Glas zaveznikov Leto II ■ St. 1201 Informacijski dnevnik A. L S. Cena 3 lire TRST, torek 12. februarja 1946 UREDNIŠTVO s Via S. Ftalico U • Telefon it 93854 m 94448 OGLASI: Cene ne milimeter vlšme (Strina ena kolena): trjorekJ I* 10.50, mrtvaikl L. 37 (osmrtnice I* 54, objave L. 11.50, finančni In pravni oglati L. 18. V vaeblnl U«U (tekstni oglasi) L. 18. Davek ni vitet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema izključno: S. P. I. fiootatt per la PubbliclU la Italla, Trst vla Silvio Pellloo it 4, tel. 94044. Cena posamezne itevllke L. 2 (zaostale L. 4). Rokopisov ne vračamo. UMNA VZTRAJA 1 KOMISIH Višinski: „Na Javi vlada vojno stanje" Avstralija in USA nasprotujeta Prvi nastop Stettiniusa LONDON, 12. februarja. — Na sinočnjem nadaljevanju debate o položaju v Indoneziji je voditelj sovjetsko-ukrajinske delegacije Manuilskl odločno zanikoval, da bi bil položaj v Indoneziji nizozemsko notranje vpračanje. Manuilski je ponovil obtožbo, ki jo je izrekel že sovjeteki odposlanec Andrej Višinski, to je, da vlada na Javi pravo in resnično vojno stanje. Dejal je, da gre za sam obstoj Varnostnega sveta. Manuilski je izrazil, da je presenečen, da Imajo njegovo pismo predsedniku Varnostnega sveta v takšnih okoliščinah kot vmešavanje V nizozemske notranjo zadeve. EDWARD STETTINIUS upa na uspeh pogajanj v Indoneziji Dejal Je, da so Angleži uporabljali japonske čete za boj proti indonezijskemu prebivalstvu in so s tem kršili mednarodno pravo ter •»oralna načela, ki ga podpirajo. To nasprotuje vojnim namenom, k: »o jih izrazile velesile. Mislim, da je nevaren primer za bodočnost, če •prem in ja mo sovražne čete v najemniško vojsko in jo uporablja. n»o proti ljudstvu, ki se je upiralo napadu. Nizozemska vlada predlaga, naj •e Varnostni svet ne vmešava v to tadevo in naj prepusti nje rešitev nizozemski vladi. Toda vojna je y°Jna in če Varnostni svet tukaj n® posreduje, potem bi rad vedel, v katerem primeru se mu bo zdelo primerno posredovati v bodočnosti. Pravica Ukrajine »Absolutno ne morem sprejeti mnenja g, Bevina o tem vprašanju*. Čeprav Je bil Manuilski raz-] kurjen, je govoril mimo ln dodal: I ‘Mislim, da imajo v primeru voj a. ^ega posredovanja, kar se zdaj : dogaja v Indoneziji, druge države | to pravico, da sprožijo vpra-*®tije v Varnostnem .svetu. Ce ta Pravica w priznana, ne moremo goditi o enakosti, ki Jo predvideva ‘^tina Združenih narodov. Ukrajina se bo podvrgla sklepu ^yeta, toda smelo ln z največjo od-^tostjo moram reči, da se sporni. j^am izkušnje, ki sem si jih prido-“'1 z zvezo narodov, ko so prišla Pfedenj važna vprašanja; posebno spominjam vmešavanja v Špan-Vojni. Zveza narodov Je skleni. a’ da ta zadeva ne spada v njeno Pflstojnost in da gre za lokalno ^kšanje, ki ne ograža mednarod-miru in varnosti. . Opomniti po moram, da Je le Ve leti pozneje svet padel v najjasnejšo vojno: človeštvo Je mora-Plačati to napako zveze narodov*, j Manuilski Je nato zahteval, naj ^ odobri naslednji predlog: ‘Ko je Svet slišal izjavo Ukrade o položaju v Indoneziji, o PPložaJu, ki ograža mednarodni J'lr in varnost in v katerem upo-J^ljajo britanske čet« za voj a. nastope proti indonezijskim J^Plonalistom, sovražne Japonske k* pa uporabljajo v isti namen, J* Je slišal izjave zunanjega mi-Velika Britanije Bevina ter . Omskega zunanjega mini-^ Van Kleffensa in ko je lz-enjai poglede o teh vprašanjih, Vam<*tnl svet grenil ustano-sestavljeno iz za-P ov Združenih držav, Zdru-»enega krai3e,tVa Sovjetske zve_ 1 ’ |ta S f ln Nizozemske z na-2*°’ lzvestt prel*kavo na licu me- vzpostaviti mir ^JJoročati Varnostnem'" svetu v Indoneziji _P*Pehlh svojega dela*. No^^nik Varnostnega 8veta la^T? Makin je takoj vprašal, ali n<>stn kraJlna. ^ ni ''lanlca Var-l°ge 684 sveta, pravico staviti predam svetu. . Makin In Riaz vmha !n Je izjavil, da ima po pra-da pr° Postopku Ukrajina pravico, Prav y*°8tvuJe ln se udeležuje raz-he Dr ®Vetu, vendar brez glasovalno j8Vice’ Ta določila ne vključu-ljan,11 ne izključujejo pravice stavce^] Odlogov. Makin se Je skll-1 tse n,114 31 pravil, po katerih Hafod°le v*aka članica Združenih W 0V’ ki ni članica Varnostnega 0t*v ’ Ucie'eievati brez glasovalne ypfv. ' . razPrav o katerem koli udeležba Ukrajine pri razpravi omejena samo v pogledu glasovalne pravice. Francoski zunanji minister Georgea Bidault je izrazil francosko stališče. Dajal je, da noče Izrazili mnenja o ukrajinskem predlogu, da pa mora Svet ta predlog sprejeti Za logiko Bevin, Stettlnius In Višinski so sedeli drug poleg drugega ter si iz-menjavali pripombe. Višinski Je nato posegel v debato ln zahteval, naj Svet sprejme predlog, ki ga je stavil Manuilskl Rekel je: »Pri točkah, ki jih besedilo ne predvideva je treba uporabljati logiko ln zdravo pamet. Svet je povabil zastopnika Ukrajine, naj Izrazi svoje sta-ll*6e; ali ga lahko zdaj oviramo, da bi predlagal rešitev vprašanja, ki ga je predložil?* «Predlog gotovo ni hotel ustvariti nezakonitega precedenea, je dodal Višinski. Ce bomo sprejeli rešitev, temelječo na logiki, bomo utrli pot onim, ki bodo v bodoče tolmačili kočljiva mesta listine.* Prva se je uprla sprejemu u* krajinskega predloga delegacija Združenih držav. Ob tej priliki je Stettlnius prvič posegel v debato Sveta o indonezijskem vprašanju. Stettlnius je dejal, da misli, da predloži Svetu kak uradni predlog le članica tega Sveta. »Vzemimo na znanje predlog ukrajinske delegacije in nadaljujmo naše razgovore*, je dejal amerltfkl delegat ter pripomnil, da Izgubljajo cele ure o vprašanjih postopka, ki bi jih morali prepustiti strokovnjakom. Nato so sledili razgovori med Stettiniusom in Višinskim, Sovjetski delegat jc navajal razliko o formalnem ln neformalnem predlogu. »Ukrajinska delegacija je vložila formalno izjavo, zakaj neki Ji ne bi smela biti dovoljena pravica vložiti tak predlog?* Je vprašal Višin- ski. «To Je zelo važna, točka — Je dodal — ln tedočl zgodovinarji bo-do lahko strogo sodili Varnostni svet, ko bodo videli značaj razprav, ki jih Je imel na svojih prvih sejah*. Stettinius Je odgovoril, da pojmu-Je pod «formateilm» predlogom predlog, ki ga Je mogoče predložiti v glasovanje. Višinski se Je nato obrnil k predsedniku sveta in vprašal: «Alt morda pomeni predlog, o katerem naj bi razpravljali, da naj Varnostni svet, ko Je dovolil ukrajinski delegaciji staviti predlog, preide na naslednje vprašanje dnevnega reda, ne da bi sprejel sklep in ne da bi dovolil ukrajinski delegaciji predložiti svoj predlog?* Makin je odgovoril, da v kolikor je njemu znano, noben, določilo popolnoma ne ureja tega vprašanja in da Je potrebna interpretacija Sveta. Nizozemski zunanji minister Van Kleffens je uradno formuliral predlog, da »ima ukraj inski delegat možnost, nc pa pravice* vložiti svoj predlog. Svet Je zaključil spor z odobritvijo tega preloga. Stettinius Je umaknil svoj prejšnji ugovor in pojasnil,| da Je tako ravnal »brez prejudica1 za bodoče ameriško stališče*. Sele nato — dve url po otvoritvi seje je Varnostni svet začel s pravo razpravo. Makin, ki Je govoril kot avstralski delegat, Je pričel z izjavo, da Je položaj v Indoneziji zadeva notranjega značaja in da ne opravičuj* intervencije sveta Ako prizadete stranke zahtevajo preiskavo, avstralska vlada nima ničesar proti temu, toda v tem pri-meni bi morala zahtevati zastopstvo v komisiji, ker Je indonezijsko področje življenske važnosti za Avstralijo. Makin je pristavil: «Ce me kdo vpraša, ali naj bi glasovali o vpra. šanju, če delovanje angleških čet ograža red in varnost, čutim odgovornost, da odgovorim z «ne». Ameriško stališče Nato Je Stettinius obrazložil ameriško stališče. Ameriški delegat, katerega izjave o Indoneziji so poslušali z velikim zanimanjem, Je dejal, da Je preiskava zelo važno vprašanje in koristno sredstvo, ki ga Je poverila listina Varnostnemu svetu. S tem sredstvom Varnostni svet lahko določi, ali ima opravka z dejanskim sporom, ki ograža red in varnost. »Združene države, je pristavil, gotovo ne želijo, da b| podvzcle akcijo, ki omejuje uporabe ali zmanjžnje vrednost te važne ustanove Varnostnega sveta. Ravno zato, ker je pravica preiskav* tako važna, J* ameriška vlada mnenja, da se ne bi smeli tako lahko lotiti preiskave. Dodati ielim, da bi bilo v tem pogledu primerno izjaviti, da imajo Zdru-1 zen* države za obče pravilo, da b' ■nogel biti kateri koli preiskovalni odbor sestavljen iz nepristranskih el. mentov, ki naj bi jih izbrali po njih pristojnosti, in ki bi morali zastopati Varnostni svet. Vprašanje, ki ga moramo reA’ti, ima dva vidika: prvi sc nanasa‘na delovanje angleških čet v Indoneziji. Nihče ni dvomil o tem, da Je prisotnost angleških c * t upravičena ter ni zahteval, da se umaknejo. Nihče ne obžaluj« bolj kot Združene drtave, da so angle-Skc čete pri izvrševanju svoj* naloge naletele na težav*, kt so se pokazale v oboroženih spopadih. Vojna je zapustila ved zamotanih položajev. Za nas Je koristno, da Izmenjamo poročila in da po roč a- nahuT ',U’ Predloženem Varnost-311, s. SV€tY Vs*kokrat, kadar ml-SeWa korl8U te članice na po-a način priza). «*1 v£toVSki del*kat Riaz Je pose- to v* priporn*>il, da se zdi, da j m0 drugim o nas‘m stališču. Sku-to^ P-asan e vrt! °k°I! naslednje šajmo končati našo naloge ter po-UPor *11 naj se v tem primeru n&to iw' 31 al‘ n®' ^daednlk Je fejayljo Wl v*€ 61ane Sy®ta, naj *Prcjej^ a*l je a stališča postopka *°nit U krajin ek ega predloga za- •n?F1tLH)tajrt“' **'**•• p°u- kj&vin anc|Je so drug za drugim 'too, ’ a i« imel Manuilski pra-predlpg la da je speaiti naš trud, da ae clmproj povrnejo mirne razmere*. V veliki tik:ni je Stettlnius pristavil: »Ne mislim, da Je treba v tem primeru papravitl preiskavo*. •Drugi del vprašanja, o katerem razpravlja Varnostni svet, ae nanaša na bodoče odnosaje med nizozemsko vlado ln Indonezijci. Jasno je, ja dejal Settinlug, da Ja ta položaj zaradi vpliva ter bivšega delovanja Japoncev ter zaradi njihove sedanje prisotnosti zelo zamotan. Za-adi tega je najv‘ČJe važnosti, da izvršijo predajne po-Soje z najveejo skrbnostjo. Pri sporu imam občutek, da bomo mora 1! zveti z zadovaltstvom na znanje Izjave dr. Van Kleffensa, po katerih Ima nizozemska vlada Indonezijski nacionalizem za zdravo In življenja zmožno znamenje in se iskreno trudi, da bi sklenila sporazum z Indonezijci na res liberalni podlagi. Prepričan s-m, da val člani varnostnega sveta upajo, da bodo imela pogajanja uspeh in da bodo rezultati v skladu z ideali in načeli listine ter z upravičenimi težnjami Indonezijcev po samovladi. .Stettlnius je zaključil: »Ne da bi se dotaknili vprašanja jurlsdlk-eije Varnostnega sveta o tem primeru, moram reči, da n« verjemen, d. bi prir,d svetom dokazali, da bi mogla preiskava »lužiti koristnemu namenu. Vemo, da »o se pričela pogajanja in prepričan sem, ča je več upanja v njih ugodnem zaključku. Varnostni svet bi si naprtil težko odgovornost, če bi storil kakršno Voli dejanje, ki bi prejudiciralo pogajanja ali jih zavleklo In tako povečalo možnost nadaljnjega prelivanja krvi. Zaradi tega v.ada Združenih držav veruje, da Var-roat.nl »vat v danem tranotku na »m* Izvesti preiskave in ne kakega drugega koraka. Vsekakor po bi bilo primerno izraziti upanje, da bodo pospešeno Izvajali japonsko predajo in da bodo izločili vznemirjajoči vpliv Japoncev, da bo mogoče v Indoneziji popolnoma obnoviti mirovne razmere.* Kitajski delegat dr. Wellington Koo je dejal, da živi v Nizozemski Vzhodni Indiji nad 2 milijon* Kitajcev. Vojaški nastopi, do katerih Je prišlo septembra lanskega lata, (O povzročili nzed njimi znatno ato- PRED VAŽNIM GOVOROM ODSTOP HRVATSKIH MINISTROV WINST0NA CHURCHILLA Washington, 12. februarja Ena izmed glavnih snovi razgovora, ki sta ga Imela v nedeljo predsednik Truman in Churchill, je bil govor, ki ga bo Imel Churchill 5. marca v VVestminsterskem kolegiju v Fultonu (Mlssourl). Dobro poučeni krogi pravijo, da bo ta govor eden izmed najvažnejših, kar jih je Imel Churchill po odhodu Iz vlade. NanaSal se bo predvsem na odnožaje med tremi velesilami po končani vojni. Predsednik Truman Je izkoristil priliko, da mn je Chur» chill tolmačil razgovore treh velesil med vojno. Pravijo, da je Truman pripomnil, da je po smrti Roosevelta in njegovega zaupnega tajnika Harry Hopkinsa Churchill eden izmed redkih, ki so ostali in ki so jim znani tajni razgovori in morda celo tajni sporazumi, o katerih je Truman mnenja, da so življenjske važnosti za srečno nadaljevanje amerlSke zunanje politike. Churchill se je danes vrnil na Florido; včeraj je zajtrkoval z generalom Elsenhowor-jem, načelnikom glavnega stana ameriSke vojske in z njegovo soprogo. Beograd, 12. februarja Predardn&tvo hrvatakrga parlamenta ja aprejelo odstop hrvatake-pa notranjega miniatro Vtoka Krstulovifa in Krvatskcga ministra za vzgojo Ant« Vrkljana. Ministrski presednik kmmtsko vlado ir, Vladimir Bakarid bo prevzel posle notranjega ministra, minister za narodno zdravje pa posla ministrstva «a vzgojo, GRADNJA LETALIŠČA London, 12. februarja «N«w York Tirne«* javlja, da je ameriška vojska skoraj dokončala gradnjo čudovitega novega letališča v Dharanu ob obali perzijskega pristaniJča v Saudovi Arabiji. Na pod la gl sporazuma a kraljem Abdul Azlz Ibn Saudom bo letališče tri leta na razpolago ameri-iklm vojaškim oblastem, In sicer pričenžl z dnem, ko bo zgrajeno. Letališče Je hilo prvotno v načrtu za strateško bombardiranje na velike razdalje in namenjeno izključno za ameriške vojake in častnike. Tudi osebje dveh drugih letališč, kt ležita med Saudovo Arabijo, Palestino ln Egiptom, ln ki ata namenjeni morebitnemu zasilnemu pristajanju, sestavljajo manjše a-meriske skupine. Uničevalci sveta Dve nepojmljivi izjavi Hitlerja Nlirnberg, 11. februarja Niti mesec dni po vdoru v Sovjetsko zvezo je Hitler podal sledečo izjavo: «Ce lahko pošiljam cvet nemškega naroda v vojn! pekel, ne da bi občutil bolečine za dragoceno prelito nemško kri. Imam bres nadaljnjega pravico izgnati na milijone ljudi nižje rase, ki se množijo kot muhe*. Te Hitlerjeve besede Je navedel glavni sovjetski tožltelj general Roman Andrevič Rudenko v svojem govoru proti 21 glavnim vojnim zločincem. Hess obolel Btvši Hitlerjev namestnik Rudoll Hess je zbolel v opoldanskem odmoru in se ni pojavil na zatožni klopi, ko se Je sodni dvor spet sestal. To je prvič od pričetka razprave, da je Hess izostal. Zdravniki, ki so ga pregledali, so ugotovili bolezen, na kateri bol.‘ha. Izjavili pa so, da njegovo stanje ni resno. V svojem burnem govoru proti nemškemu terorizmu v nabito polni dvorani je Rudenko l^lavil, da so končno zorali dokaze za mnoge u-more, mučenja in slabo ravnanje z vojnimi ujetniki. Ujetnike so mučili z žarečim železom. iztikali so Jim oči in rezaU ude. Med drugimi grozodejstvi so tetovirali ujetnike z posebnimi spoznavni ri znaki. Neki nemški ukaz se je glasil takole: »Napeto kožo Je tr:ba »srezati z žarečo iglo, ki so io namočili v tuš*. Na leningrajskem področju so pošiljali zajete vojake rdeče armade pred napadajoče oddelke. Rudenko je navedel Izjavo ReU chenaua, ki je dejal: »Na vzhodu ni važen noben zgodovinski ali umetniški zaklad*. Tako so Nemci uničili vse rokopise, knjige, in slike v »Jasnaji Poljani* ki so bile Tolstojeva last ter so oskrunili celo njegov grob. Rudenko je izjavil, da so Nemci zazgall, oplenili, uničili ln oskrunili na sovjetskem ozemlju 1870 pravoslavnih cerkva, 237 katoliških cerkva ln 532 sinagog. Uničili so popolnoma ali deloma in zažgali 1710 mest in nad 70.000 vasi. Nadalje so Nemci zažgali ali uničili Md 6,000.000 zgradb. Po njihovi krivdi je 25,000.000 oaeb o-stalo brez strehe. Rudenko je pripomnil, da je živelo v Rigl pred nemško zasedbo približno 80.000 Zidov. Ko je Rdeča armada zaiedla Rigo, je bilo tam le še 140 Zidov. V času nemške ofenzive proti Moskvi, So nacisti ustanovili moskovsko posebno poveljstvo, ki je imelo nalogo izvršiti množične pokol.!« mestnega prebivalstva. Zbudilo je začudenje dejstvo, da ni sovjetska obtožba omenila Grčije. Sovjeti so odločili, da bodo po- Finska poostrila cenzurne ukrepe Diktatorska pooblastila notranjemu ministru NEW YORK, 12. februarja. — Dopisnik lista «New York Times* ie Stockholma javlja, da so po poročilih iz Helsinkov dali komunističnemu notranjemu ministru Yrjoe Lelngu diktatorska policijska pooblastila, na podlagi katerih lahko na anonimno ovadbo internira v koncentracijska taboriiča, postavi pod »zaščiteno varstvo* ali pa odpelje ljudi, ki so politično osumljeni*. Istočasno so poostrili cenzuro, V telefonskih pogovorih s Inozemstvom ali v ptomih, ki gredo v inozemstvo, j« prepovedano omeniti kakršne koli aovjetako-finske odnošaje, med njimi tudi trgovske. Prvi člen odloka, ki hoče več ali dali obtoabo o Grčiji pretekli oktober, ko so delali obtošnlco. Do znava »e, da je britanska obtožba pripravljen* predložiti grški primer, če tega ne bodo storili Sovjeti, ker te po britanskem mnenju se sme zanemarjati noben primer, v katerem je nastopal nemčki t* rorlzem. Britanski tožiteljl menijo, da so Sovjeti Grčijo le pomotoma opustili ln bodo Sovj$ti obtožili tudi nacistična grozodejstva v Grčji, kot so prvotno določili. Sovjetski toiflec Je predložili listino poljske vlade, ki vsebuje tajne zapiske Hitlerjeve desne roka Mart na Bormaon*. Ti zapiski pravijo, da je Hitler oktobra 1940 dejal: »Nujno je, da se zn'ža življenjska raven na Poljskem. Nemški kmet, ki šivi v slabših gospodarskih razni'rah, mora na vsak način uživati vsaj 10% vičji življenjski nivo kot poljski kmetje. Poljski Imajo lahko samo enega gospode”ja, Nemca. Zaradi tega j* treba lztrebitt vse predstavnike poljskega lzobraž natva. To ae zdi morda kruto — je pripomnil Hitler — toda tako zahteva vkon življenja*. Sovjetski tožilec je potem orisal n*mžke načrt* za ustvaritev pete kolone na Poljskem, načrte, ki »o pripravljali pot veibanju epljonov !n ageniov. češki pravosodni minister, ki je b’l navzoč na razpravi, je izjt vil, da bo sovjetska delegacija predvajala film, ki kaže uničenje LIdic. Hitlerjev* bomba Nemški znanstvenik dr. Lothar Rebde j* potrdil, da Je Hitler l*ta 1989 sam podstavil bombo v Bler-' hallu v Monakovem. Naravnal jo je tako, da hi eksplodirala pol ure po koncu njegovega govora. Na ta način »i j« hotel ustvariti propagando, obenem pa obdo žiti Angleže za zločinski poizkus. Lahko bi tudi rekel, da ga je Bog obvaroval za dobrobit nemškega ljudstva. »United Press* javljd, da je Georga Elserja, ki je sestavil in naravnal bombo, posebno sodišče zaprlo in do aprila 1945 ni živa duša vedela, kadaj so ga ubili. , Rehde je Izjavil, da je zvedel za Elserjevo tajnost v koncentracijskem taborišču v Dachau, kjer je bil interniran pod ottožbo, da je imel po radiu stike z zavezniki. Javljajo, da so ameriške sile preskrbele telesne straže za vsakega sodnika, namestnika sodnika, Javnega tožilca in namestnika britanskega, francoskega, ameriškega ln sovjetskega tožilca mednarodnega sodišča v Niimbergu. Izjavili so, da ni bilo doslej v pogledu varnosti teh oaeb nobene nevarnosti In da gre le za varnostni ukrep, ki spada v glavni načrt najatrožjlh ukrepov. manj ustaliti nujne ukrepe, ki ao jih Izdali preteklo leto In ki ao trajali tri mesec«, za zažlrto finskih koristi po premirju s« glasi: »Osebe, ki delujejo ali o katerih je mogoče misliti, da delujejo ne ’kodo državne obrambo ali njenih odnošajev a tujimi državami, morajo zapustiti svoje bivažlSče ter se naseliti v določenih krajih, kjer bodo živeli pod posebnim nadzorstvom. Ako se bo izkazalo, da ti ukrepi niso dovolj učinkoviti, jih lahko postavijo pod »zaščiteno varstvo*. Proti tem ukrepom ni prizive. Poročila, ki so ta teden tajno prispela is Finske javljajo, da se je notranje politično življenje s strani vlade v aploinem poostrilo. Poročajo tudi o spletkah s strani levičarskih ekstremistov, ki stremijo za tem, da Izvajajo na dtiavo preostrem pritisk. Cenzuro telefonskih pogovorov novinarjev a tujino, predvsem pa s Stockholmom, ao znova poostrili in jo strogo Izvajajo. Finska cenzura odpira tudi vsako plemo med Finsko In Švedsko. Dopisnik, k! je ta poročila dal, je imel pretekli teden telefonske pogovore s Helsinki, ki so jih dvakrat prekinili, čtm je začel govoriti o stvareh, ki so bile Jasno nedolžne, n. pr. uvoz premca ln drugega blaga lz Sovjetske zveze. Do 99,3% VOLIVCEV London, 12. januarja S Štetjem preko 90 milijonov glasov so v Sovjetski zvezi priželi včeraj opolnoči. Prve uradne Izide bodo objavili danes. Moskovska radijska postaja javlja, da je prišlo na volllže več kot 96% volivcev. V nekaterih vollvnlh okrožjih je bilo do 99.9% volivcev. MANIFESTACIJE V BUKAREŠTI Bukarešta, 12 februarja V Bukareiti to bile manifestacije, katerih te je udeležilo nekaj tisoi oseb. Mani/sstanti to te najprej zbrali pred kraljevo palačo, kjer to vzklikali kralju in voditelju opozicije Maniuju, nato pa so odlli pred britansko poslaniitvo in tam klicali: Živela Velika Britanija, Uvela Amerika, Uvel Benin. IIIERMCI IN KONSERVATIVCI PODPIRAJO DON IDiNi London, 12. februarja «Daily Teiegraiph* poroča, da ata spaaaka liberalna ln konaervatlvv v stranka Izjavili, da brezpogojno podpirata pretendenta na prestol Don Juana. ZAPISKI 1 Objava besedila jaltskega sporazuma Istočasno v Londonu, Washingtonu in Moskvi vilo Izgub. Po že nepotrjenih po-rcčlllh je bilo v zadnjih Štirih mesecih ubitih v Surabaji pet sto Kitajcev. Kar zadeva indonezijski nacionalizem, se Kitajci na Javi tankovestno vzdržujejo* vmešavanja, njihova simpatija pa je na strani ljudstva, ki »e bori za večjo stopnjo samovlade. Koo je dodal: »Kitajsko ljudstvo ln vse države, ki ljubijo svobodo ln mir, ln med njimi tudi nlzozemetvo ljudstvo, morajo pokazati veliko naklonjenost do Indo-r arijcev. »Kitajska delegacija miril, da je treba med pogajanji, ki so zdaj med nizozemsko vlado in Indonezijo, odložiti to razpravo. V pogledu predloga ukrajinske delegacije, da bi poslali na lice mesta komialjo, nima kitajska delegacija' v načelu ničesar proti. Mi ne vztrajamo na preiskavi, če pa bi nekfitere vlade bile rade bolj poučene o položaju, menimo, da bi komisija lahko služila temu namenu. Zato ln ne zaradi pomanjkanja zaupanja v Veliko Britanijo »e kitajska delegacija ne bo upirala ukrajinskemu predlogu*. Po govoru kitajck»ga delegata je Svet odgodil sejo na danea dopoldne. Waahlngton, 12. februarja Ameriški zunanji minister je včeraj objavil vsebino sporazuma, ki so ga 11. februarja 1945 v Jalti podpisali presednik Roosevelt, ministrski predsednik Churchill in generglislm Stalin. Sporazum *o istočasno objavili v Washing:onu, Londonu in Mosk... Vsebina sporazuma je sledeča: »Voditelji treh velesil Sovjetske zveze Združenih ameriških držav m Velike Britanije so se sporazumeli, da bo Sovjetska zveza v dveh alt treh mesecih po predaji Nemčije in po koncu vojne v Evropi stopila v vojno proti Japonski na strani zaveznikov pod pogojem: 1) da se ne bo spremenil »status quo» Zunanje Mongolije (ljudske republike Mongolije): 2) da bo Sovjetska zvezo dobi-la vrnjene pravice, ki Jih je Japonska krilla z Izdajalskim napadom leta 1904, kar pomerjt, da bo a) Sovjetska zveza spet dobila južni del sahalina in vse otoke, ki spadajo k njemu: b) trgovsko pristanišče Dairen bo Internacionalizirano, predpravice Sovjetske zveze v tem pristanišču bodo zaščitene in Sovjetska, zveza bo spet dobila pravico uporabljati Port Arthur za svoje pomorsko oporišče; c) vzhodno ..kitajsko železnico in južno mandžursko želeanico, ki služita kot ustje dairenskemu pristanišču, bodo uporabljali skuono, in sicer tako, da bodo ustanovili kitajsko-sovjetsko družbo; Sovjetska zveza bo obdržala svoje prednostne pravice, Kitajska pa bo ohranila»polno suverenost nad Mandžurijo; 3) Kurilsko otočje dobi Sovjetska zveza. V veljavi ostane dogovor, da je za sporazum o zunanji Mongoliji ter zgoraj omenjenih železnic in pristanišč potreben pristanek generalisima Cangkajška. Predsednik bo po nasvetu maršala Stalina storil potrebne korake, da bodo dosegli ta sporazum. Vodi. telji treh velesil so se sporazume. U. da bodo te pravice Sovjetske zveze stopile po porazu Japonske brez razprav v veljavo. Sovjetska zveza po svoji strani izjavlja, da je pripravljena skleniti prijateljsko pogodbo 8 kitajsko nacionalno vlado ter zavezništvo med Sovjetsko zvezo in Kitajsko, da bi Kitajski pomagala a svojimi oboroženimi silami ter JI pripomogla k osvoboditvi Izpod Japonskega jarma. Pri objavi Jaltskega sporazuma je zunanji minister poaebno poudaril dejstvo, da vlada kitajske re. publika pri sporazumu ni pogodbena stranka in Ua odnošajl med Kitajsko ln Sovjetsko zvezo v tem memorandumu niso urejeni, ampak Jih Izključno urejajo točke pogodbe, ki Sta jo podpisali v Moskvi Kitajska in Sovjetska zveza, prav tako pa tudi poznejši sporazumi med tem* dvema vladama Minister j* nadalje Izjavil, da so ta dogovor pok. predsednik Roosevelt, ministrski predsednik Churchill in generaltsim Stalin očividno upoštevali kot dogovor vojaškega značaja ter ga označili kot strogo tajnega. Bill so tehtni razlogi, da so ga imeli za takega. Opiral se je na vstop Sovjet zveze v vojno. Sovjetski vojaški voditelji so sporočali našim vojaškim voditeljem, da Sovjetska zveza ne more vstopiti v vojno pred potekom 90 dni po namški predaji in da Je bil ta čas potreben za premestitev sovjetskih armad na Japonsko bojišče. Tisti čas (11. februarja 1945» ao naše vojske napadale na zahodni fronti. Te bi Japonci izvedeli za vsebino dogovora, bi takoj napadli Sovjetsko zvezo. To bi ustvarilo nujnoGt odstranitve sovjetskih čet z nemškega bojišča proti Japonski ravno v času, ko je Sovjetska zveza začela s končnim napadom, ki je dovedel do zloma nemške vojske na bojišču. Odstranitev sovjetskih čet bi oteikočlla nalogo in bi zahtevala več Vrvi od ameriške vojake. Minister je izjavil, da Je 2. septembra Izvedel, da so o tej zadevi dosegli sporazum, ln sicer po Japonski predaji 12. avgust*. O obstoju tega sporazuma je govoril na tiskovni konferenci 4. septembra. | ZDRUŽENE DRŽAVE NE BODO SODELOVALE Washington, H. februarja Ameriško zunanje ministrstvo je Izjavilo da se bodo Združen« države vzdržale pogajanj in ne bodo podpisale protokolov sporazuma, če se bo Argentina udeležila konference za sklenitev varnostne pogodbe med ameriškimi republikami, ki bo v Rio de Janeiro. Zunanje ministrstvo psoudufe nemške listin«, ki veebujelo celotno Rodovino delovanja nacizma v Ar- Volitve v sovjete V zvezi s tem je zelo zanimivo dejstvo, da so boljsevlkl prvotno »vetonazomo Izjaviti, da je država samo potrebno zlo, ki more obato-jatl le dotlej, dokler ni dosežen revolucijski namen. 7,e let* 1984 ata v Rusiji vladajoč1* strank* In sovjetska vlad* svečanu Izjavili, da je gospodarstvo Sovjetske mreže enotno socialistično, V Rusiji »iosr ni brezrazredne družba, pač pa družba, ki obstoji samo iz delovnih razredov; meščanski ln fevdalni razred sta odstranjena. Po prvotni bol jeeviški teoriji M morala sedaj država nehati obstojati. Vendar so to revolucijsko teeo takoj uradoo preklicali. Izjavili ao takrat tudi, da država nc- bo le dalje obstojala, atr.pek da se bo se utrdila. Ne samo zaradi tega, ker j« takrat pretila nevarnost vojne od zunaj, temveč tudi zaradi tega, ker Je razpust države nemogoč, dokler stoji Sovjetska zveza kot edina socialistična država na svetu. Ravno tako kot ostali Združeni narodi, Je 8ovjet»ka zveza vodila to vojno pod geslom demokracije. Vzpostavitev diplomacije ln vojaških uradov je bil* prvi zadevni korak. Najbrže bodo sledile razne olajšave za strokovna zveze ln s»-drug-e, predvsem za poljedelske kn lektfvn* zadruge. Ostal pa bo ustroj ene sam« stranke, dasl-ravno ae Je stranica v vseh njenih funkcijah spremenila. Najprej js bila stranka samo čvnrto disciplinirana zveza političnih somišljenikov. Ko Je boljševizem prišel do obtastfc je «1 sprejem v stranko cmtjeu in vstop v stranko j« bil mogoč šele po dolgi čakalni in pripravljalni dobi. Pretežno sA dopuščali v stranko sama delavca. Poizkusili so ustvariti lz kolektivne diktature «Uto proletarljata. Po lotu 1934 j« postalo to bistveno drugače. Tistim, kt so se v bilo kateri obliki odlikovali ln Izkazali, velikim znanstvenikom, umetnikom, takim, ki so bili od države odlikovani, so vstop v stranko olajšaill. Prišlo je do poizkusa, ustvariti 1» stranke ©Ute izključno Industrijskega delavstva elito celokupnega naroda. Med vojno so ta proces vsaj teoretično izvedli. Število pristašev stranke se je podvojilo in trenotno šteje nekaj čez šest milijonov. Glavni kontingent novih članov sestoji lz vojakov ln Častnikov, ki ao bili odlikovani s hrebroetno kolajno. V toku razvoja se Jc se več spremenilo. Prej je vladal v stranki tako zveni demokratski centreiH-zem. Sklepe ao kovali od spodaj navzgor, in če se je to zgodilo po temeljiti in včasl zelo burni diskusiji, se je morala manj« na temu pokoriti ln sklop disciplinirano lzvriiti. To Je že davno drugače. Dar e a narekujejo politiko od zgoraj. Danes tvori stranka jedro državnega upravnega aparata ln društvenega življenja. Okrog t*g* jedi a se zbira razred funkcionarjev. V tem smislu ae morajo torej tolmačiti bodoče nove volitve \ vrhovne sovjete. Volitev je sicer lajna in direktna. Vendar je ena sama lista, list* vta d* Joče stranke. V tem pogledu bo prišlo do »en-tacljs v ruskem življenju. Do Ista 1986 Je bila duhovščin* vseh veroizpovedi med brezpravnimi. NI smela niti voliti, niti ja mogla biti izvoljena. Od leta 1936 je duhovščina uradno enakopravna ostalim državljanom. Pri prvih volitvah Je duhovščina sloer lahko volilo, ni p* smela kandidirati. Od tedaj je mt r-sikaj drugače. Cerkev ni samo uradno zopet priznana; država Izkazuje cerkvenim dostojanstvenikom celo zopet uradne časti. Cerkvene organizacije ao pritegnili v politiko Sovjetske zveze. Pokllo duhovnika so dvignili zopet n* raven enakopravnih. Na duhovnem področju, na poprtacu duhovnega življenja, so dovolili avtonomno vodstvo pravoslavnega P« irlaiha. Na ta način bo gotovo tudi duhovščina zastopana pri bodočih novih volitvah s kandidati. Predstavljajmo sl ta razvoj: komunistična stranka Sovjetske rveoe predlaga sama volitev duhovščin« v vrhovne sovjete! Naravno ne sme ti duhovščina motiti soglasnosti sklepov Sovjetske zveze; vendar pa se že sedaj odražajo prvi rahli znaki i«n"eč*ne delavnosti tudi religioznih politikov. Verske sskon« uporabljajo praktično ublaženo, da-sl ravno ao ostali Ital, kot zo bili. Versko la jed n to* ne ne smejo gospodarsko udejstvovati. Delujejo »t c - T zopet ruski samostani, ki pa predstavljajo samo posebna produktivne zadruge, kakor so to druge posvetne zadruge. Duhovniška semenišča so že poprej delovala; sedaj bodo ustanovni tudi duhovniško akademijo, ki ima sicer zasebni značaj. Ločitev cerkve od država še vedno tako taro go Izvajajo kot poprej ln verski pouk J* ta sol izključen. Ta pouk Js sa mladoletne •e vedno prepovedan ln ruska vojska tudi dane« se rtlma kuratov. Cerkvene dostojanstvenike sicer a strani države spoštujejo, ampak vera Je lz državnega življenja še nadalje izločena. Ih ravno tu so »e zopet dvignili verski glasov*., kt zahtevajo predvsem — ob »tregl loJa'ni zagotovitvi sovjetskem« režimu — svobodo verskega pouka otrokom. Dokumentirati hoče svetu, d* se poskuša Sovjetska zvezo, sicer selo polagoma, približati pojmom zor hodno demokracije. To j« taosr samo poizkus, ki ga bodo spremljata gotovo še mnog« reakcije, piša «WtatnroctM% • \ SE SE SPOMINJATE LESLIE HOWAPDA? Znani filmski igralec Leslie Ho. ward se j« rodil kot aln madžarskih staršev v Londonu L 1898. Njegovo pravo ime Je bilo Steiner. Pisal Je gledališka dela ln nastopal na raznih odrih le kot deček. Njegov prvi poklic Je bil bančni uradnik, ki ga je pa a pričetkom prve svetovne vojne prekinil, ko Je moral oditi na fronto. Vrnil se je 1927 in se posvetil gledališču, toda v začetku brez večjih uspehov. Leta 1922 Je odšel v New York, kjer Je Sel velike uspehe ln se kot slavni igralec vrnil 1» 1928 v London. Od 1930 naprej se je posvetil skoraj Izključno filmu. Zadnja leta se Je bavil tudi z režiranjem in proizvodnjo. Ko se Je med to vojno 1. 1943 v potniškem letalu vračal iz Lizbone v Anglijo, so Nemci letalo sestrelili in Leslle Howard Je našel v plamenih smrt. Dolgo vrsto taksnih potovanj Je že imel za seboj, ker Je v Španiji in na Portugalskem imel vec predavanj za ja in maščobe za industrijsko uporabo ter za proizvode destilacije premoga. Britanski državni vrednostni papirji so ma londonski borzi poskočili. Dvig je povzročila Izjava zakladnega ministra, da bodo zaščitili trg z vrednostnimi papirji. Na državne papirje jo vplivala tudi razprava o podržavljen ju rudnikov. Pri petrolejskih papirjih so opaziilf, lahno negotovost, pri tekstilnih .Izboljšanje, pri pivovarniških rego-tovost, trdno pa stoje papirji kovinske industrije. Nestalni »o papirji zlatih rudnikov v Afriki. V Združenih državah je živahno zanimanje za obnovo uvoza italijanske svile. Izgledi pa so Se zelo negotovi, ker Je pretrpela italijanska Industrija svile precejšnjo škodo. Največje tkalnice so bile uničene zaradi letalskih napadov. Vendar pa so težave v glavnem zaradi pomanjkanja sviloprejk. Angleško parlamentarno zastopstvo je na svojem potovanju po Indiji odpotovalo na obisk središča atomsko silo, je izjavil, da je bila I jeklarske industrije čandernagore, Francija leta 1940 v pogledu razi- 240 km od Kalkute. Slovensko lolkovoo gledališče Slovenska niija srednja lola si je omislila lutkovno gledališče. Pobudo zanj je dal njen ravnatelj g. Tone Penko. Potrebne deske in vezan les za oder je dobavil delavski sindikat lesne industrije SICLA v 8t. Petru na Krasu. V ta namen je 25. januarja t. I. delalo 190 pelavcev in name-ičencev eno uro brezplačno. Zaslužek te ure » znesku 6240 Ur je pustilo delavstvo in nameSčen-stvo sindikatu', ki upravlja lesno podjetje, to pa je zaračunalo les po lastni relijski ceni brez dobička. Pripravljeni les je pripeljal UIVOD v Trst. Na ta način je dobila ves potrebni material gimnazija brezplačno. Tudi ves lipov les za izdelovanje lutk je darovala SICLA. Iz njega je prav umetniško izrezal glave lutk akademski kipar GorSe. Roke in noge in ostalo izdelujejo učenci Niije srednje lole pri pouku ročnega dela. Obleke Šivajo učenke pri ročnem delu pod vodstvom strokovne učiteljice Ličnove, po osnutkih prof. GorSeta. Predvidoma bo lutkovni oder pripravljen v kakih dveh tednih. Sprva bodo predstave v mestu, potem pa tudi po bližnji in daljnji okolici, ker je oder zložljiv. Tehnično vodstvo ima inž. Pavlin, u-metniSko vodstvo pa inž. arh. Kregar in akad. kipar Gorle. PREHRANA Razdeljevanje kava. Jutri, 13. februarja bodo zaceli razdeljevati vsem potrošnikom v občini Trsta po 100 gr surovo kave ali po 80 gr pražene kave. Kavo bodo razdeljevali v vseh prodajalnicah Haus-brandt in v Delavskih zadrugah. Ona surovi kavi 720 lir, praženi 900 lir za kg. Petrolej. Danes bodo začeli razdeljevati petrolej za razsvetljavo, in sicrr po 2 litra na rumene nakaznice ln 1 liter ha modre nakaznice. Tri po)7kastte atomske eksplozije V pozni pomladi ali zgodnjem poletju bodo Američani na Pacifiku sprožili za poizkus tri atomske bombe. Zdaj Se gradijo posebne priprave, ki bodo beležile ves potek eksplozije. Dve bombi bodo sprožili na preostalih japonskih vojnih ladjah pod vodno gladino, eno pa nad morjem. Zdaj le ilčejo primerno plitvino, da bi lahko po eksploziji nalli ostanke ladij ter preučili dejstvo atomske sile. Tlsok vojaški obisk V nedeljo je obiskal Tret general sir RonaJd F. Adam, generalni pomočnik angleških oboroženih sil, ki zavzema po položaju tretje mesto v britanski vojsld; v njegovem spremstvu je bilo večje število višjih zavezniških častnikov, med njimi poiveljnik 18. armadnega zbora general sir John Harding. Visoki gost je obiskal različne edinice vojske in zavode za socialno skrbstvo. Poleg tega Je imel daljše razgovore s častniki o organizacijskih in upravnih vprašanjih ter o pomenu različnih oddelkoV. Ugrabitev mladeniča K včerajšnji notici pod gornjim naslovom, dodajamo Se nekatere podrobnosti; «PoliciJa Je ugotovila, da je ugrabljenec 24-letni Zovič Slavko, stanujoč v ulici Rittmeyer. Mladenič Je v sobeto okoli 16.30 ure obiskal svojega prijatelja Crta-ltča Antona, stanujočega v ulici Cor merciale št. 64; okrog 17.50 ure ko Je hotel zapustiti hišo, so ga nasilno odvčdli. Pred hišo Je čakal črni avtomobil znamke Fiat. Xo Je prišel Zovič iz hiše, so stopili iz avtomobila štirje oboroženi ljudje, naperili na mladeniča samokrese in ga prisilili, da Je stopil v avtomobil, ki je nato nr-glo odpeljal. Ljudje, ki so videli dogodek, so takoj obvestili policijo, ki Je takoj uvedla preiskavo. Kmalu po tem dogodku Je odšel lz hiše tudi Crtalič ln se ni več vrnil. Kdor koli bi kaj vedel, kje sc nahajata Zovič ali Ortallč, naj takoj obvesti nadzornika policije za Julijsko krajino C. I. D. Obsojeni na 48 mesecev zapora Včeraj zjutraj so pred zavezniškim vrhovnim sodiščem zaključili razpravo proti Mariju Bolleju, Josipu Debiasiju, Mariju Nicolllju in Viktorju Mandricardu, obtoženim, da so ukradli tri bale usnja. Po zagovorih branilcev, Je sodnik Miller pristal na trditev obrambe, da za obtožbo ni zadostnih razlogov in sl je zato za prvega obtoženca pridržal globljo preučitev zadeve, glede ostalih obtožencev pa se Je prepričal, da i»lso krivi in Jih Je zato oprostil Nato so se morali zagovarjati Karlo Mersini, Albino Petelin in Alojz Pakor, pri katerih so našli 20 plaščev in zračnic, vse skupaj last zavezniških sil. Pakor Je priznal, da je to blago kupil za 30.000 lir od nekega angleškega vojaka, že v septembru 1945, malo po povratku iz Nemčije. Izgovarjal se Je, da ni vedel za zakon, ki prepoveduje kupovati blago zavezniškega izvora. Mersini Je tri mesece kesneje kupil od Pakorja blago za isto ceno, pri kupčiji pa je nastopal Petelin kot posredovalec. Po zagovoru branilcev, Je sodnik spoznal vse tri obtožence za krive in jih obsodil dva na na 18 mesecev zapora in enega na 12 mesecev zapora. Utopljenka y tržaškem kanalu V soboto so našli v tržaškem kanalu Ponlerosso utopljenko; izključujejo zločin. Policija Julijske krajin* je ugotovila, da jc nesrečna utopljenka Ab basi ni Maria Teresa, poročena, stanujoča na uli« Vlda-covich št. 3. 10 kg cigaret Predvčerajšnjim zjutraj je agent civilne policije ustavil nekega meškega, ki je nosil velik zavoj. Ko so ga odprli, so našli v njem 10 gr različnih vrst cigaret, kot n. pr. »Istra*, »Partizan*, in »Rdeča zvezda*. Ugotovili »o, da tobak ni bil proden v ulici Sorgante... Aretiranec Je Ivan. Privllegio, stanujoč v Zagradcu. PULJ Tako v Združenih, državah... V Združenih državah so uredili okrevališča za vračajoče se vojake amerilke armade. Prav tako so uredili okrevališča za članice ženskih pomožnih oddelkov, ki bodo po prihodu v domovino odpuščene iz službe. Pred odhodom v civilno življenje jim vojafka uprava omogoča počitek in pripravo za civilno življenje. Slika nam kaže verando za sončenje v taktnem okrevališču. Druga smrtna žrtev Neprijeten dogedek, ki se Je primeril 31. januarja v nekem javnem lokalu v Kanalu, ko Je ameriški vojak streljal na dva kmetovalca. Je _ __________ _ zahteval drugo irtev. Teodoro Pa- sijale predsedstvom 'W. ifo- raivafc. ki s» ga skrbno zdravili v mavca odločila naslednja skrajša- goriškl bolnišnici in katerega stanje nja prepovedi izvrševanja poklica: « Je v zadnjih dneh nekoliko izbolj-Brunu Stafuzzl, zdravniku iz Cer- šalo, Je včeraj popoldne zaradi vin Jana, s treh na en mesec; gec- komplikacij, ki so nenadno nastc- Razprava pred komisijo za čiščenje Komisija za čiščenje Je na včerajšnjem zasedanju razpravljala o pritožbah na odločbe o prepovedih izvrševanja prostih poklicev. Komi- metru Sergiu Gnota, iz Krmina, s šestih na 3 mesece; industrijskemu izvedencu Feliceju Covassiju, iz Oorice, s štirih na 3 mereče; uradniku državnega tehničnega urada v Gorici, Lucijanu Černigoju, s šti- ptle, umrl. Paravanovo truplo bodo prepeljali v Kanal, kjer bo pogreb. ODOBRITEV NAČRTOV ZA JAVNA DELA Zavezniška vojaška uprava Je »prejela prošnjo ta je odobrila načrte za javna dela, ki JUh bodo Izvedli v m tatu v »kupni vrednosti 60 milijonov lir. To vsoto bodo uporabili za cestno obnovo in popravila. TATVTNE TELEFONSKEGA MATERIALA Preiskovalni oddelek kriminalna policije poroča: »Krajevna agencija Telve j« opozorila pristojna oblasti Zavezniške vojaške uprave na neprestane poškodbe telegrafskega in telefonskega omrežja in na tatvine materiala. Skoda, zaradi teh zločinskih dejanj, je zelo velika. Te poškodbe in tatvine so sabotažna de.snja. Pozivamo meščane, da sodelujejo s policijskimi oblastimi ln brez vsakega oklevanja javijo taka zločinska dejanja, da odkrijejo saboterje, FREDBELE7.BA KRUHA IN SEZNAM ODJEMALCEV Nove odredbe, ki jih bodo obš’r-no pojasnili v»em prizadetim trgovskim kategorijam, lahko povzamemo v sledečih dveh točkah: a) štirimesečna predbslcžba vseh raclonlranih živil, kakor tudi za kruh in moko za kruh; b) «ee-znam odjemalcev*, ki naj ga. vodijo trgovci z živili, peki in prodajalci kruiha. V dneh, ki bodo določeni za predheležbo, bodo morali odjemalci predložiti trgovcu, »voj® živilske nakaznice, da jih bo zapisal v »voj seznam. RAZDELJEVANJE MOKE ZA POLENTO Prehranjevalni oddelek objavlja: 13. februarja bodo pričeli pri vs-h prodajalcih živil razdeljevati moko za polento, ln sicer po 1 kg na osebo. Prodajna cena je določena na 21.50 lir za kilogram. NOGOMETNA TEKMA V nedeljo je bila nogometna tekma med enajsterico puljske športne zveze in angleško enajsterico. Angleži so bili vso igro v premoči ln so gladko zmagali s 4 : 0. RAZDELJEVANJE PETROLEJA ZA RAZSVETLJAVO Trgovinska in. industrijska zbornica javlja, da so do 20. tega m*, seča na razpolago v drogerijah sledeče količine petroleja za razsvetljavo: dva litra za družine, ki nimajo električne luči ter družinam, katerim prehranjevalni urad ni vzel odrezkov za petrolej. Pol litra petroleja bodo dobile vse družine brez razlike, ki bivajo na puljskem področju. OBSOJENA 7BFARKA Agenti policije so na podlagi številnih ovadb za žeparske tatvine odšli na delo ta ugotovili, da j« storilka vseh teh dejanj 31-letna Katarina Ardosijeva. Preiskava ra njenem stanovanju je pokazala veliko b\evllo denarnic, ki jih je že-parka podkrala. Sodišče je Ardos-sljevo obsodilo na leto dni zapora in 1000 lir denarne kazni. Nesreči V soboto zvečer je na trgu Vitto-ria vojaški tovorni avtomobil povo-rih na 3 mesece; glavnemu vrtna- 83.le,oegIl Uo,e8£,rja Stefana Ze- RADIO rju gor iške občine, Josipu Tubaru, s petih na 3 mesece; o primeru dr ja, stanujočega v ulici Formica 44, Dobil je pri padcu le zunanje po- Eugenia Zottija, ki trenotno služi -kodbe na lev6m boku in nCgah. v italijanski vojski se Je komisija izrazila za nepristojno. Opozorilo lastnikom psov Mestno županstvo v Gorici opozarja v«e lastnike ipsov, da morajo imeti po veljavnih zakonskih predpisih vsi pel po ulicah in vseh javnih krajih nagobčnike. Prepovedano j« voditi pse v javne prostore, tudi če imajo nagobčnik ln so privezani na vrvici. Proti kršilcem bodo postopali po zakonu. Neprijazni sin V Spodnjem Cerovem sta »e sprla 74-letni kmet Josip Lealč in njegov sin. Delala sta na polju in po nekaterih ostrejših besedah, je »ln, ki Je bil nekoliko vinjen, »grebli za motiko ta udaril očeta več-krat po glavi. Prizadejal mu je težke poškodbe po gornjem delu glave ln tudi po nogah. Na pomoč Je prišel rešilni avtomobil ln ga odpeljal v goriš ko bolnišnica Prvo P°mcč so mu nudili v bolnišnici, nato pa Je odčil domov. — V bolnišnico eo pripeljali 62 letnega Alojza Markov ič.ča iz Dobrovega, ki ga je napadel podivjani vol In mu z rogovi prizadejal več ran. Spodrsni o JI Jo V nedeljo zjutraj Je 17-letna Antonija Laščekova iz Tolmina nesla krmo živini v osamljen hlev v bližini Tolmina. Da bi si skrajšala pot, Je šla po hriboviti in zaradi ledu nevarni atezi. Na strmini Ji Je spodrsnilo in Je padla v 100 metrov nižje tekoči studedec, kjer Je obležala z glavo izven vode. Ker Je precej časa ni bilo domov, se Je njen brat napotil, da Jo poišče. Po kratkem iskanju jo Je našel in Jo zanesel do doma, kjer so JI nudili prvo pomoč. Včeraj so Jo prepeljali v goriško bolnišnico. Zdravniki so gotovili zlom desne noge zunanje poškodbe po glavi ln odrttn« P° ob-razu in rebrih. Sreda, 13. februarja 7 gladba za dobro jutro; 7.15 vesti; 7.30 ital. veetl; 7.55 p« »lov. ____, ___ ____ _____, ____ pestra jutranja glasba; 11.30 antične italijanske serenade; 12 tangi in rumbe; 12.30 zdravniško predavanje islov.); 12.45 »lov. vesti; 13 ital. Vesti; 13.15 reproducirana glasba; 13.30: Dvorak: Serenada za godalni orkester; 14 glasbeni pregled; , 14.15 pregled vesti ln plošče; 17 pre-rc« iz Vidma; 17.30 komorna glas- | ba; 18 godalni orkester 18.30 čitanje i Dantejevih verzov; 19 odred jugoslovanske armade; 19.30 Mira Pu-cova: »Svet brez sovraštva* - 3. dejanje (slov.); 20 slov. vfcstl; 20.15 hal. vesti; 20.30 koncertna glasba; 21 radijska šala; 21.15 pianist Ar-tuši; 21.45 pol ure z osi ritma; 32.15 igra; 22.46 četrt ure tangov; 23 ital. vesti; 23.15 slov. vesti; 23.23 ročno zabavišče. Glavni urednik: P R I M O 7 B. BRDNIK Izdaja A I. S. Dr. GAETA, zobozdravnik izvršuje vsa zobna dela v protezah * jamstvom - skrbna izd«i»va • zmerne cene. Torre Blanca 43, voga1 Cantaco. (ordinira od 10. -12- ln T® -16.) E. VVALLACE POTEPUH Pustolovska zgodba Bila je zelo suha, koščenega obraza in njeno vodenje je bilo zelo osorno. »Kako naj sama pripravim kov-čege, OttllJa, če ne vem, kaj misliš vzeti s seboj?* Otilija je odložila knjigo ln je zamišljena gledala starko. »Kar koli hočeš, Kaj mora imeti nevesta?* To je bila prva Iskrica zanimanja, ki ga je pokazala Otilija. »Obleci t'sto svetlomodro obleko, tisto svileno. Stric Andrej meni, da ni treba za domačo slavnost mctBti denarja z lopatami iz hiše*. »Oh, kdo pa ga je hotel kar z lopatami*, Je vzdihnila Otilija. Nameči v kovčege vse, kar misliš, toda ne preveč, ker nočem imeti preveč truda, ko Jih bom odpirala*. »Ali ne bi mogla narediti nekaj tudi sama ? Ali res misliš, da se bom pretegnila a vsemi temi tvojimi kovčegl?* »Potem pa Jih ni treba pripravlja- ti*, Je rekla Otilija ln spet vzela knjigo v roko. Večerjala Je sama v svoji sobi, nato je začela spet brati ob svitu petrolejske luči. Glavo je naslonila na roko. V sobo jo stopila gospa Elmerjeva. Njena svilena obleka se Je lesketala v medlem svitu slabotne luči. »Duhovni oče Stevens je ie prišel*, je zašepetala kot da bi izdala veliko tajnost. Otilija je vstala, položila v knjigo znamenje ln si zgrnila lase na tilnik a hitrim gibom z roko. »Kaj pa hoče?* je bilo njeno presenetljivo vprašanje. Malo Je manjkalo, da goapa Elmerjeva ni omedlela. »Ali ne veš, da ae boš nocoj poročila?* Jo Je ostro zavrnila. »Oh, zato je prišel*. Salon na posestvu Trije hrasti Je bila velika in hladna sobana, toda etorili so vse, kar je bilo mogoče, da bi ga olepšali ter name- stili v njem rože; tako okrasen je postal lepši in slavnosten, da bi si Otilija tega nikdar ne mislila. Gospod Elmer v svoji praznični obleki in duhovni oce Stevens v svoji slavnostni pogrebni duhovniški obleki »ta bila videti zelo slavnostno razpoložena. leto bi mogli reči tudi o hlapcu Ivanu Woodgersm ln o njegovi ženi; nadalje o Angelu Fingleu, uradniku poljedelske banke ln o Marti Dim-mockovi, najzaupnejči prijatelje! gospe Elm«rjeve. Otilija Je zastonj iskala po dvorani svojega ženina Sama. »Zakaj nisi oblekla svetlomodre obleke*, je šepetala goapa Elmerjeva, »ta j® preveč veseljaška za taksno priliko*. »Čutim, da je nekaj veselega na stvari*, je odgovorila Otilija dostojanstveno. Duhovni oče Stevens je nekaj zašepetal Andreju Elmerju, ki je hitro nekam cdsel. To priliko je izrabil Stevena, da se Je dostojanstveno približal Otiliji. Videti Je bil takšen, kot da bi izvrševal obred pri kakšnem pogrebu. »Začenjate novo življenje ln nov poklic*, je začel, »poklic, ki zahteva vse vrline, k'...* »Toda, kjj tiči Sam? Je vprašala Otilija*. Ugajalo bi ml, Če bi »i ga dobro ogledala, preden sc odločim, da ga vzamem za moža*. »Takoj ijo prišel*. Gospod Stevens Je bil nejevoljen. Tudi on bi moral izvrševati vse svoje krščanske vrline, ko je bil v bližini tlga dekleta. Čutil je v sebi veliko nenaklonjenost ln čutil je v zraku prihod tietega trenotka, ko bo tudi ona postala ovca v tisti čredi, kateri eo pripadali Wa»serj*vi, ki so bili protestanti. »Začenjate novo življenje-..* Od nekje so začeli prih*)*41 “e glasovi, nato se je zasl'®al divjega smeha. «... v novo življenj«, kakor sem vam rekel. Pomnite, da Je treba za vsako stvar, tudi najneznatnej^o, prositi za milost božjo...* Hrup pred vrati Je postajal tako velik, da je moral umolkniti. Vrata so »e mahoma odprla in goepod Elmer Je »topil ter razburjeno mahal z rokami. Za njim Je stopil gospod Wasser v fraku, rdeč v ob~az in kričal, kar bo mu dovoljevala pljuča. Majhna grupa, ki jim je sledila, je vdrla v sobo. Sam Wa»ser Je bil najbolj viden. V rokah Je vihtel šopek cvetja, v katerega j* vtaknil zastavico in vae skupaj d vjt stiskal j k sebi. Bil Je brez klobuka; njego- va obleka Je kazals eledove velikega pretepa, v čemer ae ni veliko razlikoval od .vojlh tovar|šev, »Kje pa J*> Nevesta Otilija, zdaj le korajžno naprej. Zdaj naredi, kar si obljubila*. Tedaj j« Otilija opazila potepuha. Boke njegovih nenavadnih prijateljev so ga potisnile v sredo salona, kjer se je opotekel In ostal a težavo na nogah. Začuden ln zmeden je gl'dal okoli sebe. Njegov suknjič je Imel samo še en rokav. »Oprostite prosim*, je jecljal v zadregi s svojim globokim glasom. Proai za oprostitev. Pazljivo ga Je gledala. Ti dve besedici »ta ji zadostovali, da se je premislila. Do tega trenutka je čutila v svoji notranjosti samo prezir In jezo. Gospodu Elmerju je končno uspelo spraviti bteedo iz grla. »Kakšna karnevalska norčija P» je to?» je rjovel. »No, povejte za kaj prav za prav gre. Takoj 1* hiše, pijana drhal*. »Kaj jel* Je končno Sam. »Ali ni rekla danes zjutraj, da bi raje poročila potepuha. Zdaj naj pokaže, ce je sposobna. Tukaj ima, kar je želela. Tukaj je pote. puh: poroči se z njim*. ,OtlllJtn obrez se je Bpremonil, toda nihče Izmed prisotnih bi ne mo- gel najti izraza, ki bi opisal to spremembo. »Poročila ga bom*. Pito jo J« zmedeno pogledal. »Pijan jč», je rekel neki glas v ozadju med splošnim amehom. »N1 hotel piti, pa smo se vsedll n*' njegova prša, mu odprli usta in mi* ga natočil v grlo*. »Natočili smo mu ga, natočili* j* rjovela vsa družba ter udarjala S nogami po tleh- * Toda drug za drugim »o glasovi umolknili. Pustili so Sama, da ae j« sam drl. Toda kmalu je tudi oo umolknil. Otilija je natančno motrila potepuhov zmedeni obraz. Razcapanec je kot v znak brezmočnega protesta zmajeval z glavo. Njegov pogled je romal od dekleta proti luči i« narobe Luč Je brlela in potepuh je dvignil roko, kot da bi JI hotel zagroziti. Potem se Je njegov pogled vrnil na dekleta. »Zelo mi je žal...* Je momljal. »Prekleta druščina*. Bilo j« videti, kot da bi samo Pito V veej tej družbi, ki je gledala j-ves prizor z odprtimi usti, bil edini, ki se Je zavedal, kakšno poniževanje Je ves dogodek za ubogo dekle. (Nadaljevanje prihodnjič)