145. Številko.
U LJubljani, v torek, 25. Junija 1907.
XI. leto.
?Ct£ia vsak dan svs&a-r, lzim*t nedelje in pravnika, tar velja po posti prejeman za avatro-ograka dežele aa vae leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 ta. Za Lf ubiiauio s pošiljanjem na dom za vse leta M     za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, aa en ataaee 2 K. Kdor hodi aam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 ta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročba «*ea Utodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Ra *«**ntla se plačuje od peterostopne petlt-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat al! večkrat. — Dopfsl naj se izvole frankovati Rokopisi se ne vračajo. - Vr*dcitrvo <n npmvmlitv« je v Knaflovih ulicah št 5. In sicer uredništvo v 1. nadstr., upravnlštvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oimaniJa, t. j. administrativne stvar*
JKcsečna priloga: „Slovenski Tehnik"
Orotmlifra Uleloa it X4.
PosaaMzao Morilko po 10 k.
""rftVBlihra telefon žt. 85.
Sijajna manifestacija za slovenske kulturne zahteve v Gradcu.
Nakana akademičnega senata graške univerze se ni uresničila. Kljub vsem šikanam je slovensko graško dijaštvo priredilo sijajno manifestacijo za slovensko vseučilišče v Ljubljani in za slovenske srednje sole.
V ponedeljek so se zbrali naši akademiki — pridružili so se jim tudi zastopniki bratskih narodov: hrvatskega, srbskega, Češkega in poljskega — sredi nemškega Gradca in so tam svečano in dostojno, a jasno in odločno povedali, da tako ne gre več naprej, da morajo enkrat nehati neznosne razmere, da mora pasti moč modernih ^urkov v Avstriji.
Ob pol 12. uri dopoldne otvori sklicatelj gosp. Steblovnik zborovanje, pozdravi prisrčno vse navzoče in v kratkih besedah pove, kaj nas je privedlo na zborovanje
Nato pride k prvi točki: volitev predsedstva. Za predsednika je bil izvoljen g. sklicatelj. Za podpredsednike pa po en zastopnik Hrvatov, Srbov, Cehov in Poljakov. Ko imenuje še tri zapisnikarje, nastopi kot prvi referent g. Stibler, ki govori o vseuČiliščnem vprašanju.
Govornik v temeljitem večkrat z burnim odobravanjem pretrganem govoru na podlagi zanimivih statističnih podatkov dokazuje, da je zahteva po slovenskem vseučilišču upravičena. Sklicuje se in navaja zakon, razne vladne izjave ter izjave ministrov in državnikov, kakor tudi dejstvo, da je vlada že pred 60 leti to uvidela ter ustanovila L 1848. pravno fakulteto v Ljubljani in dve leti za tem slovenska predavanja na graški univerzi. A tudi mogoča je slovenska univerza v Ljubljani. Saj menda nihče ne bo trdil, da to, kar je bilo pred 60 leti mogoče, danes ni izvedljivo.   Da  ne bo manjkalo slu-
šateljev, to dokaže s statističnimi podatki. Da je Slovencem univerza tudi potrebna, o tem je prepričan vsak, kdor ve, da je šolstvo narodov življenski pogoj. Potrebna, da nujna pa je tudi z ozirom na dijaštvo, ker tem ni več mogoče prenašati šikan od strani nemških buršov, nemških akademičnih oblasti in drugih takih modernih Turkov. Ne strah pred krutostjo soseda in ne omahljivost si hočemo priboriti v najvzprejemlji-vejših dneh svojega življenja na vse-i.Čilišču, temveč jekleno voljo za narod in narodno delo, pravi smisel za pravo državljansko svobodo in smisel za pravo znanost.
Govornik je končal s sledečimi besedami:
„Mi slovenski visokošolci ponavljamo danes staro prisego, da hočemo v slovenskem vseuČiliščnem vprašanju tudi v bodoče stati v prvih vrstah zahtevsjoČega naroda in prisegamo, da hočemo neumorno iskati sredstev za dosego zaželjenega smotra. Naš bojni klic je:
Za drugimi Slovenec ne ostani:
Grad vedam dvigni v beli se Ljubljani!
Viharen aplavz sledi tem besedam. —
K besedi se  oglasi g. Čer nič.
Ne bom vam našteval, pravi, vseh dejstev, ki govore za to, da moramo zahtevati slovensko vseučilišče v Ljubljani z ozirom na nas same, ne bom omenjal vseh preganjanj in šikan od. strani naše vlade, od strani naših nemških kolegov in od strani akademičnih oblasti — spominjam samo na zadnje dogodke na Dunaju in v Gradcu. Nato popisuje govornik trnjevo pot, ki jo je hodila deputacija slovenskega graškega di-jaštva, da bi se dovolilo zborovanje na univerzi. Prošnja je romala od rektorja do senata, ki jo je pa odklonil, Češ, da so v resolucijah omenjene tudi srednje šole — neaka-demično vprašanje po mislih slavnega senata! — Češka univerza v Brnu — političen moment v očeh gospodov na univerzi! — in da seje
tudi nemškemu dijaštvu odrekla dvorana za zborovanje.
Ta način utemeljevanja, izvaja govornik, faktično zasluži, da se ovekoveči. Naši poslanci bodo pri debati o slovenskem vseučilišču imeli priliko povedati Širši javnosti, kako v 20. stoletju akademični senat utemeljuje svoje korake.
Ali je vprašanje o slovenskih srednjih šolah akademično ali ne, o tem se ne bom prerekal s slavnim senatom. KonŠtatujem samo, da je to vprašanje kulturno in kot tako spada na akademična tla.
V resoluciji se zahteva tudi vseučilišče v Brnu in to je političen moment, vsled katerega se ne sme dovoliti zborovanje na univerzi. Strmi svet! Slavni senat pripozna zahtevo po slovenskem vseučilišču kot kulturno, zahteva po Češkem je pa v njegovih očeh že politično pobarvana ! Capiat, «[ui capere potest! Meni je t as a logika neumljiva.
Najlepše pa šele pride !
Kot tretji vzrok odklonitve je navedel njega magnificenca g. rektor, da se tudi nemškemu dijaštvu ni dovolila dvorana za zborovanje. Seveda zakaj se ni dovolila, to je pozabil povedati. Slišal sem od neke strani, da zato ne, ker so zahtevali nemški dijaki dvorano za zborovanje, na katerem bi se razpravljalo o Stid-marki in Schulvereinu! Če je to res, potem je to višek, ki gaje dosegel slavni senat v zapostavljanju si ovanskih zahtev!
Slavni senat se torej drzne spravljati vprašanje izrecno kulturnega značaja, vprašanje slovenske univerze, ki nam gre po vseh božjih in Človeških postavah — če niso slučajno avstrijske! — v isto vrsto z nemškimi napadalnimi društvi, katerih namen je, raznarodovati druge narode, kratiti jim eksistenčno pravico, pripraviti jih ob njihovo narodno individualnost. Slavni senat menda ni pomislil, kaj je storil s tem korakom.  Istovetil  je  krivico s
pravico I To je sad narodne nestrpnosti, sad gonje napram »Slovanom!
Nadejam se, pravi dalje govornik, da govorim iz srca vam vsem, ako tu najodločneje protestujem proti takemu enostranskemu postopanju slavnega akademičnega senata, ki dosledno odklanja zahteve slovenskega, oziroma slovanskega dijaštva. Protestujem pa tudi v interesu ugleda graškega vseučilišča, da se od strani akademičnega senata bije tako kruto v obraz resnici in pravici, v obraz zdravi razsodnosti.
Govornik hoče predlagati resolucijo v tem ožini, čemur pa se protivi vladni komisar, Češ, da to ni na dnevnem redu.
Nič ne de, končuje govornik, tudi brez resolucije bomo skrbeli, da pride to ravnanje akad. senata na ušesa merodajnim faktorjem!
Navdušeno odobravanjeje pričalo, da so vsi zborovale! istih misli z govornikom.
Kot tretja točka je bil referat g. Kelemine o slovenskih srednjih šolah. Ker namerava referent priobčiti zanimivi in skrbno sestavljeni referat v celoti, ga tu ne bom natančneje omenjal.
Kot zadnja točka na dnevnem redu so bile resolucije. G. Pun t ar v kratkih besedah resumira glavne misli izvajanj predgovornikov in predloži sledeče resolucije, ki se vse ne-izpremenj ene, soglasno in z velikim navdušenjem sprejmejo:
Resolucije:
I. Slovensko visokošolsko dijaštvo, zbrano na javnem zborovanju v Gradcu, dne 24. junija 1907 opozarja visoko vlado, da postavno zajamči izpolnitev sledečih zahtev:
1. Takoj naj se prične s pripravami za ustanovitev popolnega slovenskega vseučilišča v Ljubljani!
2. Slovenska pravna fakulteta se otvori takoj, ker so za to   dani  vsi predpogoji.
3. V vseh srednjih šolah — gimnazijah, realkah in učiteljiščih — v s'o venskih delih avstrijskih krono vin se uvedi takoj splošni slovenski učni jezik, n j i h o v a u p r a va pa naj se preosnuje tako, da bode odgovarjala dejstvenemu razmerju narodnosti učencev.
4. Ustanovi naj se drugo Češko vseučilišče v Brnu!
II. Zborujoči slovenski dijaki v Gradcu prosijo vse slovenske državne poslance, da delujejo najodločneje z vsem svojim vplivom na to, da se Čim preje uresničijo navedene upravičene zahteve.
Ker se nihče več ne oglasi k besedi, se g. predsednik Še enkrat iskreno zahvali zborovalcem, zlasti hrvaškim, srbskim, češkim in poljskim bratom ter zaključi velepomembno zborovanje.
Pismo s Hrvoškeso.
(Škandali v Pešti. — Razne kombinacije. — Klerikalci — obrekovalci.)
Zagreb, 20. junija.
Obstrukcija hrvaške delegacije je v popolnem tiru. To je pojav velikanske važnosti. Prvikrat po tolikih desetletjih devotnosti prihajajo Hrvatje v peštanskem saboru, da stavijo na tako odločen način svoje zahteve in da v zelo resni situvaeiji za Madžare zapostavljajo vsako drugo delo v parlamentu. Dosedaj so Madžari Le komandirali s hrvaškim saborom, a sedaj se je borba prenesla v Pest o, v ponosni madžarski parlament !
Hrvaška delegacija službeno zanika, da bi obstrnirala, temne da le nudi Madžarom priliko, da se — informirajo temeljito, ker so se nad prejšnjo madžaronsko delegacijo po pravici pritoževali, da v Pešti le molči. No efekt je njenega delovanja — dolgi gOVOTJ - da se zavira cola razprava. Glavni cilj tega pa je, da >e Madžarom pokaže naša odločnost, ki je dosedaj niso 1 >i 1 i vajeni, naša energija in naša mor. Nadalje da se jim nudi dovolj časa, da vse dobro premislijo in da končno, dokler še ne bo prepozno krenejo s sedanjega pota in na vsak način sklenejo mir s [I rvat i.
LISTEK.
in.
Spisala Mara Ivanovna Tavčar.
Vera in Vida sta si bili od otroških let dobri znanki. Obiskavali sta šolo, pozneje razne gospodinjske šole itd. Med njima ni bilo nobene skrivnosti. Vezala ju je iskrena prijateljska vez. Menili sta, da bode ostalo prijateljstvo večno, a posegla je vmes animoziteta. Obe sta se zaljubili v uradnika Grudna, vrelega, temperamentnega fanta.
Vidi se je posrečilo dobiti Grudna za moža, kar je Vero neskončno jezilo. Prijateljska vez se je pretrgala, Vera je zaprisegla Vidi maščevanje.
Vera pa se je poročila s trgovcem Kopitarjem, kateri ni bil najlepši in najboljši, poročila s i je, da bi Vida zaznala, da Veri ni težko dobiti moža.
Mladi ženi se nista obiskavali in da sta se slučajno srečali, je padel žarek jeze na Verin obraz.   Ona ni
mogla pozabiti Grudna. Zavidala je Vido.
Vera je stremela, da bi se maščevala na najbolj rafiniran način. Iskala je priložnosti, da bi se sestala z uradnikom Grudnom. „Kako bi se maščevala na efekten način? Kako bi znanje oživotarila in f ruktificirala ?" si je pogosto dela Vera.
Vera je začela koketirati z Grudnom. On je razumel poglede, bodisi v gledališču, na koncertih, promenadah itd. Umljivo, da je prišlo do razgovora in domene, da se sestaneta. Sestanek sta si dala na prvi bližnji postaji.
Vida niti slutila ni, da bi njena boljša polovica zahrbtno delovala. Ljubila je moža, zvesta mu je bila in mislila o soprogu iste lastnosti.
Prišel je dan sestanka. Gruden in Vera sta se odpeljala. Gruden je šel naprej po aleji, za njim je prišla Vera.
n Vendar," je vzkliknila polna sreče.
rZdravo, milostiva," seje odzval uradnik in poljubil Verino roko.
Ker je bilo v aleji malo ljudi, je bilo za rendez-vous parček kakor navlašč.
„Predvsem," začne Vera, „vam moram napraviti malo pridigo. Ali se še spominjate, kaj ste mi obljubili, ko sem bila stara 16 let, ko ste me poljubili? No, pa pustimo poezijo! Vaše poznejše ravnanje, vaša nezvestoba me je globoko žalila. In vaš okus, da ste stopili z Vido pred oltar, s tem slabokrvnim bitjem, živim skeletom . . . Jaz si ne morem drugega misliti, da niste bili normalni, ali pa, da vas je omamil Mamon. Ste li imeli dolgove?"
„Nekaj podobnega," je odgovoril Gruden s čudno mirnim, nevoljnim glasom. BVendar ne govorite tako, sladka Vera," je nadaljeval, „moje srce vam je še vedno vdano in da vas iskreno ljubim, vam dokažem."
„Le ne tako hitro," zavrne Vera in si odgrne pajČolan.
„Vi me mučite, Vera," vzklikne Gruden in odloži klobuk na klop.
„0, le pokrite se, hladno je, vaša pleša se lahko prehladi," odvrne ironično gospa Kopitarjeva.
„Vi ste grozna! Tako niti pred justico ni!"
r Jaz se nisem prišla z vami prerekati. Svetujem vam, da ste mirni!"
„No, in kakšen pomen pa ima potem najin sestanek?"
nKakšen pomen? Hi! Hi! — Ta sestanek je vendar začetek, drugi slede!"
„Ah."
„Pridite jutri zvečer, ko bo vaša žena v gledališču, in sicer pridite v restavracijo „Pri Jeruzalemcu", in sicer na vrt. Jaz vas sigurno pričakujem. Evo mojo roko!"
„In sedaj, moja zlata?"
„No, vlak bo kmalu tu in nama se mudi na postajo!"
Šla sta roko v roki. Koncem aleje sta se razšla. Vlak je odpeljal Vero v I. in Grudna v II. razredu.
Naslednji dan sta se srečali Vera in Vida prva je poslednjo ogovorila, kar se je Vidi jako čudno zdelo. Vida je že zaradi bontona govorila. Pogovor je bil prav živahen, a končno je deževalo očitanj in predbaci vanj. Končno pravi Vera z nesramno ne-
premišljenostjo: „ Če misliš, da te tvoj mož ljubi, da ti je zvest, se silovito motiš!"
„Kako moreš to trditi," odvrne Vida z ostrim glasom.
„Ne trdim samo, dokazati ti hočem!"
„Nesramnica," krikne Vida, stisne krčevito pest in z zaniČljivim pogledom na Vero odide.
Tisto popoldne je rekel Gruden svoji ženi, da ima mnogo uradnega posla, delal bo Čez uro, a potem ima klubovo sejo in da ne ve, kdaj pride domov. Ona naj gre, kakor je namenjena, v gledališče . . .
Gruden pa je šel na rendes-vous z gospo Vero.
Pozno zvečer je prinesel postre-Šček gospe Grudnovi rožnat list z vsebino:
„VaŠ mož vas vara. Ko se vrne, mu poglejte na plešo !"
Podpisa ni bilo.
Vida je plakala, hodila po sobi vsa razburjena, razvneta, nemirna. Ura je bila enajst, ko je začula moževo hojo na koridorju.
Temu cilju se polagoma približujemo. Vedno bolj se pojavljajo med Madžari glasovi, da se mora s Hrvati skleniti kompromis. A to prepričanje, ki ne more z uspehom prodreti vsled nenavadnega pritiska šovinizma, se je povečalo s škandali v parlamentu, ki so se odigravali poslednja dva dneva.
Skrajni levici, pa tudi vladi se je končno pristudila pasivna rezisten-ca napram Hrvatom, in vstopila je v akcijo. Poskušali so s silo zdrobiti odpor Hrvatov. Predsednik drž. zbora Justh je najustavnejši človek, zato se ni hotel lotiti tega posla. Ali zato je podpredsednik, vodja klerikalcev Rako vsk v naj brutalne j ši človek. (Voditelji klerikalcev so menda povsod sirovi in brutalni ljudje brez olike in dostojnosti) ; začel je v dtegovati besedo hrvaškim govornikom. Šel je tako daleč, da je takoj začel polemizo-vati Z dotičnim hrvaškim govornikom ter mu zagrozil, da ne sme napadati edinstvenosti »madžarske« države,sicer mu odvzame besedo! Toda Hrvatje, ko se je proti prvemu tako nasilno obnašal, odgovorili so takoj s predlogom za tajno sejo. v kateri se je kritiko valo predsednikovo postopanje ter se potratil tisti čas, ki ga je hotel predsednik prihraniti. Včeraj je sledil drugi poskus Madžarov, da se Z največjo brutalnostjo upro Hrvatom. Toda tudi ta naskok je bil odbit.
Rakovszkv je vzel po vrsti petna jstorici hrvaških poslancev besedo, a enega — dr. Potočnjaka — je izročil imunitetnemu odboru, češ. da ni takoj nehal govoriti, ko mu je prepove dal. Imunitetni odsek je takoj obsodil dr. Potoeujaka zaradi tega, in ker ni hotel sprejeti madžarskega poziva imunitetnega odseka, na 30 dni izključenja. Tako so hoteli pometati tudi ostale hrvaške delegate ali jih vsaj preplašiti. Toda čez noč so -i premislili ter so v današnji plenarni seji sklenili, da se mu da samo ukor, toda prositi mora zbornico odpuščanja. Dr. Potocnjak je takoj odpotoval domov, misleč, da bo izključen, a sedaj izjavlja, da se vrne, odpuščanja ne prosi in da si z nobeno silo ne bo dal zabraniti delovanja poslanca. To bo potemtakem drugi Vajda.
Danes je govoril državni tajnik Szterenvi. pravi krivec vsega tega spopada.Polemizoval je s hrvaškimi govorniki, toda zelo oprezno in popustljivo. Docim je Wekerle grozil z o-strimi sredstvi, skušal je Szterenvi napraviti predloženi načrt na vse strani sprejemljiv za Hrvate. Izjavil je, da se vta načrt izrecno orista-vi, da ne tangira hrvaška prava. Nadalje, da bodo hrvaški reflektantje na Hrvaškem imeli prednost pri službah na železnicah (danes je nasprotno), in da pridejo Hrvatje tudi na višja uradniška mesta. — Xa taka prazna obetan j a se naši seveda niso mogli udati, temuč odločno zahtevajo, naj se določba, da železniški uradniki na Hrvaškem morajo znati madžarsko, popolnoma črta.
Vsaka brutalnost Madžarov v parlamentu jih še bolj diskredituje. »Vi ste Tiszini in Fejervarvjevi hu-sarji! Vi ste Perczelovci!« tako jim kličejo Hrvati in sicer bas onim. ki so se z največjim patosom borili proti Tiszi, Fejervarvju in nasilnemu predsedniku Perczelu — v obrambo parlamentarizma.
Ti škandali koristijo nam v toliko, ker so zainteresovali tudi zunanje časopisje za našo borbo.
*   * *
Gruden je bil „židaneu volje. U£
„Odkod prideš?"
„Neuinno vprašanje! . . . Iz klubove seje. Pil sem na tvoje zdravje in na zdravje najinega „bodočega" in v tem se je odkril.
Vida ga je pogledala, prijela za ramo in ga tirala pred ogledalo. —|
„Vida, kaj to pomenja," vpraša začudeno Gruden.
„Kaj pomenja, nesramnež! Ti me varaš! Odgovori, kje si bil!M
„Daj mi mir,u zapove mož.
„Tako, mir! — Poglej! Na pleši ge ti sveti Kajnovo znamenje! Pri Veri Kopitarjevi si bil. Na plešo ti je pritisnila svoj monogram V. K. O jaz nesrečnica!" Vida se je vrgla na divan in plakala.   Premagovati se
ni mogla.
„0, Vera, ta nesramriioa," krikne
razkrinkani mož. „Maščevala se je nad teboj in nad menoj. To je bil manever! Vida, odpusti mi, vse ti skesano povem, a molčiva, da Kopitar ne izve, inače bo še večji škandal !u
Gruden je povedal svoji ženi 780 epizodico.   Posrečilo  se  mu je po
Gothejevem receptu Mefista--—
da se vse ženske dajo karirati.
Vera se je pa le veselila zmage!
Da, take so------
Ko je predvčerajšnjim prvič sam \Vekerle zagrozil Hrvatom, da se bo poslužil proti njim ostrih sredstev, ako se ne pokore, so nastale razne kombinacije, kaj bi se nam lahko zgodilo. Madžari so se takoj domislili razpusta hrvatskega sabora. Ali to je veliko vprašanje. Ako tudi razpuste naš sabor,vendar se ne bodo rešili naših delegatov v peštanskem saboru, ker zakon izrecno pravi, da so oni delegati vse dotlej, dokler novi hrvatski sabor ne izvoli novih delegatov. Ako bi nam tudi poslali komisarja, vendar bi vkljub temu imeli v Pešti 40 poslancev, ki bi lahko nadaljevali obstrukcijo. Toda eksperiment z novi mi hrvatskimi delegati in z novimi volitvami na Hrvatskem bi se lahko ponesrečil. Še eno sredstvo bi bilo, da Madžari razpuste tudi svoj parlament. Toda tega Madžari ne bodo storili — že radi sigurnosti svojih mandatov ne in zaradi, kakor pravijo, ugleda,da bi se ne zdelo, kakor da bi radi Hrvatov nastala nevarna kriza.
Zato za sedaj položaj tudi s te
strani za nas ni slab.
*    * *
Danes popolndne je bila pred sodiščem zanimiva obravnava. Urednika naprednega dnevnika »P o k r e-t a« dr. L o r k o v i č in W i 1 d e r sta tožila urednika klerikalnega »Hrvatstva^ radi obrekovanja, da je »Pokret« sprejel od francoskih frainaso-nov 145.000 frankov in da sploh piše proti »veri, cerkvi in duhovništvu«, ker je podkupljen od framasonov. Urednik »Hrvatstva« je preje obljubljal, da bo pri obravnavi prišel na dan z »dokazi«. Neki kmetski župnik je bil že preje obsojen radi istega natolcevanja, ker je ž njim operiral na nekem shodu. Tožitelja sta naglasala, da jima ni toliko ležeče na tem, da dobita zadoščenje pred sodiščem, marveč da sta hotela klerikalcem dati samo priliko, da že vendar enkrat pridejo na dan z dokazi, to tem bolj, ker so s tem natolcevanjem že jeli ščuvati neuki narod proti naprednjakom in se je celo radi tega dogodilo prelivanje krvi. Klerikalni urednik Szlawik in njegov zagovornik sta se zvijala na vse načine in sta v bistvu tožiteljema odrekala pravico do tožbe, češ, da so se dotična očitanja tikala vse napredne stranke, ki ne more uživati obrambe zakona. O kakšnih dokazili naravno ni bilo ne du-ha ne sluha. — Nato je sodišče sklenilo, naj se obravnava preloži, da se dožene, da-li je izdajateljstvo »Pokretač pooblastilo tožitelje za to tožbo, in da se obtoženec pozove, naj predloži konkretne dokaze. Tako so bili zopet enkrat klerikalci zasačeni na laži.
Konferenca  klubovih načelnikov.
Dunaj, 24. junija. Danes ob 8. uri zvečer so imeli načelniki klubov sejo zaradi predsedniŠtva poslanske zbornice. Konferenci je prisostvoval tudi ministrski predsednik baron B e c k. Kandidatura doktorja Weiskirchnerja za predsednika se je vzela na znanje. Potem se je razpravljalo o oddaji podpredsedniških mest. Pri tem se je vzela na znanje kandidatura poslanca Ž a Č k a za prvega in posl. Starzvnskega za drugega podpredsednika. Socijalni demokrat je so protestirali, da bi se drugo podpredsedniško mesto dalo poljskemu klubu ter so izjavili, da bodo namesto Žačka kandidirali posl. P e r -nerstorferja. Konferenca je trajala do 11. ure ter je rešila več važnih vprašanj, tako glede spreme m-be poslovnika, volitve v odseke itd. Vprašanje, ali se naj Število podpredsednikov pomnoži na štiri, oziroma pet, se je prepustilo v poznejšo odločitev. Posl. dr. L u e g e r je predlagal, naj se v jutrišnji seji državnega zbora volijo sledeči odseki: le-gitimacijski, poslovniški, za podpore, proračunski in imunitetni. Proračunski odsek bo štel 52 ostali pa po 26 članov. — Posl. dr. O. A d 1 e r je predlagal, naj bodo vsak dan seje od 2. do 7. ure zvečer. Ministrski predsednik baron B e o k je zahteval, da se nujni predlogi v prvi vrsti rešijo, da ne bo treba zopet proračunski provizorij spravljati nujnim potom na dnevni red. — V sredo imajo klubovi načelniki zopet sejo.
Boj za predsedništvo drž. zbora.
Dunaj 24. junija. Slovansko stranke so imele danes skupno sejo zaradi predsedniŠtva poslanske zbornice. Ni se mogla doseči solidarnost. Ćehi so predlagali, naj slovanske stranke postavijo   dr. Weiskireh-
nerju svojega protikandidata. Oglasil se je v imenu Poljakov poslanec Abrahamovi cz ter izjavil, da bodo Poljaki soglasno glasovali za dr. Weiskirchnerja. Nato se je opustila misel, postavljati oficijalnega slovanskega kandidata. VeČina čeških klubov odda pri volit vi prazne listke, le Češki klerikalci bodo glasovali za dr. Wei skir chner j a. Njegova izvolitev je zagotovljena ter dobi najbrže že pri prvi volitvi absolutno večino. Soo. demokratje bodo glasovali za svojega protestnega kandidata Pernerstorferja.
Cališki deželni zbor.
Krakov, 24. junija. Gališki deželni zbor se skliče 10. septembra 1.1. k tritedenskemu zasedanju, da razpravlja in sprejme novi deželno-zborski volilni red.
Hrvaška obstrukcija v ogrskem državnem zboru.
Budimpešta, 24. junija. V začetku seje je bila volitev Članov v kvotno deputacijo. Izmed Hrvatov je bil izvoljen posl. dr. Vrb a ni 6. Potem se je nadaljevala debata o železniški predlogi. Posl. Krasoj ević je pobijal v dolgem govoru predlogo s stališča Srbov in hrvaško-ogrske nagodbe. Izjavil je, da se Hrvatje ne bodo nikoli borili za stremljenja Dunaja proti Ogrski. Zahteval je, naj se predloga vrne odseku, da jo predela. Potem je govoril posl. Zagorac, ki je govoril tri ure. Predsednik ga je neprestano pozival, naj se ne oddaljuje od predmeta. Zagorac je predlagal, naj se sestavi odsek petih hrvaških in petih ogrskih članov, da poravnajo spor. — Posl. Supilo si je izprosil dovoljenje, da je smel svoj madžarski govor brati, ker ni toliko madžarščine vešč, da bi prosto govoril. Rotil je zbornico, naj ne pripusti, da bi se med obema narodoma razvil spor, ki bi bil na desetletja v nesrečo obema. Predlagal je, naj se predloga vrne odseku, da jo predela. Potem je razložil hrvaško stališče v hrvaškem jeziku.
Trgovinska pogajanja s Srbijo.
Dunaj 24. junija. Danes sta prišla na Dunaj bivši srbski minister Popovič in sekcijski načelnik Ku-kić ter sta oddala v ministrstvu zunanjih del pooblastilo, da začneta z avstrijsko vlado pogajanja za trgovinsko pogodbo. Pogajanja so "se takoj popoldne pričela.
Črna gora in Srbija.
Belgrad 24. junija. Črnogorska vlada zahteva od srbske vlade naj izžene iz kraljevine celo vrsto dijakov in uradnikov, ki so črnogorski podaniki. Črnogorsko ministrstvo je namreč prišlo do prepričanja, da je izvir vse nezadovoljnosti v črni gori črnogorska „Omladina" v Belgradu.
Rusija po razpustu dume.
Varšava, 24. junija. Po Busiji je zavela zopet strahovlada, kakršna je bila za časa Pleveja. časopisje se po vrsti zatira s tem, da se mu nalagajo tako visoke globe, ki jih ne zmore. Le glasila „zveze pravih ruskih ljudi" izhajajo neovirano ter z zadovoljstvom pišejo, da se je Rusija povrnila k absolutizmu. — Ministrski predsednik Stolvpin živi na nekem otoku sredi Volge, a otok je poln orožnikov in tajnih policajov. Le dvakrat v tednu gre k carju poročat, vselej pa ga spremljajo oeli kordoni oborožena sile.
Punt na Portugalskem.
Rim, 24. junija. Zaradi krvavih izgredov proti portugalskemu ministrskemu predsedniku Francu je ta zahteval od kralja dovoljenja, da spravi v preiskovalni zapor 62 bivših poslancev in narodnih voditeljev. Kralj pa je dobil is Londona zaupno pismo, naj ne poostruje položaja, ker je sioer izgubljen. Nato je kralj odklonil zahtevo ministrskega predsednika.
Obrtni vestnlk.
Kakšne pravioe bodo imele obrtno zadruge po novem obrtnem zakonju? Govorih" smo že na tem mestu o nedostatnosti obrtno stanovske organiaaoije v obrt-
nih zadrugah v slovenskih deželah sploh ter na Kranjskem posebej. Poudarjali smo potrebo, in to nujno in brezodložno potrebo, da se doprinese zamujeno ter tako omogoči obrtnikom v naši deželi, da bodo deležni vseh tistih ugodnosti in pravic, ki so zajamčene po novem obrtnem zakonu, čigar veljavnost se prične v nekaj tednih, obrtnim zadrugam. Odkrili in navedli smo okolnosti, ki zavirajo in zadržujejo razvoj obrtnih zadrug v naši deželi ter našteli v velikih potezah sredstva, katera bi pospeševala snovanje teh oficijalnih zastopstev obrtnega stanu. Smatramo pa sedaj za potrebno, podati pregledno sliko delokroga, ki je po novem zakonu odkazan obrtnim zadrugam.
Mimo popolnitve o ureditvi spo-sebnostnega dokaza za rokodelske obrte ter mimo onih določil, ki so sprejeta v neposredno varstvo srednjega in malega obrta se nam zde določila novega obrtnega reda, ki govore o delokrogu obrtnih zadrug, najvažnejša pridobitev za obrtni in deloma tudi za trgovski stan.
Obrtnim zadrugam bo pred vsem v odlični meri sodelovati pri pomočniških skušnjah in pri mojstrskih skušnjah, katerih namen je v prvi vrsti, dvigniti strokovno izobrazbo obrtnega naraščaja ter tako zagotoviti dobro izvežban delavski materijal rokodelskim mojstrom na eni strani, na drugi strani pa povzročiti, da pridejo do samostojnosti res spretni obrtniki. Pomočniške skušnje bode delati tam, kjer obstoje obrtne zadruge, pred izvrŠevalnimi komisijami, katere sestavi zadruga, in sioer po posebnem izvrševalnem redu. Predsednika tem komisijam imenuje obrtna oblast na predlog trgovske in obrtne zbornice in prizadete zadruge. Predsednika (člana; komisije imenuje zadružno načelstvo iz seznama obrtnikov in pomočnikov, ki ga sestavita zadružni občni zbor, odnosno pomočniški zbor. Pomočniške skušnje bode treba delati rokodelskim vajencem, čim dovrše učno dobo. Dočim so pomočniške skušnje obvezne, kajti rokodelskim pomočnikom, ki ne napravijo pomočniške skušnje, je pot do obrtne samostojnosti zaprta, so takozvane mojstrske skušnje za enkrat le fakultativne. Treba je posebnega dovoljenja trgovinskega ministrstva, da obrtne zadruge zadobe pravico, poskrbeti v svojih pravilih za vršitev mojstrskih skušenj. Ta pravica se sme po zakonu podeliti le strokovnim zadrugam, to je takim, ki družijo v svoji sredi le obrtnike enega obrta, in sicer le v primeru, če so pokazale skrb in brigo za izobraževanje obrnega naraščaja svoje stroke, recimo s prirejanjem strokovnih tečajev, razstav vajenskih del ali z osnovo obrtno-nadaljevalnih strokovnih šol. če se zadrugi prizna ta pravica, potem se mora sestaviti poseben red za mojstrske skušnje, katerega je deželni vladi predložiti v potrditev. Mojstrska skušnja naj dokaže sposobnost obrtnika za samostojno izvrševanje navadnih obrtnih del posamezne stroke in sposobnost za pre-raČunanje stroškov napravljenih del, nadalje zadostno znanje v knjigovodstvu in računanju. Kdor se podvrže skušnji in jo napravi, ima pravico do naslova, ..izprašani mojster." Posebnega praktičnega pomena ta naslov ni; namen, ki ga zasleduje zakon, pa je ta, da se zagotovi iz-prašanim mojstrom večji ugled in s tem posredno vpliva na to, da se mladi obrtniki res potrudijo izobraziti se v svoji stroki, kajti le takim je moč misliti na to, da se z uspehom podvržejo mojstrski skušnji. Za bodočnost pa je pomen mojstrskih skušenj velik, zakaj zakon pooblašča trgovinskega ministra, da določi Že leta 1912. da smejo imeti vajence mojstri, ki so prišli do samostojnosti po 16. avgustu leta 1912. le v tem primeru, Če so napravili mojstrsko skušnjo.
Poleg sodelovanja ob vrŠitvi pomočniških in mojstrskih skušenj je varovan obrtnim zadrugam po zakonu vpliv pri donaŠanju dokaza sposobnosti s tem, da so obrtna o bi as t va dolžna ob zglasitvi kakega rokodelskega obrta pozvati prizadeto zadrugo, da pregleda od zglasilca podana sposobnostna dokazila in se izjavi, ali je sposobni dokaz zadosten; zlasti ali so izpričevala v redu in resnična. Tako je zadrugi zagotovljena važna kontrola. Obrtnim zadrugam je pridržana pravica, izjavljati se o vseh V zakonu navedenih primerih, ali krajevna potreba opravičuje nastanitev novega obrtnega podjetja. To je posebne važnosti za gostilničarje, kajti gostilniške konoesije je dovoljeno izdajati le v mejah krajevne potrebe. Zadrugi se je v tem pogledu izjavljati tako v slučaju, da je podana prošnja za novo koncesijo, kakor v primeru, da gre za preselitev ali premestitev obstoječe gostilne v drug lokal. Obrtnim zadrugam je zagotovljeno sodelovanje v tistih primerih, v katerih zakon dopušča u v e-ljavljenje maksimalnih tarif,
na primer za dimnikarje, postrežčke, za transportna podjetja, za mesarje, ter v onih, precej redkih primerih, v katerih je dopustna za gotove obrte razdelitev v okraje ali rajone kakor na primer v dimnikarskem obrtu v takozvane ometalne okraje. Znamenite važnosti je za obrtnika obstoj in točno poslovanje strokovne obrtne zadruge v primeru, da nastane med posameznimi obrtnimi strokami prepir s tem, kateri obrt je upravičen izvrševati kako obrtno delo. Zakon določa, da je obseg obrtnih pravic presojati po obrtnem listu. To pa je seveda jako slabo in pomanjkljivo merilo, kajti v obrtnem listu je naveden obrt le po običajnem nazivani, nikakor ne morejo biti pa navedena iD našteta posamezna, v obrt spadajoča dela. če nastane spor, ah je kako delo opravičen napraviti sobni slikar ali pleskar, je odločitev mogoča le na podlagi dejanskih razmer. Naravno je, da je le strokovna zadruga v položaju, zavzeti se z zadostno odločnostjo za obrtne pravice svoje stroke in da le ona more svoje mnenje dobro utemeljiti.
(Konec prih.)
Dopisi.
S Posavja. Kakor ves svet napreduje, tako tudi na Črnučah nekateri nočejo biti med zadnjimi in se torej trudijo in pehajo za napredek in to baje še celo z nekim vzvišenim namenom, da bi namreč s tem napredkom božjo čast povišali in si tako že vnaprej pripravili sedeže v nebeškem kraljestvu. Kmalo po smrti priljubljenega in vobče spoštovanega župnika, g. Jan. Kobilice, se je osnovala neka, seveda bolj skrivna družba, od Črnučanov po pravici zvana „Klub obrekovalcev". Ta klub obstoji iz nekaterih „posebno pobožnih" mož in žena, par „devičarjev", nekaj ostarelih in zapuščenih B devic" in pa iz neke „svete" družine, katere svetost se od dne do dne kaže v jasnejši luči. Glavno shajališče tem nebeškim angelom je farovška kuhinja na Črnučah, kjer skupno delujejo za čast božjo s tem, da lažejo in udrihajo čez mirne in poštene ljudi ter tako sejejo sovraštvo in prepir po oeli fari. Člani tega „kluba" so najspretnejši lažnivci in najpodlejši hinavci, ki z ene strani ljudi sleparijo s svojo hinavsko pri-liznjenostjo, z druge strani pa hočejo vladati in strahovati že vso faro, kakor nekdanji nemški Bismarck; toda Črnučani so se prebudili iz spanja brezbrižnosti ter kmalu razprše to svetohlinsko svojat; pa je že tudi skrajni Čas, da se napravi konec tej babji vladi. Ako bi se to še nekaj časa trpelo, bi občutil sleherni črnu ški občan to, kar je občutil nekdaj slovenski kmet, ko mu je graščinski valpet z bičem v roki napovedoval tlako in desetino. — Župnik Franc Mekinec je napadel v nedeljo, dne 9. t. m. na prižnici „Slovenski Narodu ter ga imenoval umazan list, in sioer tako umazan, da ga ni v roko prijeti, kvečjemu, da se raztrga. Ne bomo se za danes prerekali s črnuškim župnikom, kdo je umazan, ali „Slovenski Narod" ali on; povemo mu pa, da ga precej dobro poznamo in garantiramo mu, da mu ne bode všeč, Če razgrnemo takole malo njegovo umazano perilo. Pričeli bi morda z njegovo sestro in končali pa z njegovim mnogoletnim homeopatiČnim mazaštvom, vmes pa bi bilo tudi še kaj ; potem se bode pa spoznalo, kdo je umazan. — Pod kožo je menda zlezel g. Janko Žirovnik klerikalcem, odkar je kandidiral v državni zbor. „Slovenec" in „Lažiljub" se ga kar ne moreta otresti. Vedno in vedno ga obirata, pa jima je še vedno pod kožo. To jima izvestno prizadeva mučne bolečine! Potem pa vedno vpijeta, da se klerikalci učiteljev nič ne boje in gredo preko njih na dnevni red. Zakaj pa proti njim toliko pišete in lažete, ako so brezpomembni'? Resnica, gola resnica je, da ste imeli pred Žirovnikom velik strah; sosebno ste se bali, da pride morda dr. SusterŠič le v ožjo volitev. Skoraj pol „Slovenoa" je bilo ono soboto pred 14. majem namazanega s samimi čenčami o Zirovniku in druge napredne kandidate ste v tej številki bolj na kratko vzeli — in to številko „Slovenoa" ste razposlali na vse farovže volilnega okraja gratis po 40 in še več izvodov, da so jih potem prečastiti nujno razdelili med ljudstvo. Slišite, ali je bil to čio samozavesti gotove zmage ali strah, da dični dr. Šusteršič le ne stoji trdno?! Kako se je pa tudi delalo za dr. Su-steršiča! 0 tem bi se dalo veliko pisati! Poleg talarjev se ima dr. Šuster-šič zahvalita v veliki meri nkikljamu, da sedi danes v državnem zboru, odnosno, da je dobil toliko glasov. — Mnogo več glasov bi bil dobil Žirovnik, da niso ženske, nahujskane po duhovnikih, kot nore posegle v stvar, ki je prav nič ne razumejo. Vkljub temu g. Žirovnik lahko nosi klobuk
0al|« v prttoH.
Priloga „Slofemkemn Harođn- it 145, bmb 25 jnnija 1907.
Še vedno pokonci, četudi je Šentvid-ski kaplan na binkoštni torek, ko je vodil svoje ovčice v procesiji na božjo pot na Šmarno goro, ondi pripovedoval, da je Žirovnik pred vo-htvijo nosil klobuk veduo pokonci, po volitvi pa ga ima na očeh. — Ej, Zabret, ti si vrl duhovnik in plemenit vzgojitelj slovenskega ljudstva! Božja pot, — pa obrekovanje, to je kajneda Bogu dopadljivo delo! Žirovnika pa smo zadnjič videli in glej ga šmenta, klobuk je imel pokonci, kot kak gorenjski fant. fc>e je korajža!
Kako fantaziralo.
Žalo stne prikazni, katere zadeva zgoranji naslov, so namreč častiti člani Črnovrskega okrajnega šolskega sveta. Poletna vročina in bližajoča se doba kislih kumar sta vplivali v veliki meri na obsežne lobanje kapacitet črnovrskega klerikalizma. Tu tako se je moralo zgoditi, da so prejeli te dni v Logatcu pritožbo s sledečo hudomušno vsebino :
Slavni c. kr. okrajni šolski svet
v Logatcu.
Podpisani člani krajnega šolskega sveta v Črnem vrhu nad Idrijo naznanjamo : Dne 5. junija 1007 popoldne so prišli šolski otroci, katere podučuje g. naduČitelj Silvester ob 1. uri popoldne v šolo. Crez nekaj časa je prišla hči gostilničarja Blaža Zajca in povedala, da so učitelj rekli, da ni šole. Gospod naduČitelj je bil v gostilni, šolskega pouka pa ni bilo. Ljudje pravijo, ako sem jaz kaznovan, če ne pošljem otroka v šolo, potem naj bode učitelj tudi, če tako zanemarja šolo. Pri naših razmerah je tako vedenje brezobzirno. Učitelj Silvester je letos že tako mnogokrat šolo opustil, ker gre zelo velikokrat k sodišču kot priča; v sredo pa je popolnoma brez vsakega vzroka zanemarjal svojo dolžnost, kar vzbuja opravičeno nevoljo med ljudstvom. Prosimo torej v imenu šole in staršev, da se nam takega učitelja prestavi in pošlje drugega. — Janez Hladnik, Filip Rudolf, Dominik Rudolf, Franc Žigon,Gašper Rudolf,župnik Ivan Abram.
Je pač nekaj posebnega, ta krajni Šolski svet, kajneda častiti naročniki .Slov. Naroda!" Odkar sejo sestavil, ni imel še nobene seje. Šola je potrebna nujnega popravka; prejšnji previden predsednik g. Jakob Ouk je postavil v ta namen že znatno vsoto v proračun. Bliža se julij, možem pa menda še na miVel ne pride, da bi storili svojo dolžnost. Ali je bil sedanji črnovrški krajni Šolski svet res edino zato izvoljen, da prodaja sitnost nad naprednim nadučiteljem, zabavlja Črezenj ter ga denuncira r
Izmed strašnih pregreškov, ki jih naštevajo klerikalni gospodje je vpo-števanja vredna samo ena, namreč, da sem optutil 5. junija popoldne pouk. Evo, na to se nanašajočo izjavo idrijskega učiteljstva.
Izjava.
Podpisani smo napravili z učenci c. kr. rudniške šole v I driji 5. junija t. 1. izlet v Crni vrh. Ker smo vsi trije v ^rnem vrhu popolnoma tuji, in, ker je izlet, ako se učenci ne seznanijo z dotičnim krajem in njega znamenitostimi popolnoma brezpomemben, obrnili smo se do tamošnjega g. naduČitelja Frana Silvestra, naj bi nam on napravil to uslugo, in nam razkazal kraj in okolico ter v ta namen preložil pouk na kak drug šele prosti dan. Za dopoldne se gosp. naduČitelj nikakor ni dal pregovoriti, pač pa se je odločil po dolgem obotavljanju za popoldne, zakar smo mu silno hvaležni. Popolnoma neosnovano in krivično bi bilo, ako bi se mu vsled tega od katerekoli strani hotela delati kaka krivica. — Rudolf Pleskovič, Rajko Novak, Fran Levstek.
Nesrečni popoldne se je nadomestil pretekli Četrtek. Zamujeni dnevi za pohode k sodniji, kamor sem moral iti, sicer bi bil kaznovan, pridejo na vrsto v prihodnjih prostih dneh ; £a še izlet si bomo za letos prihranili, da ne bodo za dober šolski obisk tako zelo skrbeči gospodje klerikalci v prevtlikih skrbeh.
Pritoibe ni podpisal gosp. Janez Raznožnik — čast mu! Obžalujem, da sta se dalu premotiti Gašper Rudolf in Franc Zlgon ; vedno sem ju smatral kot previdna moža. Razumel sem se ž njima dobro, upam, da jima je že danes žal. — M^ž Janez Hladnik je le napol mož, ker še ni star 24 let, zato se ž njim ne bom pečal. Podpisu g. Filipa Rudolfa se ne čudim, imela sva že boje med seboj; prav je, da tudi on pokaže včasih zobe. Sicer pa vem iz lastne skušnje, kako vpliva na organizem izbiranje neveste. — Ravno tako se ne vznemirjam nad županom D. Rudolfom, tudi on ima mnogo, seveda neopravičljivega vzroka podpisati nad menoj — „smrtno obsodbo". Mož je dober lovec — ustreli precej kozlov. Občini v korist ga semtertja malo potipam, zato je jezen.  Od zunaj vsestransko
fin mož, naj gleda, da mu ne udari na dan v Gradcu pridobljena — ključavničarska narava. Pravi da ima veliko v rezervi o moji osebi. Na dan ž njo, as podpisom, da bom mogočnega gospoda, če bo treba, lahko „prestavilu v — idrijski peržon. — In — župnik Abram! Pustim ga pri miru, kot se pusti tista smrdeča reč na cesti. Sam, pa tudi občani občutijo v veliki meri, kakšna reva je, pa gre blatit bližnjega, dasi tudi on pri raznih cerkvenih opravilih, recimo pri pogrebih ni tako točen, kot bi bilo želeti. Izobražen je, in vedeti bi moral, da se stalni učitelj, tudi, če je liberalec ne prestavi tako lahko, kot se zloži — tri očenaše po 8 vinarjev.
Napaden sem bil, zato sem se moral nekoliko pogovoriti z našim kraj min šolskim svetom. Upam, da so bile te potrebne besede zadnje, in želim, da bi se krajni šo ski svet odslej držal načela : Zunaj šole — učitelju proste roke, v ostalem pa vzajemno delovanje v prospeh črnovrske mladine — Fran Silvester, naduČitelj.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 25. junija.
— LJubljana   za slovensko
vseučililišee ia srednje šole. Veliko število slovenskih občin in društev je že poslalo na poslansko zbornico peticije za slovenske srednje šole in vseučilišče. Treba je bilo le povoda in zopet je slovenski narod dal duška svojemu Čuvstvu in želji. Razume se ob sebi, da mora govoriti tudi Ljubljana, ki je v to najbolj poklicaua kot srce našega naroda. Uglasiti se mora krepko in mogočno. V ta namen sklicuje vseučiliŠki odsek za četrtek 27. t. m. ob S. uri zvečer velik manifestacij ski shod v „Mestni dom". Nastopili bodo zastopniki za to akcijo najbolj poklicanih društev: „Matice Slovenske" in „Pravnika", in nastopilo bo dijaštvo, ki je na vsej akciji neposredno najbolj prizadeto. Ljubljansko prebivalstvo poživljamo že danes, da se v četrtek zvečer zbere v impozantnem Številu v rMestnem domu". Slovenke in Slovenci, vsi stanovi in razredi, vsi brez razlike strank, ki se ogrevate za našo vseučiliščno zahtevo in za slovenske srednjo šolo. Vas vseh dolžnost je, da v četrtek složni povzdignete glas za te naše narodne ideale!
— Peticije za ustanovitev slovenskega vseučilišča in srednjih
Šol so dalje vložili: odbor občine Vodice na Skaručni, krajni šolski svet na Skaručni in podružnica c. kr. kmetijske družbe na Skaručni; županstvo občine Lipljene; županstvo občine Kostanjevica; prostovoljno gasilno društvo v Kostanjevici; kmetijska podružnica v Kostanjevici in krajni šolski svet v Kostanjevici; županstvo občine Breznica: „Slovenska Matica" ; moška in ženska podružnica podružnice šentpeterske C-M. v Ljubljani vsaka zase.
— Dvornega svetnika dr. Ploja je svoj čas bivši poslanec Franko Stein obdolžil nenrav-nega dejanja. To se je zgodilo takrat, ko je tudi dvornega svetnika Suk-ljeta in dr. Šusteršiča obdolžil nepoštenih dejanj. Dočim Šuklje in Su-s ersič nista ničesar storila, da bi dokazala svojo nedolžnost, je dvorni svetnik dr. Ploj sam zahteval, naj začne pristojno sodišče proti njemu preiskavo. Ta preiskava se je izvedla, a je bilo vsako postopanje ustavljeno, ker se je izkazala popolna neutemeljenost Steino-vih obdolžitev in popolna nedolžnost dr. Ploja.
— More so se znebili in od
dahnili so se klerikalci, tako pravi „Slovenec", ko je dr. Pioj zapustil Susteršičevo družbo. Bo že res, če pravi to ^Slovenec", samo to se nam zdi čudno, zakaj je potem dr. Korošec kakor pijan žganj ar napadel dr. Ploja v zbornici in ga hotel prisiliti, da bi se zopet povrnil v dr. Šuster-šičev hlev. Če je bil dr. Ploj za klerikalce res prava mora, potem bi pač ne pretakali za njim toliko grenkih solza. No, stvar je seveda drugačna, kakor jo skuša naslikati škofov „Slo-venec". Klerikalcem je silno hudo, da jim je obrnil hrbet dr. Ploj, ki je znan kot vpliven in trezno misleč politik, a ker vedo, da ga ni ^mogoče več privabiti nazaj med dr. SusterŠi-čevo stado, so razdejali med sabo in
dr. Plojem vse mostove ter ga jeli v svojih glasilih najljutejŠe napadati. Ni še dolgo tega, ko so ga prav tisti povzdigovali v nebo, sedaj pa, ko se je osvobodil vplivov, ki so ga vezali na ŠusteršiČ-KorošČevo družbo, je postal kar preko noči najslabši politik, ki je s svojim delovanjem baje samo škodoval koristim svojih volilcev in svojega naroda. Razsodna slovenska javnost pa si bo o dr. Ploju že umela ustvariti pravilno sodbo, saj je znan nemški rek : „Die sehlechtesten Fruchte sind es nioht, an denen die "VVespen nagen !"
— Slovanska manifestacija na Dunaju. Piše se nam z Dunaja: V uvodnem članku 142. številke »Slov. A a roda« je priobčil graški akademik famozne razloge rektorja, s katerimi je odrekel slovanskim dijakom vseučiliščno dvorano v svrho manifestacije za slovensko vseučilišče v Ljubljani; hvala akad. senatu v Gradcu za nov dokaz, kako neznozue so razmere slovanskih akademikov na tem vseu-< ilistu, kako upravičene so zahteve po lastnih vseučiliščih! Rektor dunajskega vseučilišča, ki je nedavno nabijal med burši nemški znanosti, je svojega kolego v Gradcu skoro prekosil. Deputacija slovanskih akademikov ga je šla prosit, naj prepusti vseučiliščno dvorano, da bomo v njej zahtevali ustanovitev ljubljanskega in bmskega vseučilišča. S kakim razlogom je odpravil našo deputacijo! Vedno tožijo celo naši profesorji, da je dunajska univerza prenapolnjena; naš rektor pa nam ne dovoli dvorane, češ, da ne pusti v njej mani testirati za nova konkurenčna (!) vseučilišča.« Ce že noče ustreči nam Slovanom, ustregel naj bi vsaj nemškim buršem, ki so zahtevali na letošnjem zborovanju, da se ohrani nemški zna raj univerze na Dunaju. Dovolil naj bi nam dvorano, da bi mi dobili hi-treje Lastna vseučilišča; ko dobimo zahtevana slovanska vseučilišča, jim prepustimo radi dunajsko samim z vso »nemško ziutnostjo«. Cel Dunaj, v kolikor je nemški, je v nekakem grozničavein strahu pred našo slovansko manifestacijo. Vsled terorizma nemških buršev se nam boje prepustiti dvorano za zborovanje, da bi zahtevali narodno šolstvo. Dobili smo že dvorano, bližal se je čas zborovanja, kar nam prepove policija shod, iti niti po § '2. nismo smeli zborovati ob istem času v isti dvorani. Nismo mogli dobiti več primerne dvorane v  središču  mesta. mani testirali
bomo v češkem »Narodnem domu« v XV. okraju. Premagali smo sedaj vse ovire, ki so nam jih stavili narodni nasprotniki od vseh stranij. Ta sovražni pritisk bo rodil odpor; vse to bo le agitacija za naše upravičene zahteve, s katerimi smo, kot se kaže v živo zadeli naše nasprotnike. Ta strah pred našim zborovanjem znači njegov uspeh! Povabljeni so vsi slovanski poslanci in soe. demokrat-je; vsled važnosti te manifestacije pričakujemo sijajne udeležbe vseh dunajskih Slovanov. Dunajski Slo-venci! Narodna dolžnost kliče, da se udeležite vsi tega zborovanja! Pridite v četrtek (27. t. m.) ob 8. zvečer . oliiošlevilno v češki »Narodni dom« XV. okr., Turnergasse 9.), da pokažete svojim nasprotnikom koliko Vam je za naše kulturne zahteve, za narodno šolstvo! Zahtevali bomo vsi Slovani od poslanske zbornice in od vlade ustanovitev češkega vseučilišča i Brnu slovenskega v Ljubljani in i eciprocitetno pravico zagrebške uni-rerae.   Na svidenje v četrtek!
Kazen hožja! Zadnje volitve so pokazale, da so pri našem ljudstvu grožnje s peklom in hudičem že izgubil«' precej svoje nekdanje moči in tla duhovniška beseda ne izda več toliko, kakor nekdaj, ko se je vsakdo ponižno pokoril župnikovemu ali kaplanove-mu ukazu. Mnogo so se trudili duhovni gospodje, da hi ljudstvo popolnoma obdržali na uzdi, grožnje z večnim sodnikom in s peklenskim ognjeni so bile na dnevnem redu, toda naše ljudstvo je jelo spregledovat i, grožnje so jra pustile ravnodušnega in trumoma je bežalo izpod klerika!
nega jarma. »Gospodje« pa siv bili ogorčeni in v svetem gnevu so klicali kazen božjo na pregrešni ljud, ki je smelo zapustil hlev, ki so mu ga namenili prečastiti duhovni gospodje. In klici po maščevanju niso ostali glas vpijočega v puščavi. To pot so jeli božji mlini mleti hitro in oče nebeški se je požuri 1, da po zaslugi kaznuje tiste, ki so se spozabili tako daleč, da so se uprli duhovniški komandi. Pobožni > Domoljub« ve v tem o-ziru pripovedovati nad vse značilne zgodbe, ki bodo brez dvoma vsakogar pretresle in ga napolnile z grozo, tla se bo v bodoče desetkrat premislil, predno bo se drznil delati drugače, kakor za ukazujejo prečastiti božji namestniki. (Ju j mo torej čudovito povest o »slučajih, ki niso več slučaji^! »V St. Andražu v Savinski dolini«, tako pripoveduje »Domoljub«, »je pisal   neki znani   jr.   bogoslovec
svojemu očetu na dom: Oče! če boste z liberalno stranko volili, Vam povem da ne pridem več na dom! — In kaj se zgodi i Omenjeni gospod bogoslo-vec, ki je vsled nekega nesrečnega padca v bogoslovju del j časa bolehal ter radi tega odšel iz mariborske bo-goslovnice, da bi si doma ljubega zdravja poiskal, res ni prišel več na dom! Pripeljal se je v Celje 7. t. m., kjer se je blagemu gospodu poslabšalo tako, da so ga morali z ondotnega kolodvora spraviti v bolnišnico, kjer je siromak v kratkem izročil svojo blago dušo večnemu stvarniku. Zgodilo se je, kakor je popred zatrdil svojemu očetu, ki je res potegnil z liberalno stranko« Druga zgodba, ki jo z zadoščenjem beleži »Domoljub«, slove: »Čuden slučaj iz Savinske doline. Neka kmetica v Št. Pavlu pri Preboldu agitirala je za časa državnozbor-skih volitev grozno za kandidata liberalne stranke in izrecno zoper duhovnike, češ »Farje moramo vreči«! Tri dni po volitvi razsajala je x>o Savinski dolini strašna nevihta. Strela je vdarila v njeno gospodarsko poslopje ter ubila kravo in deklo, ki je ravno molzla, omamila. Neki hudomušni kmet se je potem izrazit: 1 a rje si res podrla, a strele nisi mogla podreti!« — In k tej zgodbi zavije »Domoljub« pobožno oči in vzdihne iz dna svoje — seveda verne duše: »Zares, Čuden in nomisleka vreden slučaj!« — Pa pravijo, da duhovščina ne poneumnjuje ljudstva! Vzpričo tako zabite in bornirane pisave lista, ki bi naj bil »ljudstvu v pouk«, bi pač morali vzklikniti, kakor svoje dni Jan Hus, ki je videl starko, jedva hropečo pod težkim bremenom, neutrudno nositi butare drv k svoji grmadi, — saneta simplicitas! Pomislite ljudje božji! Okoli 7 0. 0 0 0 volilcev na Slovenskem je pri zadnjih d r ž a v no z b o r-s k i h volitvah glasovalo protiklerikaluo, t o j e p r o t i volji d u h o v n i š t v a , koliko dela bodo še imeli božji mlini, predno bodo kaznovali vso to ogromno maso tako, kakor prvi žrtvi božjega maščevanja v Št. Andražu in Št. Pavlu! lin! kar groza nas spreletava! A pobožni »Domoljub« bo triumfiral in vriskal veselja, ker bo lahko polnil svoje predale s »čudnimi slučaji, ki niso več slučaji!« Živeli takšni katoliški vzgojevatelj i dobrega našega ljudstva!
— Glasovanje v dež. šolskem svetil- Priobčili smo včeraj oficialno izjavo odbora zaupnih mož narodno-napredne stranke glede glasovanja o Proftu v dež. Šolskem svetu. Po naši sodbi bi bila ta izjava napravila dosti boljši vtisk, če bi se bila ozrla tudi na tozadevne zadnje dogodke v obč. svetu.
— Imenovanje pri pošti. Poštni asistentje gg. Filip G e r b e c, Ivan Velepič,   Gaston  Sanzin, Josip Rismondo  in  Adolf Eisenzapf so imenovani za poštne oficijale.
— Iz gozdarske službe. Komisar gozdarskega nadzorništva I. razreda gosp. Karel Teplv v Logatcu je premeščen v Pisek na Češko.
— Šolske vesti. Za definitivnega učitelja v Leskovcu je imenovan pro-vizorični učitelj g. Ivan Arnsek istotam. Učitelj g. Mihael Mežan v Studenem je premeščen za šolskega vodjo v Orehek. Dvorazrednica v HruŠici se razširi v trirazrednico, tri-razrednica v Borovnici v štirirazred-nico, enorazrednico v AdlešiČih pa v dvorazrednico.
— Učiteljske spremembe na
Štajerskem. V Skomrah je postal šolski vodja učitelj Josip Troha od Sv. Benedikta v Slov. goricah, v Selah pri Slov. Gradcu pa Ignacij K a f o u iz Hrastnika. NaduČitelj nemške šole v Vojniku Friderik Lan g je premeščen v Kainach na Gornjo Štajersko, od koder pride naduČitelj K. Paierl v Soboto. V Vojnik pride za naduČitelja nemške šole dosedanji naduČitelj take šole v Laškem Josip Sernetz. Stalni sta postali pri Sv. Duhu-Ločah dosedanji suplentinji Gizela Burgarell in Roza Rosenberger.
— Občni zbor delegatov okr bolniške blagajne v LJubljani je
bil predvčerajšnjim v vrtnem salonu restavracije „pri Levu". Udeležilo se ga je 29 delodajalcev in 81 delojemalcev. Zborovanju je predsedoval začasni predsednik g. Ignacij Ca-mernik, zastopnik nadzorovalne oblasti je bil pa magistratni svetnik g. Sesek. Zapisnik zadnjega občnega zbora se je prebral in odobril. Letno poročilo je podal vodja blagajne in računov g. P elan. Ker sta prejšnji načelnik upravnega odbora gospod Breskvar in  njegov namestnik g.
Vilfan pred kratkim otvorila samostojni obrt in sta s tem prenehala biti člana okrajne bolniške blagajne in upravnega odbora. Na zahtevo magistrata je upravni odbor 20 t. m. izvolil za zaČ. naČ. g. Čamernika, dokler ne bi bil izvoljen nov upravni odbor. Iz letnega poročila je posneti, da se je premoženje oz. rezervni fond pomnožil preteklo leto za 5540 kron 18 v, tako da znaša zdaj 95.108 kron 55 v, Članov je bilo povprečno 5918, največ avgusta (6577), najmanj pa decembra (5156). Bolnikov je bilo 1964, umrlo je pa 41 članov. Povprečna doba obolelosti je trajala 23 dni. Zdravnikov je imela blagajna stalno nameščene 4 in razne specijaliste. Dohodki so znašali 109 154 K 12 v, stroški pa 103.613 K 94 v. Bolnišč-nine se je izplačalo 42 915 K 95 v, za zdravnike in bolniško kontrolo se je izdalo 17 877 K 17 v, za zdravila 12 507 K 59 v, za bolnišnico in prenose 15 211 K 80 v, za pogrebe 1486 K 8 v, za upravne stroške 12 043 K 54 v, drugi izdatki so pa znašali 1571 K 81 v. Poročilo se je odobrilo in se je upravnemu odboru dal absolutorij. Nato so se vršile volitve precej Čudno. Dočim se je za delodajalce volilo z vzklikom, se je vršila volitev za delojemalce z listki a tako nesrečno, daje bilo pri prvi tej volitvi oddanih 13 več glasovnic, nego je bilo delojemalcev navzočih! Volitev se je anulirala in se je vršila nato z vzklikom. Izvoljeni so bili: v upravni odbor: od delodajalcev gg. Valentin Accetto, Ignacij Čamernik, dr. Josip Fur-lan in Adolf Petrin, od delojemalcev pa gg. Anton Gaspari, Mihael Rožanec, Karel Japelj, Matija D rž aj, Alojzij Šestak, Mihael Popov i c, Karel Tekavec in Franc Bartl; v nadzorniški odbor: od delodajalcev gg. Josip Lehner, Josip W e i b 1 in Avgust Ž a b k a r, od delojemalcev pa gg. Tomaž Kavčič, Franc Gafarol, Franc Stanovnik, Ivan Medica, Iv. Mlinar, in Elija Mudrovčič; v razsodišče so bili izvoljeni od delodajalcev gg. Jakob Accetto, Franc Kal-mus in Ivan Zakotnik, od delojemalcev pa gg. Ivan B a j d a, Ivan Veh ar, Franc HlebŠ, Valentin Sa-j o vic, Bruno Kesler in Rajmund Novohradskv. — Vse zborovanje se je vršilo zaspano kar najbolj mogoče, kar bi Človek ne pričakoval od soc demokratov. Med soc. demokrati se čujejo pogosto kritike o tej boln. blagajni, a predvčerajšnjim ni bilo nobenega soc. demokrata, ki bi bil le eno besedo kritike izustil o upravnem odboru.
— Umrl je v Cerknici g. Fran ^Verli , trgovec, star 35 let, po dolgi močni bolezni. Rajnik je bil vnet narodnjak in odločen Slovenec. Lahka mu zemljica !
— Corrigendnm! V včerajšnjo notico „Naroden škandal v odboru za zdravniško organizacijo" se je vrinila tiskovna pomota. Stavek „Temu se je vzprotivil dr. Bock, naj bo poslovni jezik nemški in slovenski, in pa zahteval . . .u se mora glasiti: „Temu se je vzprotivil dr. Bock, naj bo poslovni jezik nemški in slovenski, ni pa zahteval, kakor smo prvotno poročali, naj se Nemcem dopisuje izključno v nemškem jeziku."
— Iz Novega mesta se nam
piše: V korist skladu, ki naj omogoči adaptiranje, oziroma razširjenje čital-niških prostorov, je priredila nedavno novomeška čitalnica ljudsko veselico. Ker je namen v skupnem interesu, sodelovala so tudi druga društva, namreč gasilno društvo, Dolenjsko pevsko društvo in novomeški Sokol. Veselica se je vršila v senčni gozdni dolinici, ki je kakor nalašč za take priredbe. VeseliŠki odsek je lahko ponosen na svoje delo in vseobČa za-dovoljnost občinstva naj ga bodri, da se tudi vprihodnje ne ustraši velikega truda in dela, ki ga pripravljanje take veselice nalaga. Telovadni nastop Sokola je dal celi veselici nekak resen program. Telovadna vrsta je v Častnem Številu nastopila ter izvajala vse vaje tako natančno, da kar ni bilo konca burnega bodrilne^a odobravanja pri občinstvu. S temi svojimi nastopi, ki kažejo o resnem delavnem društvenem življenju, si je novomeški Sokol zopet pridobil simpatije najširših krogov. In če se najde tu ali tam človek, ki se mu zdi to odobravauje občinstva neopravičeno ali prehrupno, tedaj opazuje ta društvene nastope skozi pomanjševalna stekla neprijaznosti ali sodi z nizkega stališča nadutosti. Obžalovanja vredno je tembolj, če dela o nastopu in o glasni navdušenosti občinstva obsojajoče opazke mož, katerega posebni odno-šaji vežejo, da se zanima in veseli uspehov Sokola. Posebno lepo je bilo v gozdu na večer, ko so svetilke metale svojo luč po deblih, med temnim vejevjem žareli lam pij oni in se prižigali v ozadju bengalični ognji. Ta divni čar je marsikomu privabil vzklikov zadivljenosti. Ubrano petje Dolenjskega pevskega društva je odmevalo po logu kaj krasno, vmes pa je
pridno igrala mestna godba. Razposajeno veselje je moralo zavladati v takem miljeju. Na telovadišcu je rajala mladina, promenujoci pa so se šegavo zabavali in obmetavali s ko-riandoli. Za lep uspeh veselice so se poleg gospoda predsednika, ki je s svojimi skrbnimi direktivami vodil, svetoval in z živo besedo bodril in podžigal, stekli največ zaslug Člani veseliškega odseka, posebno požrtvovalne pa so bile dame, katerim gre vsa Čast in prisrčna zahvala za veliki trud. Preskrbele so finih jestvin, marljivo stregle v pivo in vinotoČih in nazadnje postavile še kavarno. Ob nepričakovano zmernih cenah so občinstvu v svoji ljubki potrpežljivosti nudile najboljšib in najrazličnejših stvari. Zato so pa bili njih šotori — med katerimi se je posebno odlikoval po lepi opremi paviljon gospe Ogorev-Čeve — kmalu oropani svojih zakladov. Dohodek, ki ostane za sklad, sicer ni v primernem razmerju z velikim trudom prirediteljev, a to naj nikogar ne ozlovolji in naj nikomur ne ogreni prijetne zavesti, da je pripomogel do tako lepo uspele veselice.
— „FravnikoV' izlet. Društvo „Pravnik" priredi v nedeljo dne i. julija 1907 izlet na Bohinjsko jezero. Cenjene člane in prijatelje društva z obitelji vljudno vabimo, da se izleta v čim večjem številu udeleže. — Da se za komfort vkrene vse potrebno, prosimo, da se udeležniki prijavijo najpozneje do 3. julija 1907 pri odborniku Aleksandru Hu-d o v e r n i k u . c. kr. notarju v Ljubljani. —
— Prvi shod avstrijskih trafikantov se je vršil v nedeljo na Dunaju. Udeležilo se ga je okoli 400 trafikantov iz Nižjeavstrijskega, Štajerskega, Moravskega, Solnograskega, Gornjeavstrijskega in Slezije. Shod je stavil sledeče zahteve: enotno zviša nje provizije pri tobačnih trafikah na 15 procentov, zvišanje provizije poštnih vreducstnic, prenos trafike, ako njen lastnik umrje ali postane za delo nezmožen, brez razpisa pod enakimi pogoji na ene^a izmed njegovih družinskih članov, ako je imel lastnik trafiko že deset let v najemu ; spremembo trcfikantskih predpisov, spremembo načina vračevauja dobička ter določitev razmerja tobačnih trafikantov do erarja. Shod je sklenil resolu cijo, v kateri se energično zavrača vodstvo osredne zveze tobačnih trafikantov Avstrije, ker ni koristno in je naperjeno proti interesom trafikantov. Navzoči državni poslanec baron H o ck je izvajal, da so trafikanti pač opravičeni zahtevati od države, da njih delo primerno plača, kajti vsako delo zasluži svoje plačilo. Pripravlja se ureditev razmerja trafikantov do finančne uprave glede poštnih vrednotnic in govornik je želel, da bi bili trafikantje s to ureditvijo tudi zadovoljni.
— Varstvo živali. Piše se nam: Povsod se snujejo društva v varstvo živali. Slovenski pregovor pravi: Komur se žival ne zasmili, temu se tudi Človek ne zasmili. Brutalnost in sirovost ljudi se spozna najbolj po njih ravnanju z živalmi. Postava veleva, da se mora v šoli otrokom vcepiti ljubezen do živali. Kako se to časih dela, kaže sledeči slučaj: Nekje v Zg. Savinski dolini so gnezdili vrabci v šo'skem oknu. Kaplan je vpričo otrok s palico drezal v gnezdo toliko časa, da je padlo z okna. Lep izgled otrokom!
— Izreden občen zbor železniških uradnikov skupine Ljubljana se ne vrši, kakor je bilo pomotoma objavljeno v društvenem glasilu, 29. t. m, ampak 7. julija ob G. uri zvečer v hotelu Južni kolodvor pri Seidlu. Dnevni red: Volitev predsednika in dveh pregle-dovalcev računov. Raznoterosti.
— Udeležencem V. vsesokol-skega zleta v Prago se naznanja,
da je danes ravnateljstvo državnih železnic v Trstu brzojavno naznando, da se dovoli pri povratku vožnjo v Lincu za delj časa pretrgati. Nadalje se naznanja bratskim društvom, ki Še niso prejela zletovih legitimacij, da se jim razdele v vlaku, kjer se dobe tudi nakaznice za vsa naročena prenočišča. Na zdar!
— Dramatično društvo v Ljub-
ljani otvori v prvi polovici juljja igralsko šolo, katera bode v prvi vrsti služila smotru, podati mla lim nadarjenim močem osnovne pojme o igralski umetnosti. Pouk se bo delil v igralsko-tehničnega in teoretičnega (dikcija, deklamacija, osnovni pojmi o dramski književnosti itd) Po potrebi se uvede tudi pouk v petju, plesu in borenju Dame in gospodje s primerno naobrazbo, ki mislijo prisostvovati pouku, naj javijo to pismeno intendanci slovenskega gledališča v Ljubljani. Dan otvoritve se pismeno naznani.
— Družbi sv. Cirila in Metoda
zagotovili so, kakor smo že poročali, naši rojaki v Brooklynu po društvu sv. Petra letnih 50 K. Za temi pa noče zaostati brooklvanska „Savau, šaljivi kljub Slovencev. Poslala je naši družbi dar 40 K. Hvala iskrena
zavednim našim rodoljubom, živečim v daljni tujini, pa tako požrtvovalno Čutečim z drago jim domovino.
— Godba bosanskega polka
je te dni priredila v Gradcu dva koncerta in med drugimi točkami svirala tudi intermezzo iz Parmove „Ksenije". Skladba je izzvala tako živahno odobravanje, da je godba morala to točko ponoviti.
— Slovenska narodna godba V Rovtah priredi 29. junija „Pri
pošti* vrtno veselico.
— Razstava v glubonemnici.
Dne 29 in 3P. junija ter 1. julija t 1. prirede v ljubljanski gluhonemnici razstavo pisarskih in risarskih izdelkov ter razna ženska in deška ročna dela, kar si sme vsakdo brezplačno ogledati.
— Velika solačna pega se vidi
Še do 27. t. m. brez daljnogleda s prostim očesom, ako se gleda skozi počrnjeno steklo.
— Umrl je Blaž Krope j, naduČitelj na Zidanem mostu ob Južni žel. dne 23. junija po dalji mnčni bolezni v 63. letu svoje starosti. Bil je blag in odkrit tovariš. Naj v miru počiva!
— Slovensko akademičoo društvo „Slovenija" na Dunaju, četrti redni občni zbor io Četrtoletniški večer bo 28. t. m. v restavraciji Schnarz (Mattaloui), Landesgerichts-strasse.
— Gregorčičev večer akademičnega tehničnega društva „Triglav"  v Gradcu« dne 8. junija.
Navajeni smo bili že od nekdaj gra-ški Slovenci, da nam je prirejalo akad. teh. društvo Triglav večere, ki so nam podajali pestre in izborne sporede, na katerih se je zbralo vse graško razumuištvo. Principijalni boj, ki je nekaj Časa oviral razvoj moči, je med graškim dijaštvom končan, jasni in določni so cilji vsake struje, Triglav zopet lahko razvija svobodno svoje sile in hodi pot, ki si jo je začrtal. To nam je pokazal Gregorčičev večer. Davno pred začetkom je bila dvorana „Kaufoiannshausu napolnjena do zadnjega kotička. Yse najboljše graško slovensko občinstvo se je odzvalo povabilu, da počasti pesnikov spomin. Triglavan Pirnat je z navdušenim prologom Častne stare hiše ^Maistra otvoril večer in vrgel prvo zrno navdušenja med občinstvo. Dvigne se zavesa; med zelenjem stoji pesnikov kip, nad njim drži krasna Muza palmovo vejico, Tri-glavani se s povešenim praporom klanjajo velikemu geniju, občinstvo pa očarano strmi nad krasno živo sliko, ter uživa poezije polni moment . . . Zavesa pade, občinstvo navdušeno pozdravlja Triglavane, ki s krepkimi grli zapojejo svoje geslo. Prof. kand. I. Jane naslika duševni proces pesnika velikana ter očrta na podlagi njegovih poezij duševno življenje, trpljenje in hrepenenje slovenskega mučenika. Moški zbor zapoje Aljaževo rNaša zvezdau, nakar nastopi dr. B. Stuhec, nam že iz prejšnje dobe dobro znani in jako simpatični bari-toni3t. Zapel je s finim čutom dve pesmi, ki sta mogočno vplivali na poslušalce. Nekaj izvanrednega nam je nudil mešani zbor. Vencek krasnih graških Slovenk nam je zapel dve pesmi s takim finim prednašai°m, da kaj takega že dolgo nismo čuli. Naj bi gledalo društvo Triglav na to, da si ohrani ta biser, s katerim se bo lahko vedno ponašalo. Poezij večera nam je pomnožila gdč. I. Mikoli-čeva z dvemi pesmimi; njen nežni glas, fini občutek in ljubeznjivi nastop so izzvali množino aplavza. G. E Srebre je izvabil svojim gos-lim mnogo lepih glasov, katerim je pridevala gdč. M. Veršeceva na klavirju krasno harmonijo. Krasno je zapel tudi g. Fr. Irgolič barka-rolo iz S. Albinijevega „Nabobau, nakar je zadooel iz krepkih grl mogočni akord A. Foersterjega „Domuu, ki je napravil vsej prireditvi krepak in veličasten konec. — Vse točke je občinstvo burno pozdravljalo, da se je morala skoro vsaka ponoviti. Poezija se je razlivala ves večer po dvorani in občinstvo jo je občutilo, čuteč, da plava Gregorčičev duh med nami ter nam daje moči, delati v njegovem smislu iz ljubezni do na roda. — Hvaležni smo Triglavanom graški Slovenci za ta večer, hvaležni smo jim za umetniški užitek in za narodno samozavest, katero so pod pr;i v nas. Hodite, mladi sokoli, svojo pot dalje, z delom in samozavestjo bodete dosegli uspehe, katere je dosegel vaš ljubljenec, vaš častni član Simon Gregorčič.
— Srbski minister pred gra-£kim sodiščem« Bivši srbski minister in železniški ravnatelj Petko-vič se je vpisal v Gradcu za samca, dasi je oženjen. Zaradi tega je b>l tožen napačne zglasitve. Petrovič, ki ne zna dosti nemškega, je povedal, da je razumel pod besedo samec, da sam potuje. Bil. je oproščen.
— Tatvina-   Grofici Lamezan je v Opatiji natakar Karel Styl s Češkega v hotelu „Bristol" ukradel uhan vreden 1000 K in ga hotel po hotelskem slugi J o ž e f u Giintherju
iz Budimpešte zastaviti v zastavljalnici, kjer so ga pa dali aretirati, ker se jim je zdel sumljiv. Pred tržaškim porotnim sodiščem sta obtoženca vse odkrito priznala, vendar so porotniki zanikali stavljeno vprašanje glede tatvine oz. sokrivde na tatvini, vsled česar sta bila oba oproščena! Samo v njuni občini ju odpošljejo.
— Prva doktorica na zagrebškem vseučilišču. V soboto je bila na zagrebškem vseučilišču promovirana za doktorico filozofije gdč. M i -lica pl. Bodganović, izprašana srednješolska učiteljica v Zagrebu. Oaa je prva doktorica na tem vseučilišču. Izvršila je vse izpite z najboljšim uspehom,
— Življenja se je naveličala
v Gorici 85Letna starka M D. Več krat si je hotela že vzeti življenje, pa se ji ni nikoli posrečilo. Te dni si je hotela prerezati žile, pa ji je zopet spodletelo, ker je bil nož preveč skrhan
— Ljudska šola za Slovence in Hrvate v Aleksandri ji se otvori jeseni.
— Pevski klub c. kr. poštnih in brzojavnih uslužbencev v Ljubljani se javno zahvaljuje odboru krajne skupine c. kr. postih uradnikov v Ljubljani kot podpornemu članu pevskega kluba s prispevkom 50 K na leto.
— Poskusen samomor. Včeraj
p poldne se je na neki klopi v Šišenskem gozdu topničar Anderwald dvakrat ustrelil v glavo, a je ostal Še živ. Ko so to opazili trije vojaki c. kr. pešpolka št. 27, so skočili k njemu in je eden pobral samokres, katerega je bil Andervvald spustil na tla, druga dva pa sta prijela njega samega. Orožniška postaja v Šiški je nato, ko ji je o samomoru bilo naznanjeno, odredila, da so mečno ranjenega Andervvalda prepeljali z rešilnim vozom v garnizijsko bolnišnico. An-dervvald se je preje izrazil doma, da se odpelje na Jesenice in ustreli svojega brata, ki je tam za natakarja, a se ni podal tja, temveč šel v gozd in hotel vzeti z morilnim orožjem življenje sam sebi. Vzrok poskušenemu samomoru je neznan.
— Nesrača. Ko je včeraj Marija Debeljakova v Dolenji vasi pri Ribnici na vozu tlačila seno in je med tem uprežena živina potegnila voz naprej, je Debeljakova omahnila, padla z voza in si zlomila desno nogo. Prepeljali so jo v deželno bolnišnico.
— E ognju v Mostah se nam
še poroča, da je na Jeleničevi kleti pogorela že streha in v podstrešju se nahajajoče seno in tudi vrata so se bila že vnela in bi bil ogenj gotovo prišel v klet, ko bi ne bili gasilci tako spretno in požrtovalno vršili svojo dolžnost. Priznati se mora, da se je ogeDJ lokalizoval le vsled tega, ker je prišlo ljubljansko gasilno društvo na pomoč s parno brizgalnico. Tudi druga gasilna društva so pri tem ognju pokazala svojo spretnost. Ker ima JeleniČ v kleti neki za 6000 kron vina in Špirita, bi bila neizogibno nastala velika eksplozija, pri kateri bi bilo lahko tudi več človeških žrtev.
— Ukradena je bila na Martinovi cesti št. 1 služkinji Amaliji Ga-berškovi rožnata obleka, vredna 18 K. Tatvine je sumljiva neka beračica.
— Đelsvs&s gibanje* Včeraj ae je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 70 Hrvatov, 38 Macedon-cev in 12 Slovencev; nazaj je prišlo pa 20 Hrvatov. 40 Hrvatov je prišlo iz Mollbriicka, 96 Macedoucev od turškega predora.
— Izgublleno in najden* reči.
Pečarski pomočnik Ivan Dovjak je izgubil srebrno anker remontoir uro, s kratko verižico. — Neka gospodična je izgubila zeleno denarnico iz kro-kodiljeve kože, v kateri je imela bakren prstan, v podobi mrtvaške glave in nekaj denarja. — Posestnik gosp. Fran černivec je izgubil 12 K vredno srebrno uro. — Delavec Ivan Grošelj je izgubil srebrno uro z oklopno verižico, vredno 18 K. — Gosp. Emil Sartorv je izgubil srebrno cilinder uro s kratko verižico. — Na Južnem kolodvoru je bil izgubljen, oziroma najden črn, trd klobuk, vreča stare obleke, Črn, svilnat dežnik, 6 drugih dežnikov, rumena ročna torbica, palica, 2 knjigi, kos blaga za obleke, nekaj sladkorja in kave in mala denarnica z manjšo vsoto denarja.
— Ušla je včeraj popoldne g. Bertramu Gotzu na Sv. Petra cesti št. 29 srednja, zelena papiga, katera ima na glavi bel čop Kdor jo prinese nazaj, dobi 4 K nagrade.
Mlad tat. L51etni V i 1 j e m D o p f c r , pekovski vajenec iz Ljub Ljane, jc v Opatiji ukradel trgovcu (1 rze t i e u iz pisalne mize 1440 K, pa tudi svojemu gospodarju pekov skemn mojstru Ivanu Vrečki jemal večkrat denar. Dopfer r bil Š8 :ikrat kaznovan zaradi tatvine. Pred tržaškimi porotniki je bil zdaj obsojen na 7 meseeev težke ječe.
* Najnovejše novice. Sneg je pobelil v nedeljo ponoči višje planine na Koroškem in Tirolskem.
— Svojo 8 0 1 e t n o mater j e u m o r i 1 na zverinski način v Le-on bergu pri Aschu kočar Holler.
— Svojega sina je ustrelil v pijanosti v Žižni pri Brnu tiskarski delavec Valentin.
— Zrakoplov vzrok velike nesreče. Na posestvu Feketeja v Hajdu-Voszermeny na Ogrskem se je spustil ponoči na zemljo velik vojaški zrakoplov brez ljudi. Fekete si je šel ogledat s hlapci zrakoplov, in sicer z odprto svetilko. Zrakoplov se je s strašnim pokom razletel, da so se /rušila vsa poslopja ter so bile štiri osebe ubite.
- K a ]> j e z a d r 1 a madžarskega državnega poslanca grofa Štefana K a r o 1 y i j a.
Štrajk pekovskih p o-m o e n i k o v se je raztegnil po celi Italiji.
* Moka in sladkor se podraži.
V nekaterih dneh se moka in sladkor podražita. Cene žita so namreč zadnje čase zelo poskočile, ker je Rusija mnogo pšenice pokupila. Trgovci se tolažijo, da cene zopet padejo takoj po žetvi, toda do tedaj morajo cene moki pri vsakem kilogramu zvišati, ako nočejo imeti izgube.
* Solze za zdravilo. Dr. Lin-dahl v Kodanju je po dolgem preiskovanju našel, da imajo solze moč, uničiti bakterije. Dr. Lindahl je tudi solze zbiral, jih segrel ter zopet ohladil. Taka tekočina ni imela več uničevalne moči. Iz tega je razvidno, da „vroče solze", ako sploh kdo take pretaka, nič ne koristijo človeštvu.
* Proti solnčnim pegam. Ako
se za kakšno stvar priporoča mnogo sredstev, je to najboljši dokaz, da zanesljivega sredstva še ni. To velja tudi glede solnčnih peg. Kdor se hoče obraniti solnčnih peg, mora gledati, da prepreči nastanek, ker pozneje se le težko ali pa sploh nikoli ne odpravijo. To velja posebno za plavolase ljudi z nežno kožo. Dame se obranijo še najzanesljiveje solnčnih peg. ako nosijo zelene ali rdeče pajčolane, ki zabranjujejo prodiranje solnčnih žarkov. Priporočljivo pa je tudi namazati lice in roke zjutraj in opoldne s kininom.
* Kako visoko morejo l.udje stanovati. V Evropi sta hospica Št. Gotharda in Sv. Bernharda najvišji človeški bivališči. Hospic Sv. Bernharda je 2470 m nad morjem. Najvišja stalna človeška bivališča so v Aziji na tibetanskih planotah. Tam so se ljudje naselili do 4580 m visoko, a pastirji imajo svoje koče celo v visokosti 5030 m. Zrak je v tej višini že tako tanek, da se glas le težko širi in da je govorjenje v daljavo sploh nemogoče.
* Koliko visa se pridela v
Kaliforniji. Vinoreja v Kaliforniji se silno razvija ter bo kmalu nele zadoščala konzumu Zedinjenih držav, te-muč se ga že sedaj mnogo izvaža. Kalifornijski vinogradi zavzemajo površje 100 000 ha. Na leto se pridela povprečno 5,350 OOO hI vina, kar predstavlja vrednost 430 milijonov kron. Zelo mnogo se razen tega izvaža tudi suhega grozdja.
* Nazaj k Opici- Ker so nekateri zdravniki dokazali, da štirinožne živali niso tako izpostavljene raznim boleznim kakor pokoneu hodeči Človek in da pokončna hoja zadržuje razvoj nekaterih mišic, so začeli nekateri modrijani posnemati hojo živali. Seveda se za sedaj vadijo v živalski hoji le v svojih sobah, a kdo ve, ali ne doživimo Časa, ko bomo po javnih parkih gledali dvonožne Človeške opice hoditi po vseh štirih.
* Spomenik angleški kraljici
Viktoriji. Šest let že delajo spomenik pokojni angleški kraljici Viktoriji, a se še vedno ne ve, kdaj bo stal pred Buckinghamovo palačo; gotovo je že danes, da se to ne zgodi pred letom 1913. Na spomenika bo dvanajst velikih skupin, v vsaki več figur in 180 reliefov. Stroški so proračunjeni na pet milijonov kron. Iz vseh delov s četa so pripeljali v London za spomenik 350 ton mramorja.
Telefonska in brzojavno poročila
Maribor, 25. junija. Uredništvo „ Slovenskega Gospodarja" razpošilja duhovnikom in zanesljivim svojim pristašem oklice, v katerih se napada dr. Ploja in se dotične osebe poživljajo, naj vplivajo na občine in druge vplivne korporacije, da izrek o dr. P loju nezaupnico in ga pozo-vejo, da odloži mandat.
Dunaj 25 junija. Današnja seja državnega zbora se je pričela šele ob poludvanajst h. Ko so se agnoscirale neprotestirane volitve, je odredil dr. Funke volitev pre zidija.   Za predsednika je bil iz
voljen mmški krščanski socialec dr. Weis.sk irehner s 351 glasovi, dr. Za če k je dobil 110, dr. ŠusterSič pa 1 glas. Dr. Weiss-kirehner je imel kratek nagovor, v katerem je zatrjeval, da bo kot predsednik objektivno postopal in se strogo ravnal po poslovniku. V zbornici je bilo vse mirno, samo krščanski socialni in slovenski klerikalci so ploskali. Za podpredsednika je bil izvoljen Čeh dr. Začek s 429 glasovi izmed 531 oddanih. Pred volitvijo H. oodpredsednika se je zglasil za besedo maloruski poslanec Roman Čuk, ki je predlagal, naj se seja prekine za pol ure, da se konstatira, da-li je možna kandidatura posl. Starzinskega, proti Čigar izvolitvi je vložena kopa protestov. RomanČukov predlog je propadel, ker so zanj glasovali samo MaIoru8i in socijalni demokratje. Starzinski je bil nato izvoljen z 270 glasovi. Maloruski poslanci so zagnali velik hrup ter kričali: „Proč ž njim! Njegove roke so omadeževane s krvjo!" Ko se je hrup uekoliko polegel, je imel Starzinski krepak nagovor. Nato so se izvršile volitve zapisnikarjev. Po končanih volitvah je stavil dr. Funke nujni predlog, naj se število podpredsedniških mest zviša od dveh na štiri. 0 tem predlogu se je takoj pričela razprava. Prihodnja seja bo v Četrtek.
Dunaj 25. junija. V dobro poučnih krogih se zatrjuje, da namerava vlada raz pusti ti mestni občinski svet tržaški in začasno vodstvo občinskih poslov poveriti vladnemu komisarju.
Dunaj 25. junija. Predsednik kluba hrvatskih delegatov v Budimpešti dr Bogdan Medako-vić je poslal predsedaiku jugoslovanskega kluba dr. Ivčeviću to le brzojavko: Delegati hrvatskega sabora v ogrskem parlamentu se zahvaljujejo za bratski pozdrav in izraze simpatij in sa vesale, da je v dunajskem parlamentu realiziran jugoslovanski klub, ki je naj krepke j še jamstvo za boljšo bodočnost našega naroda.
Umrli so v Ljubljani.
Dne 19. junija: Marija Maternik, posest, hči, 11 let, Poljanska cesta 50. — Martin Zurl, kajžar, 50 let, Radeckega cesta 11, Paranoia.
Dne 21, junija: Marija Kenda, trgovčeva vdova, 59 let, Zaloška cesta 11, Hernia abd.
Dne 23. junija: Luc'ja Makovec. ple-skarjeva žena, 57 let, Radeckega cesta 11, Dementia port. apopl. cerebri.  — Milan
Kerzišnik, gostilničarjev sin, 2 mes. Franca Jožefa cesta 14, Lues. comp.
Dne 21. junija: Frid. Krajcar, črevljarjev sin, 4 mes , življenske slabosti.
Dne 22. junija: Franja Petkovšek, kaj-žarjeva hči, 8 mes.
TT'V T "  Ll" 1
Hisa t Ljubljeni
blizo glavnega trga, dvonadstropna, od treh strani prosta, z lepo, veliko let obstoječo prodajalno, pripravna za vsako obrt iu ki se obrestuje po odbitku vseh stro&kov z dobrimi 5%, se iz proste roke ceno proda.
Več  v  upravništvu   nSlov. Naroda4*. 1968-5
UrčKe za pivo os SostilnišKo posodo
prodaja najceneje 20712
ALOJZIJ PAUSSHIN
o LJubljani, ttfolfoue ulice it. 6
Prevzema vsa steklarska dela. Solidna postrežba.
Nojuetja zaloga podob, ogledal, svetnik ln stekel za ure.
6528
Se dobi povsod!
"neobhodno potrebno zobna Creme
vzdržuje zobe čisie, bele in zdrave.
Borzna poročila.
Ljubljanska
, Kreditna banka v Ljubljani11
Uradni kurai dun. bone 25. junU* 1907.
srak*
Š*L tvstr. kronska renta. .
„   alata       .   . . &i% afrska kronika reate ^     9 zlata ■9% pasojile *«* Kranjske
eeaojile mesta Spijct •V*,       » . Xad*r
<5*f,% fecs.-herc. ielesniskc
»oeajUe 1902 .. . ^ Mka dal. kanka k. a.
ii,;«s. »m* pisna gaf. 4*1. aipotačae banke . . peSt. *««• a. a. a
"    io°c pr......
aaat aiema ksaaret
araRiinlca.....
aaat. pi»ma as*. e*«er. 4mt. itraniknie« .   . .
£V*. «■ P*- Hr *V*« e*L agr. lekaaaai ia-taaaic d. aV.
* SrW. lok. ftaias. Trat • Para« ... anar. *5tapjafr* M. . prier. Jat. žal. kap.
avato. pM. aa *ci. a- a.
9vetka a4 1. 188*% .   aa i. .•
aa«. fcrać i
*sT*k« tiip. nanfee arbftka & fe*. terana.....
£5~vV v       .    • *
Hnoške s • • •
Utov»ke «
»ljansks        , • • •
ivstr. rdeč. krite , . .
f^gT'       ■        mm      •    » '
3fcdotfove 9     .   . .
faicburikc 9    • .
&%itajsk* kan.   ,    « *
«&£ne ialezate* . • • • državne ieiezafe« .  . . Avatr.-egTsk* isnlaf Ma. Avatr. areflktfsa aoaka . vajnha    » > $brnoatenska *wmogokop v aipinske manta« *reike sel. hm. i paia-Muraayi '^bavoljafce , 4vstr. oraa^aa
Dan ar	Blag
9780	Bfr—
99 45	!   99 65
97 80	98 —
! 116 20	j 116 40
93 60	93 70
11135	' 111-65
9850	U930
• 101 —	102 —
99 86	10085
992U	10015
100-	101 —
S8-25	9876
100-	100 60
104-76	105 26
98 75	99 75
98-76	99 75
100 —	100-30
9950	loo-5n
1J0 —	10 i-
99 SO	
98-76	99 75
295 6 J	297 6)
100 —	101-
149-75	15175
26150	255 6u
142 50	145 50
: 258 50	268 50
267 25	277 25
236 —	246 —
92 —	102 —
184 —	185-—
21 —	23-
129'—	439 —
80-	90 -
88 -	94-
66-	62-
44 50	46-50
26-85	2H-85
63 —	73 —
84*50	90-50
461 —	471 —
137-	138 —
665-—	666 —
1765 —	1776-
648 25	649 25
760 50	75150
241 50	2*2 50
719 —	726 -
676 76	57675
2643 -	553 —
636*90	537 90
267 60	262 —
525 -	527-—
145 -	147-
11-36	1139
19 20	19 23
2854	23 58
8406	2410
117 77	11795
95-65	96 85
«•61	t-52
484	6-
fitne
oeno v Budimpeiti,
Dne 25 juntfa 1907. TornatM. Plenica n oktober   ,   , ■
09 m Kom«   n julij      .   .   . , . 19G8 „ maj .... Ore» oktober.   .   . #
■UTafcila
5 h viSje.
60 kg
60 „ 60 ,
W . 60 .
10-29 838 584 6-91 752
Meteorolositno porodio.
T'tln* nad morjem 00-2   Srednji «r»6nl UaJt 736 0
a a	C as opazovanja	Stanje barometra V TKTfl	Temperatura v C°.	Vetrovi	Nebo
24	9.	7386	148	slab j vzhod	jasno
■»		73* 4	110	■L sever	megla
25	2. po*	735 6	211	ar. svzb.	jaano
	Srednja včera.		šnja temperatura:		14 79 nor-
male 18 7°. — Padavina v mm 1*9
Iščem s t julijem lepe
meblovano sobo
e poBebnim vhodom, brez ali s hrano. Ponndbe na O, P. Dunajska
Cesta e II. 2039-8
Rožne prevode
Iz nemščine v slovenščino
cirknlarjev, pisem in dragih tiskovin oskrbi eeao izveiban uradnik v tej atroki.
Naslov   v   mpravniitvu „SIov. Naroda11.
Tažnim Brcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da se je po volji Vsegamogočnega naš iskreno ljubljeni sin, brat in svak, gospod
Jranc tOerli
trgovec in posestnik
dne 24. t. m. po dolgem težkem trpljenja, v starosti 36 let, preselil v boljši svet. 2120
Dragi pokojnik bo prepeljan iz deželne bolnice v sredo, 26. t. m v Cerknico k poslednjemu počitku.
Pogreb se vrši v sredo, dne 26. t. m. ob petih popoldan iz hiše žalosti.
Maše zadušnice se bodo služile|j v domači cerkvi v €erknici.
Ljubljana-Cerkiik-a, 24. junija 19 )7.
Karolina   Werli,   mati.*! Marija' Werli. sestra.  Anton Werll, brat.i A dala Werli, svakinja. ^
Mestna učiteljica, stanujoča v bližini novega poslopja višje dekliške šole, sprejme  za  prih.  šolsko leto
dve deklici
na brano in stanovanje. — Zglasila pod šifro „P. J. 48" upravništvu .Slov. Naroda** do 7. jalija. 2117 1
Samo danes
«torek, dne 25. junija L L
t restavraciji jri Letn"
KONCEM
prvega tamburašk. društva „Sava** e Hrvaškega
v   uarrodnl am*»*l«
To društvo je koneertiralo z izvrstnim uspehom v vseh večjih mestih na HrvaŠkem, v Slavoniji, na Štajerskem, Kranjskem, Koroškem, na Nemškem in na Danskem. 2)21
Začetek ob osmih zvečer. Vstop prost.
K obilni udeležbi vljudno vabi
Gospojinsko društvo.
Jfajboliai
In najmodernejši
KLOBUKI
vaeh vrst v najbogatejši Izberi po gL 1-20 ln vUe w LJubljani pri
Klobuki se sprejemalo v popravo.
Cee. kr. avstrijske
državne železnice.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1. maja 1907. leta.
Odhod iz Ljubljane jnz. ieL:
4-58 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž (Samo ob nedeljah in praznikih od 2. junija do 8. septembra.)
7-05 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica, Trst d. ž., Trbiž, Beljak, Celovec.
7- 07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Ru-dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
9- o5 predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga. (Samo od 1. junija.)
H-40 predpoldne.   Osebni vlak v smeri:
Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel.,
Beljak, Celovec, Trbiž. !05 popoldne. Osebni vlak v smeri: Ru-
dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 8.45  popoldne.   Osebni   vlak  v smeri:
Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel.,
Beljak, Celovec, Praga, Trbiž. 7MO zvečer. Osebni vlak v smeri: Rudolfovo,
Kočevje.
7 35"zvečer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga, Trbiž.
10- 40 ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Trbiž.
Dohod v Ljubljano jut. ieL:
8.37Tzvečer. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Kočevja.
8- 45 zvečer. Osebni vlak iz Trbiža, Prage, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel.
n 50 ponoči. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel. 4Sfl
6*58 zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža, Gorice drž. žel. Trsta drž. žel. ^ 41
8- 34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Rudolfovega.
11*15 predpoldne. Osebni vlak iz /Trbiža Prage, Celovca, Beljaka, Gorice.
2-32 popoldne. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Kočevja.
4*36 popoldne. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel.
6- 50 popoldne. Oseb. vlak iz Jesenic, Prage, Celovca, Beljaka. (Samo od 1. junija.)
Odhod iz Ljubljane dri. kolodvor:
7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2*05 popoldne. Mešani vlak v Kamnik.
7- IO zvečer. Mešani vlak v Kamnik. 1050 ponoči. Mešani vlak v Kamnik. (Samo
ob nedeljah in praznikih.)
Dohod v Ljubljano dri. kolodvor:
6-46 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. IO-59 predpoldne. Mešani vlak iz Kamnika. 6-IO zvečer. Mešani vlak iz Kamnika.
9- 55 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. (Samo ob nedeljah in praznikih.); _
(Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje-evropejskem času.)
C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu.
se ustaviti
— to je moje stalno stremljenje. Zaradi posebnih'prednosti" pri izdelovanju perila morem naročila za damsko in moško, otroško in posteljno perilo v prav kratkem času izvrševati vrlo dobro in ceno. Cenjene dame naj se o lepi izvedbi in"nizki ceni perila prepričajo samo z enim poizkusom in gotovo ostanejo naročnice še naprej. Kjer pa izdelujejo-perilo doma, tam priporočam svoje dobro platno, bombažasto blago, švicarske vezenine, namizne prte, serviete, kavne garniture, brisače, žepne robce itd. Nogavice moške in ženske po prav nizkih cenah, bluze, modrci, ovratnice se razprodajajo prav ceno.
Z odličnim spoštovanjem 1080—14
ANTON ŠARC
specialna trgovina sa balo blago in nevestinske opreme
na Sv. Petra cesti št. 8.
Šivalnica na Sv. Petra nasipu št. 7. čistilnica za perilo
tt KIolod-TrorelcUi ulicaii St. S.
Ha mestni realki v Idriji ae vri« 2118-1
sprejemni izpiti v 1. realčni razred
dne 8. julije 1907 dopoldne od 8. ure.
Za sprejemni izpit se je oglasiti z rojstnim listom in zadnjim Šolskim iz-| pričevalom do vštetega 4. julija 1907 v ravnateljevi pisarni.
V jesenskem terminu je vpisovanje v I. realčni razred dne 15. septembra, v pripravljalnico in vse ostale realčne razrede (tudi v VII. razred) pa 16. sept. Na mestni realki v Idriji ni šolnine, ne drugih denarnih prispevkov.
Ravnateljstvo mestne realke v Idriji,
dne 22. junija 1907.
Razglas.
Na c. kr. prvi državni gimnaziji v Ljubljani (Tomanove ulice št. 10)
bodo sprejemne lzknftnje za vstop v I. razred šolskega leta 1907/8 dne 6. julija od 1 210. uri dopoldne.
Učenci, ki želijo delati to izkušnjo, naj se v spremstvu svojih staršev ali njih namestnikov oglasijo dne 30. Junija med 1 /.t. in 12. nrO pri gimnazijskem ravnateljstvu ter s seboj prinesejo krstni list in obiskovalno izpričevalo.
Vnanji učenci se k sprejemnim izkušnjam lahko oglasijo tudi pismeno, ako pravočasno po poŠti pošljejo gori imenovani listini.
Učenci, ki po svojem rojstvu in po rodbinskih razmerah pripadajo ozemlju c. kr. okr. glavarstev v Črnomlju, Kranju, Novem mestu in Radovljici, ali ozemlju okr. sodišč v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Višnji gori, se smejo v ljubljanski gimnaziji sprejemati edino le po dovoljenju c. kr. deželnega šolskega sveta.
V Ljubljani, dne 17. junija 1907.
2035-3 Ravnateljstvo I. državne gimnazije.
Za zgradbo okrajne ceste Četež-Lipa na 15 000 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih za enotne cene proračuna naj se predlože do 15. avgusta t. L ob 12ih Opoldne podpisanemu cestnemu odboru. Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, je doposlati z nadpisom : „ Ponudba za prevzetje gradbe okrajne ceste Cetež Lipa."
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno vkloni.
Razven tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih papirjih po kurzni ceni.
Cestni odbor si izrecno pridrži pravico izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. 2U94—2
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v občinski pisarni v Ribnici.
Okrajnocestni odbor v Ribnici.
C. in kr. dvorni založnik
Papeiev dvorni založnik
Btaar PICC0LI, Ljliana
Dunajska cesta (lekarna pri angelu)
opetovano  odlikovan, priporoča nastopne preizkušene izdelke:
MalinAV   dnin    n.iiskrbneje  prireien iz aromatiških gorskih malin, je izredno ■ m v   °'ruP> cist izdelek, neprekoaljive kakovosti, pomešan z vodo da
prijetno in žejo gasečo pijačo.        Steklenica 1 kg sterilizirana, velja K 1*50, ■ , kg klenica K —'90, poštni zavoj, neto 3 kg, franko zavojnina in poštnina K 6*60. Razpošilja se tudi v Bodčkih po 10, 20, 40 in več kg. _
Zeleznato vino "SS?S£
in slabotne otroke lahko prebavljiv železnat izdelek. Ena poUitrska steklenica 2 kroni. 1943 -3
Tinktura za želodec JE
jajoče, prebavno, in  odprtje   telesa pospešujoče
sredstvo. 1 steklenica 80 vinarjev.
Naročila se točno izvrše proti povzetju.
"BIBE"
brezalkoholna pijača iz sadnega soka. Pomešana z vodo da prijetno žejo gasečo ter redilno i a za prebavne organe zdravo pijaco. Steklenica 1 K
RAZGLAS.
V s vrbo oddaje prlzidave tupnlšča na Koroški Bell v prora-čunjenem znesku 7500 K ln sicer:
1. za zidarska in dninarska dela......... K 3400
2. za tesarska dela     ...   *......... K 1050
3. za mizarska,  ključarska, steklarska in pleskarska dela K 1900
4. za kleparska dela............. K 130
5. za peČarska dela............. K 560
6. za slikarska dela......•...... K 200
7. za razna dela.............. K 260
tedaj v skupnem znesku...... K 7500
se bo vršila
dne 1. julija 1907
zmanjševalna dražba
ob 10* dopoldne na licu mesta na Koroški Beli.
Pismene ponudbe se izročajo stavbnemu odboru sa prisidavo iupnišia na Koroški Beli. Za varščino se zahteva 10% odstotkov.
Načrti, stroškovnik, kakor tudi splošni in posebni stavbni pogoji so interesentom ed 24. Junija de L Julija t L de 10. dopoldan vsak dan na vpogled pri županstvu na Koroški Beli.
Stavbni odbor si pridržuje pravico, izbrati si ponudnika med došlimi ponudbami ne oziraje na visokost njih ponudb. sl08~8
Stavbni odbor za prlzldavo žipitia no Koroftl Bell,
dne 20. junija 1907.
C9
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■MMBBanilllHHHiBVBlAVHBm^----' -
Prva domača slovenska pivovarna G. AUER-jevih dedičev
v Ljubljani, VVolfov« ulice Stev. 12 «,„„.  """^ '•"*"* "*
marčno oivo v sodcih in steklenicah
Ustanovljena leta 1854.
priporoča slavnemu občinstc in spoitovamrn ^osuiničarjem svoje HT izborno
(tudi zasebniki) dober dohodek in izhajanje; niso srečke, ne kojige ni"i zavarovanje, pošljite ponnđbe pod Šifro „Zukunft" na anončno ekspedicijo Gyori & Nagv, Buda Pesta IV. Magvarutca 8. 1887—7
Večje Število
tesarjev
sprejema proti dobremu plačila Ivan Zakotnik, tesarski mojster, Dnnajska cesta št. 40. 1666—17
pripravni tadi za kako drago obrt v hiši št. 67 Da sv. Petra nasipu se oddajo tako] v najem. 2099-2
VeS se poizve v hiši sami.
2 čevljarska
pomočnika
spi-elme takoj Zgornja Šiška št 97.
Učenca
8 potrebno šolsko izobrazbo sprejme takoj 8109-2
Štefan Lapajne
trgovina z mešanim blagom v Idriji.
Trgovski
pomočnik
mešane stroke, posebno železninske,
se sprejme pri tvrdki 2098—2
M. Žigon v Škof ji Loki.
iiilfl
tvrdke Laurin & Klement 21 2 HP. se proda po nizki ceni. 2101-2 Ogleda  se  pri   lastniku Vojteh Fortiču, Slomškove ulice št. 16,
Staro
Učenca
za ključavničarstvo, krepkega, sprejme
Jraa 71or)aniiC9   2114 1
ključavničar, Dunajska Gesta št. e.
Dobro ohranjena
s stanovanji v Ljubljani 8 čisto letno najem&Čmo K 2700 se odda pod nerodnimi pogoji. — Vprašanja pod f,Na-jemninska hiša 3555". tm-\i
Proda se hiša
tri leta stara, kavarna, dobro obiskana, s koncesijo zanjo in za prodajo piva in vina v steklenicah itd. z opravo.
Natančneje se poizve v toba-karnl Mirodvorske ulice štev. 43 v Gorici. 2115—1
Usnjarskega pomočnika
ki je izvežban tndi v prodaji, zmožen slovenščine in nemščine, sprejme S L julijem 1907 tvruka
Fran Mallyy Ljubljana.
2079-3
Inkasanti Tri
se proti kavciji K 400 takoj sprejmo za prve vrste zavarovalnico.
Ponudbe do 26 t. m. pod „Za VOS Šas Uvijanja11 Ljubljana, glavna pošta restante. 2093-2
Priporoča se dobro domače delo: srajce, bele« barvaste In pike« po meri, najboljši kroj, cena nizka.
finlon Šare
UulillonafJu. Petra cesta B.
Zunanja naročila točno in ceno.
Lastna 5iuolnice in Hvalnica.
1941-7
Sprejme takOf v delo podpisani. Plača
po dogovoru. Ivan Rubinić, sosno
slikarski mojster, Opatija, Istra*
2108 2
Skladišče
ln veliko podstrešje za skladišče
se da z uovemhrt m v uajeni na Dunajski cesti št 12. 2023 3
Poizve se pri lastni r. Ivanu Mathlanu starejšem.
Išče se
prodajalka
za tobačno zalogo in loteristinja, ki je tega posla dobro vajena, ima izpričevala in je lepega vedenja.
Kje, se izve v upravništvu „Slov. Naroda". 2116—1
I
Ceno ln pristno
istrUonsko ino
iz prve roke prodaja Sebastijan Luk, trgovec v Kringi   pošta Tinjan
(Antignana) pri Pazinu v Istri. Vino pošilja v sodih po ne manj kot 56 litrov za gotov denar ali s povzetjem, franko železniška postaja Sv. Petar v Šumi (S. Pietro in Selve). Pošlje rad tudi vzorce.   272 23
Oblastveno dovoljena razprodaja!
Nikar ne zamudite ugodne prilike za nakup!
baker, svinec in mednino
kupuje po najvišjih cenah
Fr. Stupica
v Ljubljani,  ios4 23
Marije Terezije cesta štev 1 in Valvasorjev trg štev. 6.
^irnen CJregcrčičeua
javna knjižnica in čitalnica
v Ljubljani, Vegove ulice 2
kupi po zmernih cenah razne slovenske in nemške knjige, osobito starejše letnike slov. zbornikov, kakor (Janežice«o) 0*tje, Klasje, Slovenski Glasnik, Zoro, Kres, Besednik, Dunajski in  Ljubljanski  Zvon,   Vedeža, Slov.
Bčelo, Slov. (šol.) Prijatelja itd. Ponudbe   z  navedbo cen naj se ustmeno ali pismeno sporočajo upravnemu odboru,        2ii3 i
VehkoduSna dariia se seveda z ozirom na javni nameni knjižnice sprejemaj) z največjo hvaležnostjo.
se z dovoljenjem obrtne oblasti radi popolne opustitve
trgovine
svilenina
pozamenfi
klobuki
spodnja srajce rokavice
pri
Dvorski trf
ped Oaree'no k«">ornc
2006-2
Prodajalko
vešča trgovine   z   mcčaniro blagom, z d- bnmi izpričevali, išče službo na de želi.   Nantnp  takoj.  —  Ponudbe na upravn. „Slov. Naroda*   p.d „Proda-' j alfe a". 21 i 2-2
Učenec
14 let star, se sprejme takoj v trgovini z mešanim blagom   2058 3
t-*. JF*x\r*»e*ger
v Radovljici, Gorenjeko. Iščem
pomočnika
za pleskarsko delo in
črk osi t k ar j a«
Plača dobra. Jernej Urbar, ples* karski mojster na Jesenicah na Gorenjskem. 20S9—s
Dva ključavničarska
sinu
z dobrimi izpričevali in z izkazom, da, sta službovala pri strojih, se takoj sprejmeta. 2* 82 -2
Predstaviti se je osebno pri ravnateljstvu c. kr* tobačne tovarne v Ljubljani.
Spretnega in zanesljivega
potovalca
(akvlzlterj*)
2-:38 c
sprejme takoj s stalno plačo iu provizijo po dogovoru
slavni zastop c. kr. prlv. Rlanl-one Adrlatica dl Sicurtfl
v Ljubljani, Cesarja Jožefa trg štev. 11.
Kompanjon
z nekoliko kapitala, se išče za dobro vpeljano trgovino s pohištvom in galanterijskim blagom v Trgovskem mestu I. vrste. 2C83—2:
Rt flektuje se* le esebo \eŠČo za vodstvu trgovine.
Ponudbe pod „Kompanjon" na upravn. „Slov. Naroda".
Vljudno se priporoča
trgovina
Ivan Podlesnik ml.
Ljubljana,
Jtnrl trs flev. 10.
Velika zaloga, solidno blago. 3612     Cene zmerne. 78
fc, Svoji k svojimi
Kdor rabi traverze in železniške šine za oboke, strešno lepenko, bičje za strope, pločevino za strehe, okove za okna in vrata, pumpe in cevi za vodo, vino in gnojnico
naj se obrne na trgovino z železnino 1085-23
"MZ?1 FR- STUPICA v LJUBLJANI 'SZSLPJL1
Edine tam se dobi vedno svež portland In roman cement iz slovečih tovarn dovške in trboveljske. Mreže ln žica za ogrele, travniške brane, plugi, štedilniki, tehtnice, čistilnice za žito, oprava za mlekarne ter vse poljedelsko orodje.
Glavno In edine zastopstvo za celo Kranjsko na  zadnji  poljedelski  razstavi v Zagrebu s prvim darilom odlikovanih
slamoreraic, »Utilalc ta gef»lJaov. Jtaerikaaskl stre]! za koiajo ta obračanje mrve vedno v
Svoji k svojimi
Ioni.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Baito Fuitoileztlek.
Lastnin* in i*k »Maiodne tiskara*"
KY
6285
ES