PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urednllki ia apraraiikl prostori: SM7 South Lawndal« An. Offleo of Public« t ion: MIT Soath Lawn*«l« Aro. T*l«phon«, Rookw«U 4904 igtO—TEAR XXXL tate Je - CHICAGO, ILL. TOREK. 8. MARCA (MARCH 8), 1938 likMrlitkt »6.00 Tosrlf 8TEV.—NUMBER 47 —' — « u—w m —r— mi». - IZ--1 i—: Z Z ~ "l! i_ ■jaiM iiii iTir-- f« idsiling at spoetol rate of poiUft f«r to »octtoa Uit. At of Pet «. 1I1T, »sthori»«d m Uroo 14. ItlS. Diktator Stalin je postal I fašist, pravijo V Italiji Obravnava pred sovjetskim vojnim sodiščem je I dokaz, da hoče Stalin uničiti vae stare komunistične voditelje. Trocki zanika obdolžitev, da je prejel milijon dolarjev od ruakih zarotnikov. Moskovski list napadel Buharina Rim, 7. marca. — Popolo d'-Italia, Mussolinijev liat, piše, da je Josef Stalin, diktator sovjetske Rusije, postal prikrit fašist in da je glavni namen masne ob-nvnave pred vojnim sodiščem v Moskvi iztrebitev vseh starih komunističnih voditeljev. Nekateri menijo, da je članek, v katerem je rečeno, da je Stalin fa-list, spisal Mussolini. "Pred sovjetskim vojnim sodiščem so stebri ruskega boljše-mma, voditelji revolucije," piše Mussolinijev list. "Obravnava se r ničemer ne razlikuje od prej-injih. Vsi obtoženci so prizna-vse, kar jim očita obtožnica, in nekateri so šli še dalj — pri-inali zločine, katere n'so izvršili, »mo da bodo prej postavljeni ob zid in ustreljeni. Stalin kaže jvojo brutalnost vsemu svetu, travo sliko boljševiške Rusije in vae to je v prilog fašizmu." Mežico City, 7. marca.—Leon Trocki, izgnani boljševiški voditelj, ki je bil obdolžen na obravnavi pred sovjetskim vojnim lodilčem, da je prejel milijon dolarjev od ruskih zarotnikov sa financiranje zarotnikih aktivnosti proti Stalinovi vladi v tu- Blokada kitajskega neuspešna ■ < j T k, ju v* . } ' ra^ ' • Kitajci se vedno dobivajo orožje in municijo Domače vesti Is Clevelanda in okolice Cleveland. — Te dni je umrla po kratki bolezni Ana 2agar, roj. Bradač, stara 56 let in doma iz Lejše vasi pri Krki na Dolenjskem. V Ameriki je živela 86 let in tu zapuiča mota, dva sinova, pet hčera in brata. — Dalje je umrl v bolnišnici Primož Pust, star 70 let in rojen v Dolenji vasi pri Ribnici* BH je eden od prvih pionirjev v Nottinghamu in Collinwoodu, kjer je živel 4« let. Bil je član druitva 142 SNPJ in tu zapur Hankov, Kitajska, 7. maltam g* **** 1jffre" T Kljub dejstvu, da je Japonska11^ * ,amrl Anton - - * - Potočnik, atar 09 let in rojen v Stari Loki na Go- Ameriki je bil 32 Nov delavski načrt pre4 zbornico ga je dblavs! anka Predložna ga je new-yorika delavska stri odredila blokado vsega kitajskega obrežja, zAsegla skoro v« glavne železniške proge in raz- ™JB**m- - bila mnogo cest, ni ustavila do-11** t" d?, t™™'!? _• ' . . T 'hčere in brata. — V Maynardu voza orožja, munici e in druge- ^ ,ft 8 " jenJ Smo- bojnega materiala na UtsJ- &t«ra okrog 46 let in člani, sko K Ujska stalno dobiva leta- ^ dru4tva 275 SNPJ. Tu ^ la, živila in druge potrebščine odjMjt moža in dva &lTlova zunaj. Po ii javi nekega japon- ter dve tWeri iz prvega dru. > New York. — (FP) — Korpo-racija, ki premesti svojo tovar-ivo iz enega krsjs države v drugega ali celo v drugo državo, da se izogne priznanju unije, kolektivnemu pogajanju, bo izgubila pravico poslovanje, Če bo zakonski načrt, ki ga je predložila A-meriika delavska stranka, sprejet v državni abornici. Prav tako bo izgubila poslovnico, če bo spotnana sa krivo kršenja provizij Wagnerjevega delavskega zakona. Korporacije zunaj države, ki bi bile spoznane za krive alič-nih prestopkov, ne bodo dobile poslovnice v države Nov Yorku. "Predloženi zakonski načrt je prvi konstruktiven poskus „ pri reševanju problema, ki postaja akutnejžiod-dneva jo dneva," jc MIROVNA KAMPANJA ANGLEŠKIH LAB0RIT0V Premier Chamberlain potiska Evropo ' v vojno PRICETEK POGA-JANJ S FAŠISTI skega generala ima vlada dovolj municije že zdaj, da bo lahko nadaljevala vojno najmanj eno leto. Drugi važen faktor je ojača-nje kitajske oborožene sile. Nove čete so bile pozvane pod orožje in vlada ji ustanovila šole, v katerih se vežbajo vojaki, letalci in častniki. Japonska invazija Kitajske je zedinila vse kroge in . izzvala veliko sovraštvo do Ja-oemstvu, je zanikal obdolžitev.' ponesv. »eno pa je zahteval dokumen-) TJradno poročilo pravi, da so »vjetskegs komisarijata za »u- gkih mMtaristov končana v treh jo trgovino in eden izmed ob- mesecih, traja že osem mesecev. °*!®oev- To dokazuje, da so Japonci pod- Kategorično izjavljam, cen j evali odpornost kitajske obo-Bdina vsota, ki sem jo prejel is ^^ Bjje> v »vjetske blagajne odkar jem, KitajsM *e nI poražena in boj- vT" m ^ J? raspokSfcenje kitajske armade h noto mi je dal agent sovjet- j Ja dan„ na višji ^j, kot Je ^ C je • V,Ca: gra£U ibi»o kdaj prej. Oensral Kaišek in preživljanje moje družine. To . A'<'uni]ei vu^.u. «r. bila legalna transal&ija in a-fent je dobil od mene potrdilo." Moskva, 7. marca. — Izvesti-, glasilo sovjetske vlade, je *eraj napadla Nikolaja Buharina, enega izmed obtoženih zarotnikov, ki je zadnjo soboto pridal, da je bil on vodj* zarotni-^kega krožka, ki je nameraval •trmoglaviti Stalinov režim, u-noriti diktatorja in druge viso-te »ovjetske voditelje ter vzpo-•^viti kapitalistično vlado. Vlad-»0 glasilo pravi, da je Buharin andit z obrazom , podeželskega uhovnika. "Ali je možno, da bi toel morilec Buharin, Id zna zabijati besede, sploh kako ideo-J|ijo?M vprašuje list. 'To eploh 11 ra°gf>Če, kajti njegov namen « bil umazan, krvav in zločin-Kadar pride ura, ko mora *k trdovraten zločinec plačati u v»e. Kar je storil, skuša vse [Pravičiti B svojo lastno filozo-Ijo." Obravnava proti zarotnikom, P * j. pričela zadnjo sredo, je včeraj prekinjena. Danes se »obnovila in vse kaže, da bodo °bt°ženci obsojeni v smrt in ■»treljfni. vsi drugi poveljniki kitajske armade naglašajo, da se bo Japonska finančno izčrpala in njen načrt glede podjarmljenja dežele se ne bo uresničil. Kitajci so v osmih mesecih izgubili 500,400 mož. To število uključuje mrtve in ranjene vojake. Japonske it gube znašajo po izjavi kitajskih in zunanjih mi-litarističnih veščakov 200,000 ubitih in ranjenih. Sanghaj, 7. marca. — Japonska artfljerija je včeraj bombardirala kitajske pozicije na severni strani Rumene reke v provinci Honan. Japonska vest pravi, da so krogle uničile kitajski arse-nal v Kunghsienu in 150 kitajskih ladjic ln čolnov, kl so se nahajali na tej reki. gega zakona. — Joe Kaferle, tudi člail društva 275 SN(PJ, je prejal žalostno vest, da je v Mačkovcu pri Veliki Loki na Dolenjskem umrla njegov^ mati Marija Kaferle v visoki starosti 88 let. V Ameriki, in sicer tu v Majrnardu, zapušča samo njega, v starem kraju pa druge Štiri sinove. , Smrtna kosa v starem kraju W«UlUfan, 111. — Josephine Leben ja prejela žalostno vest,' dejal Alex Rose, t tajnik Ameriške delavske stranke. "Ljudi, kl bežijo pred roko^pravice, poznamo. Državne in ffderalne avtoritete imajo po zakonu pravico prijeti in kaznovati te ljudi, čeprav je njihov prestopek manjši od onega, ki ga stori tovarnar, tt premesti svoje podjetje v drugf kraj, da se isogne kolektivnemu pogajanju." rben ja prejeli rJ»iurVrt*ifli1 hčeri in brata Fr. Sedeja, po domače Mavserja, v stari domovini pa tri sinove, dve hčeri in sestro, Mavserjevo Ančko. Stavkokaz podlegel po-ikodbam v bolnišnici Sterling, 111., 7. marca. — Stavkokaz Howard Scott je u-mrl v tukajšnji bolnišnici za poškodbami, ki jih je prejel v bitki s šerifskimi deputiji v zvezi s stavko v tovarni North-vvestern Barb Wire Co. zadnjo sredo. Stavkokaz! in deputiji so po pomoti streljali drug na drugega in v bitki so bili Scott, neki drugi stavkokaz in eden de-putij ranjeni. PoplQVa v Cedi-fomiji povzročila ogromno ikodo Cal.. 7. marca.-* 21.000 relifnih Dkrt T^^^^euinin delavcev Z Zl m"hilillr»nih za reševal- iu v ha1 ^vljenem ozem- fcifSt« povzmčfl. škodo .°krot 10 000 KS^črr*jt ^boij ^ Voda js uničila in ^jala uoo hi| v Italijanske čete I dospele v Španijo Nadaljnja faiistična pomoč getteralu Francu l^ondon. 7. marca. — Pet tisoč italijanskih vojakov se je izkrcalo zadnji teden v Cadizu. pristaniškem mestu, ki je v rokah španskih fašistov. Tako se glasi poročita, J« prejel list Daily Herald ^d svojega dopisnika v Gibraltarju včeraj, ns predvečer pogajanj med Anglijo in Italijo glede sklenitve sporazuma. Vest prsvi, da je 2600 italijanskih vojakov prišlo v Cadiz is Ubije. Pripeljali so se ns bolniški ladji Gradišča, ostali vojaki pa so dospeli v to pristanišč« na italijanskih bojnih lad- Nemški protestantje molijo za pastorja Berlin, 7. marca. — Reverend Friedrich Mueller je v svoji pri dtgi primerjal usodo, ki je zadela pastorja Martina Niemoel lerja s usodo Krista, ko je prišel žldom v roke. Nlemoellerja je nacijska tajna policija posls-la v koncentracijsko taborišče po aretaciji zadnji četrtek. Veliko itevilo protestantov se je zbralo v cerkvi in molilo za pa storja in nacijake avtoritete jih niso motile. Ogrska se spustila v oborožitveno tekmo Budimpešta, Ogrska, 7. marca. — Premier Koloman Dara-r\yi je naznanil, da bo vlada iskala notranje ppsojilo milijardo pengov (cfcrof $200,000,000), ki ga v glavnem potrebuje za 0-jačanje svoje Oborožene sil*. Dejal je, da so predstavniki Avstrije in Italije na konferenci, ki se je nedavno vršila v Budimpešti priznali oborožitveno enakopravnost Ogrske. Del vsote posojila bo porabljen za letalsko obrambo in del za pobijanje brezposelnosti. Daranyi je omenil, da Ima tudi Ogrska židovski problem, ki ga bo skušala rešiti na svoj način. Po njegovem mhenju igrajo židje preveliko vlogo v ekonomskem ln finančnem življenju dežele. Borzni Špekulant je čutijo vojno in—profite New Yoric. — Med tem ko delniški trg že od zadnje jeseni lomijo krči na newyorški borzi, cene delnic vojnih industrij — mu-nlcijsktti, orožnih in letalskih — stalno naraščajo. Labor Research Associaftlon poroča, da so delnice 10 letalskih firm narasle nad sto procentov od najnižje točke lanskega leta, desetih o-rožnih firm pa nad 50%, Wall strset pač ve, kje se obetajo veliki profitl. _ Franko gradi plinske tovarne Barcelona. — Kakor poroča A-genoe Eapsgne, je v decembru prišlo v Tangier 24 nemikih veščakov, kl po zatrdilu tega vira grade tovarno sa strupene pline za španske fašiste. S sabo so pripeljali tudi potrebni material Španska civilna vojna v novi fazi Letalski napad na Barcelono London, 7. marca. — Angleška delavska stranka se je vrgla v kampanjo, katere namen sta varnost in mir. V zadnjih dneh se je vršilo okrog petsto shodov, na katerih so govorili laboriti, dočim so člani stranke razpečali tisoče letakov s protesti proti novi zunanji politiki Chamberial-nove vlade in kupčiji s fašistično Italijo in nacijsko Nemčijo. Na programu je petsto nadaljnjih shodov v Londonu in drugih angleških mestih v tem tsfjifc Major Clement R. Attlee, vodja laboritske opozicije v parlamentu, je govoril na dveh shodih v Fromu in Bristolu. Herljert Morrison, Arthur • Greenwood, Noel Baker, A. V. Alexander in drugi laboriti kakor tudi voditelji delavskih unij so govorili v drugih mestih. Komunisti, liberalci In celo nekateri konservativci podpirajo kampanjo proti Chamberlalnovi vladi. Delžvska stranka kuje politični kapital iz resignacije zunanjega ministra Edena. Laboriti so na shodih poudarjali, da Jt Chamberlain Izdkl Ligo narodov in se zvezal s fašističnimi diktatorji ter osvojil politiko, kl poti ska Evropo v volno. Delavska stranka Je,pozvala lJud*vo*asJ strmoglavi Chanlberlalnovo. London, 7. marca. — Uspeh načrta angleške vlade glede skle-nltve pakta med Anglijo, Nemčijo, Francijo ln ItaJljo, kl naj bi zaščitil mir v Evropi, savlsl od premier j a Chamberlalna. Vojna bo mogoče odvrnjena le, če bo premier pristal na Hitlerjevo sa-htevo In vrnil Nemčiji nekatere kolonije, katere je Izgubila v svetovni vojni. To vprašanje bo prišlo na površje, ko pride v London Joachlm von Rlbbentrop, nemški zunanji minister. Opaso-valci pravijo, da je oblak nemškega zunanjega ministra večje važnosti kakor pa pogajanja v Rimu med predstavniki Musso-llnljsve vlade in angleškim poslanikom Perthom. Slednji Je dobil Instrukčlje na t*jl članov sn-gleškega kabineta zadnji teden, nakar se je vrnil v Rim. Glsvni cilj angleftks tunanje politike je sklenitev nsnspadaU nega pakta med Anglijo, Nemčijo, Italijo In Francijo. Te velesile naj bi ščitile mir v Evropi. Mehika aretirala fašiste Mežico Clty. — V sveži z nedavnimi napadi na kolektivne fsrme v bližini ameriške meje Je bilo srstlrsnlh 25 oseb, kl so skoraj vsi fašisti. — težke zaboje, ki so bili Islože-nI ped strogo protekcljo, iMadrld, 7. marca. — Španski vojni minister je po torpediranju fašistične križarke pri Rtu Palo-su posvaril parnike sunanjih drŽav, naj se držijo proč od fašističnega vojnega brodovja. Svarilo je bilo isdano potem, ko sta dva angleška rušilca priskočila na pomoč Članom posadke torpe-dirane fašistične križarke. Španska vlada proaiavlja zmago, ki so jo isvojevale njene bojne ladje v pomorski bitki. Zunanji minister Jose Giral Pereira je dejal, da je ta pomorska bitka prav tako velike važnosti kakor Je bila mllltaristična kampanja na teruelaki fronti. Civilna vojna je s zmago na morju stopila v novo faso, ker je bila fa „ ................ dral pred kongres pod znamko iitttitna blokada španskega obre- "H4L M04" in Je bil v odaeku sa žja, kl sicer ni bila tudi prej ul činkovlta, zlomljena. Obrambni minister je tkkoj poslal telegram admiralu Luisu Rubletu, poveljniku lojaltstlčne-ga bojnega brodovja, v katerem mu je čestital in ga pohvalil, ker Je sadal težak udarec fašistični bojni mornarici. Barcelona, Španija, 7. marca. — Fašistični letalci so v soboto ln nedeljo napadli Barcelono, začasno glavno mesto Španske vlade, s bombami, ki so ubile 80 civHnlh prebivalcev In ranile če« 50 drugih. Vladno poročilo pravi, da Je bilo okrog 150 oseb ubitih v fašističnih napadih Iz sraka na Barcelono ln druga španska mesta y ssdnjlh dnevih. BOJ PROTI VOJNEMU OSNUTKU V KONGRESU Kongresnik Maverick pobija faiistični načrt VOJNI ANIENDMENT V SENATU Waahlngton. — V kongresu ae obeta vroča bitka, ko pride na dnevni red v predelani formi tako zvanJ zakonski načrt sa "ras-profltlranje" vojne, v resnici pa za mobiliziran je vssh In sa fašistično diktaturo, kakor hitro bi se Amerika podala v vojno. Kongresnik Maury Maverick is Texasa pravi, da je ta osnutek "fakinaža ln varanje ameriškega ljudstva." Osnutek je »daj prija- vo« način v državnih službah Združitev z Nemčijo j« dejstvo/ pravi minister Unc, Avstrija, 7. marca. — Več tisoč nacijev, med temi člani napadalnih čet v prepovedanih nacljskih uniformah, je pozdravilo dr. Arthurja Seyes-In-quarta, avstffjskegs notranjsga ministra In Hitlerjevega zaveznika, ko je dospel v to mesto. V svojem govoru Je naglasi!, da so vrats "naclflkscljl" Avstrije odprta In da so blll žs podvzetl koraki, da pridejo naciji v državne urade. Glede odnošajev med Avstrijo ln Nsmčijo je minister izjavil: "Mi smo Nemci in Avetfjjcl. Avstrija Je nemška In ssmo nemška In bo vedno sledila zgledu Nemčije. Enotnost Avstri^ In Nemčije Je dejstvo, ne samo kulturno dejstvo, temveč tirtll politično. Is tega sledi, da lati-ko vsak naclj sodsluje v domovinski fronti ns podlsgl dogovora, ki je bil sklenjen med Rcuschniggom In Hitlerjem v Berchtesgadenu, Bavarska, 12. februarja. Naciji Imajo Ista prsvlce v domovinski fronti kakor druge poHtlčn« grupe." ^ Rodijo, da se Je zbralo 50,000 do 100,(KM) nacljev v Llncu," ds I Njzd revijo Ve^* tlsoč^ bližnji?'totulo rvtn Je bil rojsn Hitler In kjer sta pokopana mstl In oče nem-šktfgs diktatorja. Nacijski ro-marjl se položili grmado vencev na grobova Hitlerjevih staršev. __f ~ l -f— - - — Mussoim dobil krono M) nacljev v uncu, os |o notrsnjegs rp/nUtrf, ' Jih Je poti m fHlšJo v ,£tol lljm\im;lif kWs-' vojaške zadeve že trikrat spremenjen. Ispodrlnltl ima notorlč-ni Sheppard-Hlllov osnutek, katerega Je kongresnik May, demokrat iz Kentuckyjs, nekoliko spremenil, nskar ga Je mllltari-stlčnl odsek nižje sbornlce odobril s svojimi popravkJ. Osnutek daje predsedniku pravico, da pokliče v prisilno vojaško službo vae moške med 21. In 31. letom, kontrolira plače s kontroliranjem cen, podvrže vladni kontroli vse delavske unije s tem, da jih proglasi sa Industrijske organizacije, kakor tudi ves tisk In radio. Za kršilce zakona in predsednikovih odredb določa kasen $100,000 sli eno leto sapora ali pa oboje. Osnutek ima devet sekeJj. Kongresnik Maverick Je rekel, (la Oanutek Mle razpfhsva vojno > razpoloženje" In dela le "ftkodo". Osem izmed devetih sekcij dajejo predsedniku Združenih držav "brezmejne, diktatorske In Impe-rijske moči; vsak lahko ve, da v tam nI nič osebnega, marveč Je le vprašanje principa. Kongres kot zastopnik naroda bi nikdar ne smel dati take moči predsedniku," Deveta sekcije osnutka le lsra-ža pobožno željo, ds bo kongres enkrat v bodoče omejil vojne profite. "Nikdar še nisem slišal bolj nesramnega norčevanja kakor Je U sekcija," Jt rekel Maverick. "Pravijo, da Jt U osnutek svsrllo profltarjem. Nič takega ni. V resnici Je le poslanica profltarjem, da lahko nemoteno grabijo. Vojne t* osnutek nltf • najmanj tit 'razprofItlrs' In veltd tega mor s biti poražen." . V senatu pa Jt dvsnajst senatorjev predložilo nov ustsvnl t- H mendment ** ljydako glssovanje ' 0 napovedi vojne. Amsr^dment je ,a|jčen Luonahey Is Ohla, K, E. Hitchcock Is South Dsaote, James Murray In Burt'/n K. Whe*ler is Montane, Lynn Fra-sler in Gerald P. Nve is North Dakote, Henrick Hhlpstead In Ernest I.undeen is Mlinesote ter Robert M. Le Fo?lettv is Wis-consins. Pričakuje se, ds administracija n« bo imela (ako gladke |Miti v senatu kakor Jo Je Imela v nižji sbomjci. kjer Js debato o I/U-dlrmoveni ameiulmentu enostavno zadušila p<>d pretvezo, ds stavi v nevsrnoat — "demokracijo!" Ksdar pride na rssprsvo ta a-j mendnwnt v sehkturse priflfluje, 1 1 da bo dobsts ssU» obširna ln vSo- abesinskega cesarja Študentje bodo pažili na preiskovalce univerze LawrerKe, Kana,- -Razne štu-dentovMk« skupine na tukajšnji državni unjversi so sestavile odbor, ki bo i»asH na državne poslane«*. kl bodo skušali dognati, čt Je univers^^ttegto komu-nlsma in provfl^Ih Idej" kakor A beal* j trdi reakcija, kl zahteve asat popoln monopol na univtrsi« _ Rim, 7. marca. — /Jala In z dragulji oklnčsns krons, kl Jo je nosil Halle Helaaale, bivši ce-»ar A beal nI J«, Je bila Včeraj alo-ve«no Isročena diktatorju Mus. nollnlju. Muaaollnl je dobil U »imbol nekdanje alave Abeslnijs Is rok msršsls Rodolfs Grssla-nlja, bivšega podkralja nlK PROSVETA thk knmgitinnsnt IN LASTNIMA roaeoaaa ji * «i»i M kto. »N * >«. M M m UUtUf J 1 T H H M*. S*« - «— i - JZbZim a—m^m* * mit-***"* PROSVETA UIM« S» VammšaU O •ES *«•>. pokm * Glasovi iz naselbin O Wltkovkhevih "nsprejevcih" Cleveiand. Oh- Pred mano leti pittsburški Naprej, Wit-kovichevo glasbo "united fronte". In kaj vidim? Frank Modfc. član društva 518, j« obtožil nekega "Mtreetkarmaas^jr Napreju. da ima prednost pred njim v dopisovanju v Prosveti. Kar se tiče dop^pvanja v Pro-aveti, "častno" izjavljam, da še nisem nikoli vpigB za prednost pred drugimi drugače, ako je bila nujna zadeva glede aej, kar pa nima opravka s polemiko. Dopisnik Prosvete aem bil pa že prej kot sem došel v Cleveiand pred 21 leti, čeyr$v nisem toliko dopisoval kot sedaj. Da pa sedaj več dopisujem, pripUKe to tistim, ki bi bili radi komunisti, pa ai ne upajo povedati niti sami sebi. Razdirali so delavske vrste in se združevali s fašisti, da bi te vrste in poleg njih tudi mene u-ničili. In sedaj pa kriče, da ao za slogo, mir, proti fašizmu, za de- iAWf*jo n* »rimr (FA _ m umi. —t um mm tka » i» - j"* J?, Krivi preroki Dr. Robert A. Millikan je dober znanstvenik _________ v fiziki. Proslavil se je z odkritjem elektronov ^ mokp|M.jjo Ztt delavsko stranko in zadnje čase se uspešno peča a kosmičsnimi žarki. Vsa čast mu, dokler je na svojem polju fizike. , ji - < Millikan pa je zadnje dni napisid članek V magazinu Forumu, ki se ne tiče fiztke, temvtf ekonomije in socialnih problemov. V tem članku najprej potoži, da je nasvetu preveč igno-ranoe, pntveč praznoverja in preveč šušmarjev, ki dajejo atrokovnjaške naavete. On je za znanstveno postopanje v vseh ozirih. Nevednost j« treba pobiti in to delo pripada samo onim, ld kal iiis » i ' Na primer, če hočeš kaj izvedeti iz fizike, moraš iti k fiziku, ne k čevljarju. To naj velja tudi za ekonomska vprašanja, ki jih naj navaden trapec pusti pri miru. Le priznani ekonomi naj pravoveljavno rešujejo ekonomska vprašanja. Nato dr. Millikan pove, da ae je držal avoje formule. Ker je v ekonomiji slabo podkovan, se je obrnil za te informacije ne na astronome ali na profesorje muzike, marveč na priznane ekonome; stopil je pred "ekonomsko poroto" in dobil je pravilno sodbo. Kdo je bila U "ekonomska porota", dr. Millikan ni povedal, toda on je prepričan, da je izvedel čisto In zlato resnico: ameriški kapitalizem je ali right; delavci niso premalo plačani in dobiček kapitalistov ni pretiran; če bi hotela Amerika dvigniti povprečni letni zaslužek delavca na $3000, bi morali delavci podvojiti produkcijo, ampak to se more zgoditi le na dva načina: prvič, če si delavci podvoje de- • lovnik, da bo znašal 16 ur dnevno, ali pa je treba dobiti nove stroje, s katerimi bo možno proizvajati še enkrat ioliko v osmih urah. . Lahko si mislimo, kje je dr. Millikan dobil te "zanesljive" podatke. On je dober fizik in' dokler ima od tega posla dobro materialno eksistenco. ne čuti zase nobenega gospodarskega problema. Smatramo torej, da je njegovo "ki-bičanje" na ekonom*ko-socialnem polju le u-sluga prijateljem, ki izkoriščajo njegovo ime. Saj ni tako neumen, da ne bi vedel, da je med fiziko in politično ekonomijo" velika razlika. DoČim je eksperimentiranj« z elektroni in atomi lahko prosto vsakih političnih spon, je na drugi strani vsako ekonomsko in socialno vprašanje tesno povezano a politiko in socialno filozofijo te ali one plati. Z drugimi besedami: kapitalistične fizike nI, je pa kapitalistično gospodarstvo. Dr. Millikan je torej storil uslugo svojim kapitalističnim prijateljem — morda bankirju, ki ima v oskrbi njegove investicije — zato pa njegova ekonomika sodba ne more biti resna. Ce bi ae potrudil z resnim namenom, da izve, kako v resnici živi in čuti delavec, bi moral stopiti k drugim ekonomom, ki jih kapitalisti ne priznavajo — pa bi dobil popolnoma drugačno sliko ameriške ekonomije. Obviiel je v zraku 1" " J. M. Trunk zatrjuje, da katoliška cerkev poseduje vso krščansko M resnico". To nas ne zanima. Ni naša stvar, kako se sto krščanskih cerkva kavna med seboj za monopol "resnice", Zanima pa nas Trunkova trditev, da je katoliška cerkev prva dobila sveto pismo in zato ga sme samo ona razlagati. Od koga ali odkod je njegova cerkev dobila biblijo, tega pa Trunk ni povedal. Pri tej točki Je obvisel v zraku. Odkod je katoliška cerkev dobila biblijo? V veliki meri od Judov, ti \m ao dobili tiste pravljice is Asirije. Babilnnlje. Penije, Indije ln ■ Kgipta. Vse pesnitve v bibliji ao bde proti meni v Prosveti. Martin Hochevar je eden med njimi, zato njegov dopia. Gotovo sem mu pokvaril v pridobivanju naročnikov za Naprej. . Gotovo pa je, da im*jo tudi »edanjo krizo zvračajo krivdo «a Roosevelta. Lewlea in unije. Razume se, da se sociaMfti ne strinjamo s sedanjimi flikanja- pobočnike v Španiji, ker m*ni se n čk)Veit odločiti za flikanje, če čudno zdi, da bi rojaki, ki so šli v Španijo, da se bodo borili z* demokracijo, postali dd^m*1 ter imeli tam avoje aeje, režeta li probleme naših časopisov in. priznali edino Wkkovicha in Napreja za edini "protifašistični list". Ako oni to opravljajo, potem niso na bojnem polju. Ner kje je nekaj narobe, in\to mora biti v — Ptttsburghof* Frank BarMč, 53. tisočletja ist*j Ijuddta.m Aaije, Male Azije, ae verne Afrike In jušnovzhodne F. v rope — in če bi mogli prodreti v temo predzvsdovlne, bi našli 4edove teh barbarskih verovanj morda še v dobi kanibalovt in itd. Nadalje »javljam, «la nisem pod nobeno "marelo" urednika Ivana Mol^a.Jaz mu pošljem dopise, kadar ae mi zdi potrebno. On mi jih da v list. ako ao O. K., ako ne, jih položi v omaro kot druge. In /tako je storil z enim v januarju. In vendar »isem poslal pritožbe Napreju. Razumem nekaj svobode tlaka in govora. In ako bi opazil, da on ni imel vzroka položiti moj dopis na stran, že vem, kje ga prijeti, ln ni mi potreba VVitkovichev, da mi bodo razložili. In 4™gič mi je pa tudi vseeno, ako priobči ali ne, ker jaz bom vseeno jedel kruh s čebulo, pa če dopisujem ali pa ne! Torej to je to. Oni; ki se združujejo pod would be komunistično marelo/ so ve-J činoma zagrizene!. Ako ne gre vse tako kot bi oni radi in ako vidijo nasprotnika, pa* mu ne morejo do živega, so pripravljeni na vsa sredstva maščevalnosti, dasj>i ga uničili. Sem že šel skozi take Izkušnje. In danes vam zagotavljam, da se rajši z vami pnekljam kot bi pa jedel l Spoznal sem jih kot zlobneže. Kadar so v veliki večini, so pripravljeni tudf ^ia:t«b0j, kadar pa v manjšini, p* & ponižni kuž-ki, brez poguma, ln to se dogaja ravno sedaj. Nisem se oglasil že skoraj 28 dni, toda že ležete iz lukenj in me hočete glodati po vašem Napreju! Pa le dajte! VI mislite, da sem sam, ampak so ttdl drugI, ki gledajo in bodo prišli enkrat na avetlo. Vi pa boste zlezli nazaj v luknje in bo kanec polemik«. , V Napreju z di)e 23. febr. či-tam v "beležkah" med drugim tudi to le: Take in SNPJ delujoče člane se blati z "nepoštenim", njihove dopise se meče v koš in atriže (moja opomba: Obojega se ne more delati, ln urednik "N." laže), daje se pa cele kolone na razpolago n. pr "strokovnjaku" Hs Clevelanda, katerega oaebnl in strankarski! prijatelj jf v društvu in z znanjem F. B. pokazal čudne pojme poštenosti . . . Kakšna klobasa Je to, je teftko dognati. Ampak če urednik "N.H misli mene ali da sem eeumljen kake nepoštenosti, ven s mojo nepoštenost Jol!! In tam, kamor upada! Cs pa Ima v mislih koga drugega naj vam bo radeno. da se ne pajdaš i m s ne poštenjaki. Gre seveda za nekaj drugega Witkovlchevl pobočnlki hočejo ribariti v Prosveti z dopisi za kalini, za naročniki. Oni vam hočejo potom dopbovanja priporočati ta delavski za-mir-ln-demo-kracijo list. Kakor so to storil v Detroitu, da bodo priporočal In hvalili svojo novo podporno ^organizacijo. Z mojim dopisom Tko so Iskali podpor med društv IPJ, sem jim pok varil njih O maškeradni veselici Imperial, Pa. — Članica sem društva št. 106 SNPJ In zapis-nikarica gospodinjskega. kluba. Te vrstice pišem, ker se želim zahvaliti vaem za tako lepo udeležbo na naši maškeradni veselici dne 12. februarja. Ker je bilo vreme slabo, nismo pričakovali toliko ljudi, toda >naši prijatelji se niso tega ustrašili in prišli na veselico od blisu in daleč. Se enkrat lepa hvala vsem. «>pet dobili o^stllo, da bodo zaprli rov. .Zadnjih par tednov je družba tpdi pričela prodajati ttvoje hlie delavcem, kdor jo je hptel kupiti. Ampak če bodo zaprli rov, jih bodo malo prodali mi. Toda če govorimo o izberi R^no ko pišem te vrstice, sem med dvema kapitalističnima frakcijama, med Rooseveltom in Hoovrom ali Landonom, se rao- bo to odgnalo fašizem, katerega že občutijo delavci v Evropi, Jn ako m sedaj narod ne bo hotei organizirati, ko ima priliko na atrokovnem polju in v svoji delavski stranki, ki pa mora biti za odpravo profitnega sistema, potem bo končno le prišel fašizem. To pa vsled tega. ker ve-lebiznis bolj in bolj izpodriva mali biznis, na drogi strani pa nima dela za milijone in mfiijo-ne brezposelnih. Buržvazija bo začela hujskati maso in skušala upeljati ameriške sorte fašizem. Hitler je uspel s propagando proti Židom in komunistom, tako se lahko pripeti tudi tukaj. Kar čitajte knjigo Sindairja Lewi-sa, pa boste videli, če je mogoče ali ne. 2e Kari Marx je pisal o vojni, ki bo prišla med delom in kapitalom. Pred seboj imam knjigo Mellon'* Millions, katero-je spisal Harvey 0'Conner. Pisatelj trdi, da Mellon lahko konkurira v svo- bil obveščen, da je družba pripravljena preklicati kupne pogodbe z onimi, ki ao kupili hiše, toda se žele premisliti. Anion Zoraik. Maak ni bilo veliko, toda bile so lepe. Bartola Viranta iz Ali* ji industriji z vsakim podjetjem, quippe nisem poznala, ko je pri šel v dvorano In me vprašal, če grem plesat, kar sem seveda storila. No, katera bi tudi m šla, saj je bil prav tak kakor tista pesem ,. . ta fantič se izmed vseh pozna . .. Bartol je za svo- grado. On je zastopnik Prosvete in Proletarca ln tudi je že napisal kakšen dopis Antona Zidanška pa pripono* čam vsem tistim, ki imajo kl^ base za v boga j me, naj jih kar njemu dajo, ko pride okrog. A* (o bo imel preveč za nositi, naj se pa malo odpočije ln napKne še kakšen dopis, ker jih^vedno rada berem. Anna Gefeftc. ' in sploh da je zainteresiran skoraj v vsako veliko korporacijo, pri kateri ima važno besedo. Premoženje Mellonove družine je tako veliko, da prinaša $200,000 profita na dan, če bi se obrestovalo le a 8%. In ta prof it prine- je delo in trud dobil prvo na-se $6000 novega premoženja 0! *1 Frankov* strategija ftpenaki fašistični diktator Fran ko je izdal požtno znamko s aliko «v. Jakobe Is (fcmiMMtel-le. Te je bil menda krščanski "junak* ki je v 9. stoletju klal Maver. Navadno ga »likajo s mrtvimi Mavri |»od kopiti njegovega konja, ki ga Jeadi Frank Je pa izpuatil Mavre tta »liki. Strategija! V njegovi fašinUčnl armadi aa "o-hrambo kvičanstva* v Španiji Je itamr«<č na deset tisoče Mavrov is afriškega Maroku! w na k a -ftial ntc n -aram. mi ki r*.)>ill ne. In s tem sem postal jas alo slo", urednik Molek pa " N^liko slo"! A m ps k jas se prav mc ne sramujem, Ako Je pa njih to me ne briga, ker vi čla niste darov sli. niste nič bili, pav pa ste pridobili. In na vaa ni noboaegs "sla" Jaz bom pa svojega še prenašal, aa sem s njimi v boju še leta in leta in če potreba, hčniškar, mrs. Hren, mrs. FefarMV mrs.. (Poto-kar, mrs. Kumar, mrs. I spanja, mrs. Kapelj, mrs. Anžiček, mrs. Slemenik, mrs. Knez, mrs. Stros* bergar, mrs. Jeglič in mrs. Obed. Ce sem katero pomotoma izpustila, naj mi oprosti. Torej še enkrat lepa hvala vsem ! Ostale ml boste vedno v spominu, f < Apeliram na ženske in> dekleta, ki še niste pri našem gospodinjskem klubu SDD, da pristo^ pite k nam. Časi so danes taki da ae moramo tudi ženske skupaj organizirati, delovati sa napredek v naselbini ter se žrtvovati za skupno delo. Seje ženskega kluba se vršijo vsaki drugi petek v mesecu ob osmih,avečar. v SDD. Mary Tehovnik, 518. perirajo le toliko kolikor imajo naročil. Toda brez njih bi se in^ du stri j sko kolesje prav tako oziroma bolje obratovalo, keiNlanes so kapitallati le zavora, klošči in pijavke, ki le pijejo kri vae-mu delavstvu in odjemalcem. E-najst milijonov nas je svobodnih (brezposelnih) državljanov toliko časa, dokler ae ne približamo tuji lastnini. Tisti, ki govorite o pobijanju kapitalistov, govorite vedoma ali nevedoma v prid fašizmu, v prid diktaturam, v katerih vladajo aurovine. Tem ljudem nI za nedolžne žrtve in za ljudi, ki žele po&teno živeti. VBfemlmo Nemčijo, ki je bila po vojni pod socialiatlčnim vplivom. Toda proti nJim, uključiv-šl komuniste, so se združili vsi ti suroveži. Kaj se je zgodilo, je vsem znano. In sedaj fašizem peha svet v novo vojno, v kateri bodo še bolj strašne žrtve kakor so bile v zadnji svetovni vojni. Povzročena bo tudi velikanska materialna škoda, katero bodo morali trpeti tisti, ki bodo ostali pri življenju, oziroma nove generacije. Zadnja vojna, ki je imela napraviti konec vsem vojnam, je stala toliko, da bi dobila lahko vsaka družina v zavojevanih državah hišo, vredno $5000, pet Bh vsako mesto z O tem ki onem llerminie. Pa. — Vsak četrtek od pol devetih do pol enajstih zvečer so na Town Hall( Meetlngu po omrežju NBC sani- 'akrov sveta, ...---------- m Ive diskusije o raznih proble-.p00.000 prebivalci veliko čital-mih in vprašanjih. Govore za intnico, bolnišnico in univerzo, proti. Govorniki so vse14 mož- uključivši vse vzdrževalne stroš-Je. ki razumejo vprašanje. Ta, ,ke in plače zdravnikov, strežnic, program traja pet meaecsg In Je. ^Kalniških mofti in učiteljevi, med poslušalci radia I&o m"- Končno bi še ostalo toliko, koli-nlmanje zanj. Ker je v deželi *or vredni Belgija ln Fran 18,000,000 rad iopre jem n ifcov. Je možno, da bo nam ta orgfnlsaci-Ja, to je Town Hali Meettog. do: ati pomagala. V depresiji se le nehaj cija. Naša »emlja bi lahko is-gledala kot en sam vrt. Toda kljub tem izkušnjam v dnji vojni nočemo nič slišati ntiru. Kdo je vzrok temu? veto leto. IVed šestimi lef je bi-1 Ljudstvo in zopet ljudstvo, ker lo 20 milijard narodneg* dolga svojim možganom noče dajati In II milijonov brezposelnih de-,prsve hrane in ker generalom in ..vroxl8*d*J imamo zopet nad onim. ki diktirajo, ni znalo povedati. naj si sami nataknejo rokavice In drug drugemu tolčejo oosove toliko časa. da bodo občutili bolečine, ali dokler ne omagajo. Podpisani vsm kliče: Naprej is uma svltllm mečem! V llerminie ju m> premogarjl 11 milijonov brezposelnih, šest mili Ionov na rellfu In bllsu SA milijard narodnega dolga. Za ta "eksperiment" smo torej jako drago plačali; In ker se še naprej "eksperimentira**, bo nas še precej stalo l.judske mase Združenih državah in presojal knjige, katere da je sam spisal. Pripovedoval je tudi o svojih kampanjskih zmožnostih in nekem "barstormerju". Naslednji dan pa' je porabil neki drugi senator, ki je senatnemu klerku dal za prečitanje neki dblg in plesniv dokument, zapisnik neke debate o ustavi. To se je zato tako delalo, da se je ubil čas a filibustrom ali obštrukcijo. Oni senator, ki je poslal omenjenf dokument senatnemu zapisnikarju, je odšel na galerijo, kjer je kramljal s goshišaki. Kakor hitro je klerk pričel čitati dokument, so skoraj vsi senatorji zapustili dbornico, oni, ki so o-stali, pa so ubijali čas s čltanjem karikatur ali "funnies". To je samo majhen izčrpek iz tega zanimivega in šest velikih strani obširnega pisma kongres-nika Cannona. To sem napisal zato, ker se letos vrše kongresne volitve, pri katerih naj volilci ne pošljejo v Washington takih senatorjev ln k on grešnikov. Glasujte samo za one, katere bo postavila delavaka stranka. Joseph Ule. PISMO IZ SPANUK Človek ai želi, iskreno želi delavik« J sti, predvsem zbližan ja razred u., zavrih lavcev po vsem svetu. Sedanji časi, ko krajajoči kapitalizem zateka k lasizm« zahtevajo delavako solidarnost ne samo? J resu lastne obrambe, marveč tudi za otenj vilizacije pred potopom v barbarizem. Vse pa izgleda, da so to le poboža« ^ se odbijajo ob realnem položaju. ^ je na mednarodnem obzorju posijal larsk nja, ki je kazal na možnost zbliianja obeh ternadfpi^l. socialistične in komunistih*, da ta žarek je medio svetil le malo £a*i Prišli so nesrečni moskovski procesi -J ni sedanjemu — spremljani z masnimi cijami, o^tov sovjetske revolucije in gr, Jjev ri&ve Rusije, ki so ppibnili ta žarek dali novo rano težnji po delavski tk^ Prišla je civilna vojna v Španiji in z nj0 komunistični terorizem, omreževanje in s katerimi kominterna zatira poštene in bolj revolucionarne delavce v Španiji, b rano na telesu svetovnega delavstva fe pcJV lo. Zaeno s tem vred je prišla tudi novj nija" kominterne, linija koketiranja i b* zijo in "kolektivne zaščite", kar je z marki nega stališča popolnoma zgrešena taktiki sledica vsega tega je, da je danes v vrst* i|t redno pavednega delavstva po vsem svetu tako velika vrzel kakor j«) bila skoraj v« po vojni. (Te ifeaede naj bodo uveid h kratkemu k« tarju komunističnega pisma iz Španije, 1 bilo ptiob&no v Prosveti zadnji četrtek s tek. Največja značilnost tega pisma je matično insistiranje, da je vse sveto, v* solutno nad kritikoj kar se dogaja v Sovji uniji in kar prihaja' iz Moskve. Že samo j šanje vesti o političnih dogodkih v Rusiji — "fašistično", če te vesti niso ugodne u linov režim. Nihče ni antifašist, kdor se i lutno ne klanja Moskvi. In Če ta režim it tiziraš in obsojaš ekaekucije starih rev< narjev, tistih revolucionarjev, ki so bili ni munjstih še včeraj bogovi, stebri Stali« režima, toda jih je sovjetska tajna policiji sačila, uključivši svojega načelnika Jagod^ najgorostasnejših komplotih s Hitlerju Mussolinijevimi, japonskimi in angleikii genti za razkosanje Rusije, upeljanje kay zma in pomoritev sovjetskih voditeljev! glasno podvomiš v te, bajkam podobne* vedi" in jih ne vzameš za golo, Čisto in resnico, si takoj zaveznik Berlina, Ris Mukdena! Ali pa trockist! Nekaj strašansko patologičnega je vi nju te vrste. Komunistom možgani prav funkcionirajo kakor totalitarnim nacijem, stom in zagrizenim katoličanom, ki ras sveto in neoporekljivo, kar pride od sr. Delavaka literatura In kultura Cleveiand. — Kapitalisti so v zelo veliki manjšini napram delavcem, toda svojih interesov se prav dobro zavedajo. Zavedajo se tudi, da brez svojih agentov, oborožene sile in institucij, ki drže ljudstvo v ignoranci, bi v moderni dobi ne mogli obstajati. Ta peščica ljudi si tudi v novem "dealu" deli velike profite, med tem ko milijone delavcev išče le relif. Ta peščica mar natov je tudi zavarovana s svojimi političnimi malinami na način, da Še delavci tekmujejo med seboj, kdo jim bo prvi dal svoj glas. * Ob vsakih volitvah potrošijo velike vsote denarja, da hipnotizirajo ljudstvo. In zmaga njih kandidatov je zmaga velikih profitov. Izvolitev demokratskih ali republikanskih guvernerjev je njih garancija zlatih časov in obenem poraz delavskih akupin, ki si s kolektivnim pogajanjem iščejo boljšega koščka kruha in malo več človeških pravic. Vse izgleda, da se magnatje še počutijo močne in da jim s strani delavstva še ne preti nobena nevarnost. Razcepljenost ameriškega delavstva na političnem In unij-skem |k>I j u je magnatom v največje veselje, za dela vat vo pa tragedija. Delavci, ki za svoj košček kruha najbolj trpe. bi se morali aavedati. da bi se ne brcali med seboj. To Je žalostna slika. Delavska izobrazbe je edina pot. ki vodili skupnosti. Kari Marx je t velikimi Črkami zapisal : Delavci vsega sveta, združite se! Združenje v smislu Okonomake, politične in kulteme (Dalj« as S. strast) ta v Rimu, od Hitlerja ali "dučeja". Tul llnovim komunistom je vse sakrosankti* se dogaja v sovjetski Rusiji in kar prih nje. Izvrstno se tudi razumejo na je4 zavijanje — sploh je vse to pismo ii Spi ki je bilo napisano v španskem ali piri propagandi stičnem uradu kominterne, le ža jezuitskega zavijanja. Rusiji gre res vse priznanje za veliko p v orožju in municiji, katero nudi španski listični vladi. Brez te pomoči bi bili ip lojalisti skoraj gotovo že poraženi. Stik mu režimu torej vse priznanje glede ten da je še druga stran te slike, in sicer feia temna in vsega obsojanja vredna stran. Z ruskim orožjem in municijo je naa Španijo prišla tudi GPU, ruaka tajna pi pod poveljetvom komintere, ki v Španiji i delati isto kakor dela v Rusiji. Kakor angleški aocialist John McGovern, sta v ni j i dve mednarodni brigadi — ena, ki s na fronti, druga, ki raaširja teror v d Slednja je v Španiji uetanovila državo v I in & dalj časa sadistično persekutira iii v svoje ječe revolucionar je, ki se ne S taktiko kominterne. Izginilo je le večje vilo znanih delavskih voditeljev in narjev, katere je tajno pomorila GPU ii razglasila, da so zbežali Jk r- Francu! U ščina največje vrate! Tisoče revolucioS antifašistov je vjjVah. , Tragično je tudi, ker je španska lojaln vlada brez moči proti terorizmu GPU. CM dobivati pomoč iz Rusije, mora dati ko« ni svobodne roke. Španska vlada in Jj delavatvo to tolerira, ker smatra Mi>J večje zlo. Ce bi dobila pomoč od "demflj nih" držav — za denar — bi bHa »liki» na. 1 V Barceloni je lansko pomlsd priHo* volte "poumistov" in anarhistov najv^J tega, ker so se proti temu teroritmu » Dali« ss a. «mi » Pred dvajsetimi leti iiw u (Iz Prosvete z dne 8. mar« • Domače vesti. V Calumetu. Mn-h ustanovili podružnico SRZ. Delavske vesti. Vladna preiskava Jf veliko izkoriščanje delavcev v čiks* ški industriji. Svetovna vojna. Zavezniške arm**? previjajo na veliko pomladanska "ff* ' Sovjetska Rusija. Kljub sklenjen^ ru" nemške čete še vedno prodi™* njost Rusije in prišle so do točke Petrograda. Med boljševlki nara** proti mirovni pogodbi. ■porg.8. MARCA f*08VET* ■»«»• ...........mi esti iz Jugoslavije cvtks ubil - P«t NovTmbr. smo poročali obšir- -je o zagonetnem umoru po-Sestslka Karla Rozmana a Ko-S« vrha pri Breznem na av- 25ki meji. Posestnik je nena orna umri, govoric* pa so vedele povedati, da je bil najbrž od Itt sorodnikov ubit. Osumili ^novega,vaka.381etn. Ka delavca Ferdinanda Vitnha, l je prav tiste dni odšel v Ma-renberg odsedet enomesečno za- norno kazen. * Ko so orožniki prišli v Rozmanovo hiio, so našli gospodarja na mrtvaškem odru, na stenah in tleh pa so opazili zabrisane sledove krvi. Zaradi tega »o orožniki aretirali Rozmanovo tretjo ženo, ženinega brata Vitriha odvedli iz marenberškega zapora v mariborske preiskovalne zapore, odvedli pa so tudi Vi-trihovo mater, ki je živela pri hčeri, in Rozmanovega hlapca Mihaela. Preiskava na sodišču je dovedla do Vitrihovega prizna da je prizadejal Rozmanu ......... la JacaaUrti«.) delavec, a že od mladosti — nezakonski je in nobene vzgoje ni imel—je rajši segal po tuji imovini. Lani novembra je pobegnil Čez mejo v Italijo, kjer pa so ga prijeli in poslali čez mejo. Na tej poti je 26. januarja letos vlomil v Logatcu v f arov ž in vzel talar, ki pa ga ni mogel prodati. Zato je vlomil v cerkvi nabiralnik in odnesel mali plen 60 din. Naslednji dan je skušal vlomiti v cerkev na Verdu, pa so ga prepodili, nato je šol na Vrhniko in vlomil v kaplanijo, kier je odnesel kaplanu hlače/ rokavice, pulover, plašč in fotoaparat, vse skupaj v vrednosti kakšnih 3000 din. Potem je šel dalje in kradel po rafovžih, kjer se je ogla- te odlike svojega "ženina" raz našala znancem in sorodnikom in lepega djie je Teibl ponudil nekemu dekletovemu sorodniku, da mu lahko dobavi sladkor, in sicer kar cel vagon! In dobil je 20,000 din na roke. Sladkorja sir cer ni bilow toda Teibl je kupca tolažil nekaj časa, nato pa mu sporočil, da more dobaviti le dva vagona in da mora tudi za drugi vagon dati aro. To mu ni u-spelo, pridobil pa je tega kupca, da je šel z njim iskat nove in-teresante. Teibl je namreč temu trgovcu t Ivanu KopČaverju — v Ljubljani predstavil ženo direktorja sladkorne tovarne. To pa je t>ila le kuharica Vineencj-ja Blatnikova, Teiblova druga ljubica. In s to "gospo ravnateljico" je za nekaj časa spet potolažil osleparjence. Nazadnje pa je Kt>pčayerju povedal, da so sladkor zaplenili in da bo aro ob priliki vrnil. Nato je Teibl za- Sal, da je prinesel pozdrave od čel s kokainom. Dal si je v Ljub- a, ua jc 111««»^». ---------v neKtjga. patra ounesei um, prepiru hude poškodbe, da je m am«riiki dolar in še nekaj nja starček dva dni nato umrl. Rozman se je tretjič oženil, ko je vzel za ženo Vitrihovo Ano? ki je bila 32 let mlajša od njega. Zaradi te razlike v letih je bil zakon nesrečen; nista se razumela, pogosto sta se prepirala. K«*r je stori Rozman tudi sumil, da ima razmerje z mladim hlapcem in ker so Vitrihovi kar odločali na domačiji, se je Rozman preselil na svoje drugo posestvo, ki ga ima onstran meje. Na stari domačij; ni mogel vzdržati, saj so se na njej srečavali kar trije rodovi: otroci iz prvega in drugega zakona in žlahta tretje žene. Vsak je vlekel na svojo stran. Ko se je Rozman preselil onstran meje, je tukajšnji grunt dal v nadzorstvo nekemu posestniku. Tega pa Rozmanova žena ni mogla prenašati. Zvabili so Rozmana nazaj na pogovor, v upanju, da se bodo pobotali z njim na način, ki bo njim bolj všeč. Ko sta bila v sobi Rozman in brat njegove žene, delavec Ferdinand VI-trih, sta se začela prepirati, dokler ni Vitrih začel pretepati starčka in ^a -udaril z železnim klinom nekajkrat po glavi, a s tako silo, da je Rozmanu počila lobanjska baza. Spravili so ga v posteljo in dva dni nato je umrl. Domači niso poklicali ne zdravnika, ne duhovnika, skrivali so poškodovanca v svoji hiši in čez dva dni objavili, da je Rozman nenadno umrl. Vitrih je svoje dejanje kmalu priznal in sodišče je izpustilo vse druge aretirance na prosto, proti Vitrihu pa se je vršila 5. februarja sodna razprava. Vitrih je tudi na razpravi dejanje priznal, rekel pa je, da je bil razburjen, ker ga je stari Rozman psoval in da ni imel namena •tarčka ubiti. Razprava je trajala le pol ure in Vitrih je bil obsojen na pet let robije. Rezervni oficirji jugoslovanske vojske imajo svojo organizacijo, bolje rečeno, za rezervne oficirje go ustanovili organizacijo. V katero vabijo vse oficirje, ki odslužijo svoj kaderski *ok. je z oficirskim navdušenjem pa kažejo številke te organizacije. V Ljubljani se je namreč vršil občni zbor te organlza cije za Slovenijo, pa je predsed nik v «vojem poročilu grajal dej-8lv'>. 'la je tako malo rezervnih oficirjev vpisanih v društvu. Pri ^m j«, navedel, da je od 60,000 rezervnih oficirjev v državi včlanjenih v drufttvu le kakih 5,000 Jwej le ena dvanajstina! Ko je Jutro" hotelo to ugotovitev obriti, je cenzor izbrisal iz poro-f ® Mtvilke, da prikrije jav;»o-U) dejatvo, ki k^e, kako so rezervni oficirji razpoloženi do "uMaristične organizacije. < eiive„j vlomilec prUet.-So JTv ' kl M "Pakirajo za r**bno pač za tisto, ki J* I* najbolj izpod rok. Tako £«n»mo po«*!* vrsto vlomil-i!:, ' k^Jo "amopo cerkvah iiiTV' ** » * dnl C \ 17 letni Bojan Prijeli, „> »4*1 obj^i tj. 32'JS nj,m- 4* Ung, na Mi;« mto vlomov v cerkve. | J* bil v Kranju S sosednih fajmoštrov in kaplanov. Prišel je potem v Novo mesto, kjer je odnesel kanoniku Keku 500 din gotovine in nekaj druge brki j arije. Nato je vlomil Mirni peči v farovž in se odpeljal v Ljubljano. Tu je obiskal frančiškana in iz pisarne nekega patra odnesel 15,000 din, drobnarij. S tem denarjem se je odpeljal v Maribor in tu zapravil skoraj vse na planinskem plesu. Bil je radodaren. Po prekrokani noči se je odpeljal v Ljubljano, imel je še 620 din, ki pa jih je zapravil v ljubVjanr akem nebotičniku, v barO in kavarni. Potem je šel v Kamnik, bu poizkušal vlomiti v farovž in kaplanijo, a brez uspeha, potem pa je šel v Radomlje, se tu izdal župniku za detektika, ki mora nekaj preiskati zaradi tatvine neke mon^trance. Kaplan je zahteval legitimacijo, nakar je Mlinar odšel ponjo, a se kajpak ni vrnil. V župnišču v Bobu je skušal Vlomiti, pa je bila sama kulharica doma. Ta je začela kričati, Mlinar jo je pahnil po stopnicah, kuharica je krttfala še bolj, zato se je vlomilec pognal v beg. To je opozorilo ljudi, ki so takoj skočili za fantom in ga prijeli ter izročili domžalskim orožnikom. Fant pa taji vse, česar mu ne morejo dokazati. Prepeljan je bil v zapore na Brdu. Velik slepar pred sodniki. — Ko človek prebira taka poročila o sleparijah, kakršne je zakrivil zdaj obtoženi Jože Teibl, si ne more drugače, kakor da na tihem kar privošči žrtvam, ki se dajo zapeljati takim sleparjem. Lahkomiselnost ljudstva je neverjetno trdovratna f naj se zgodi še toliko sleparij, ljudje vedno znova nasedejo na najbolj naivne limanice. Tale Jože Teibl, kf je star 37 let in stoji prod ljubljanskimi sodniki, je prisleparil 127,000 din z obljubami, da W trgovcem dobavil nezatrošarinje-ni (neobdavčeni) sladkor in sicer z dvornega posestva Bel je I Kdor ima količkaj soli v glavi, spozna takOj, da gre tu za laž. Teibl u pa je to neslo lepe denar-ce, tako da je lahko potoval v tujino, zalagal svoje zaveznike — pedvsem ženske — z darili, zapravljal denar kakor milijonar in lovil ljubice, ki so postale njegove najbolj vnete sot rud niče. Presedel je še 6 let zaradi prevar, leta 1982 pa je bil izgnan iz Zagreb*. Ustavil se je v Sloveniji, s svojim nastopom in jezikom premamil neko dekle v Kropi In se jI hvalil z ugodnimi zvezami, kl da jih ima v ministrstvih in pri sladkornih tovar- Ijani izgotoviti posebne škatlje iz lepenk in etikete z napisorti "Merk", nappimil škatlje s sodo in prodajal to za kokain. Pri tem mu je pomagala neka Stfka-rica, ki ji je Teibl tudi obljubljal zakon. Pridobila je vet trgovcev, ki so dali aro za kokain. V Skofji Loki in Kranju se je Teibl predstavil za dvornega e-konoma na gradu Brdu, lastnini princa Pavla, fai naročil velike količine moke. Hotel pa je, da mu dajo nekaj nagrade sa to. Ko ae je pokazalo, da gre za sleparije, je Teibl odnesel pete. Potehv se je spet predstavljal ca dvornega u-pravnika in obljubljal nekemu čevljarskemu pomofeiiku službo skladiščnika na dvoru, a dati mora kavcijo 10,000 din. Pomočnik mu je prinesel hranilno knjižico, ki pa je bila vittfcullrana In je ni mogel vnovčiti. fcato je "gospod upravnik" pomočnika "odslovil". Teibl je živel t Blat-nikovo v Stožicah pri Ljubljani. Imel je celo salogo ponarejenih dokumentov, s katerimi je vlekel ljudi za nos. Siškarica je za Tei-bla na račun sladkorja ini kokaina nabrala cd trgovcev blizu 70 tisočakov. Ko pa sta Teibl In Blatnikova izginila iz Sbožioe, »e je prejšnja zvesta sodelavka iz Šiške sprevrgla v navdušenega detektiva, ki hoče Teibla izslediti. Odpeljala te je v Zagreb in j>u našla ter naznanila policiji. Zdaj stojita Teibl in Blatnikova pred sodniki v Lj ubijanj. O-ba se složno zagovarjata in Teibl trdi, da ni sleparij. Sladkor je res dobavljal kar v vagonih, ne mara pa ipdati onih, katerim je sladkor res dobavil. Državni pravdnik pa mu je lepo povedat, naj dokaže, da je dobavil le 1 kg sladkorja, pa bo takoj maknil obtožbo,- Toda Teibl ne mara s imeni na dan, ker jih pač ni. Glede kokaina pa je priznal vse: da ga je sam izdeloval in sleparil i njim ljudi. Zaslišanih je bilo mnogo prit. Razprava je trajala ves dan do potne noči. Liberalni odvetniki proti z ni ianju davkov na proiit |jtew York. — Odvetniški gild. organizacija liberalnih odvetnikov, je na »vojl konferenci sprejel resolucijo, v kateri se je izrekel proti revi!) J i davčnih zakonov. Davek na nerazdeljeni dobiček korporacfj, proti katere* mu so nastopili maghatje in zahtevajo preklic, je organizacija odvetnikov odobrila, zaeno pa m je izrekla za dodatno obdavčenje dedščin in dohodkov, ki znaša- Glasovi iz naselbin (Nadaljevanj* s t. a+mat.) enotnosti je etfini material socialne demokrat ijc Politi)^ fin ekonomska demokracija prina% največje blagostanje človeški družbi, katera pa mora biti it* delana od delavcev, kakor vse drugo bogastvo sveta.' Naša demokracija v Ameriki ni * Še od' daleč iipopdthjena, zato ima tudi dosti kritikov, ki vtasih na-krenejo ljudi, da bi morali graditi sistem na drug način. To pa med nami, kakor tudi med delavstvom na splošno, povzroča velike konfuzije. Naša demokracija Je samo politična. Eko. nomsko je še vse v kapitalističnih rokah in tato js v njih rokah Vpišite.** na da mniM11 federalno tno tavarovanjs, se je pripravila nova fliakovina, kl jo lahko vMkda doki v uradu.po-drušnke Social SacUritv Board mokracijo, v kateri bi ljudstv odločala o vsem svojem ftlvn« nju. f, . & Delavstvo troši preveč Časa V »biranju taktike, to J« katera pot bi bila boljša, krajša in bi zahtevala manj žrtev. V salta glava ima rac tvojo pamet. Ampak neizpodbita resnica je le ia, da kar Je danas dobrega na sy^ tu, je bilo agrajeno le potoni snanstva in Izobrazbe, podrto pa vse iz nevede, maščevanja in osebnih koriati.. Naša socialna zapoved bi morala biti prva 1 glavna, da itobraiba delavs je Usta, ki izvira direktno 'in brez vsakih ovinkov samo is lavstva, katero vodijo delavci katera tasleduje in naglaša mo delavsko koristi in kf taktika in eiljl je popolna demokracija. Ce emo osebno prav trmasti (smo pač učenci), bodi- mo pošteni in priznajmo, da edi-' J*P*Wh» Kamr« *t«wUa.»oeiwJ no v taki orfaoizaciji je jsmagaf Seaaritjr mrd ta in končna svoboda iJoyeštva» Kdor ne verjame v zavijanje, ba brez dvoma Potrdil,, da je. praktična delavska izobrazba glav ni pogoj za odrešenje delavstva in vsega sveta. I Zadnje ftaše^so mod nami zopet oživeli znaki razkolov« in potrebnih prapiroV. viGk)Wvo nekaj nekje naiobe. Da nami doseže boljša Sporazumnost, bomo morali polagati ved pašnosti delavski literaturi iti kulturi. Pomanjkanje tnanJa nam dela preglavice. Ni mogoče biti prej oficir, kot vojak. Kjer ni aadostns izobrazbe, se podira pot delavski sreči, pa na bo v družini ali organizaciji Kjer ni inteligence, tam je ranča. Ignoranca in preznover je prinašata nam le hlapčevstvo, suSnost, skrbi, bolezen in trpljenje. Torej, če imamo resnično smisel za adrulenjs proti vtem gor jam delavstva, to jd proti fašitmu, kapitalizmu in praznoverstvu (ignoranci), pod* primo kot trpini, f ki i občutimo vse udaroe, ustanove, ki temelji jo samo na tem namenu. V nedeljo 18. t. m. ob 8, popoldne priredi iMatelnica D. D. na Waterioo ceeti p štavo, na kateri bodo nastopi pevska društva JadrafcvSlov daeti, kratka igra In še drugega. Čitalnica SDD je prta vsem SiovenCem. i Dob smo zalogo novih ferijig in v njej to sloven«*! listi U rtarega kraja In vsi, kl Izhajajo v Ameriki. Zakaj rsttrssati dolg čas doma, ko pa v čitalnici dobite zanimivosti vsega svata. To vas Mane samo deset centov aa me- Kmpk>yte's Records" ki ima Uka'\pa in- ... J titkovini, t itero je 4ttkvsc ic^rosil ta< štete tiskovine je a j me na mmm la tvoje ima pa bi ?ade, da tt , .ML J iJ&tK&t&fb /^M^jV^HVBt jflflllMPiii katarim tp sedaj iaani, pa A>i radi, dt se tudi tapišs ono ime, ki ta navaja rojstni lisi, aakatati ao.\m eprsmtnili svoj« Jmsob ftaluraiUiiciJI. Kar aeiiltMMl^^liml^ niso Ih po-zvedeli ta Hlfftevi reVagja ( tpre-tapo-ne obve iy Board KvMmšk* tUvilke eo ifiMK svoj U ibeialnet acsount dobijo no-ružnics 8o- vteh delov dešels akl daje-t em, kl rsčun-1 ts to je dela vse ni fter Je de-zakonu TJHmortn tanj. Dupllkatl kart so ee prej do-WashinHons, pa eo v to pooblaščen« ti kailNi,po4rtillMee, da isdajo iaa-dente duplikaU aa podlagi pri ttfiis' Identifikacije Tirfahtt tkupmff* otplMn Social «ecurlty Board do»>lvs povpročrio vaak dan po 700 pro šenj ta 4kupbo ali enkratno od plačilo Clump-sum bmefit), do nekaterega so nekateri upravi čeni po Zakonu Socialnega zava rovanja. Mnogi delevel oflroma člani njihova dkutlns, kl eo nprtvlče. ni do teh , plačil, niso še vlollM svoje tirjatve. To odplačlb es Izplačuje delavieto, kl ao do»<-a 11 starost dl lat ia so delali v ... , r**" ^ Mfl T 1 ' ^ rantrk j Anthony Kden, kl Js ltstopll Is aavMkega kabineta kot zunanji minister po sporu s premier jem Chamberlalnom. kaki otatl, na' katero se nanaša soeiainovVai ma tapliščinkm ali sorodnikom mostni takon, oziro- takih delavcev, ako umrsjo,f predno' ao dosegli Starost 66 lef.. Delavci, ki so dosegli starost 65 let, ne pm>vajo prenehati delati, da dobijo enkratno odplačilo. Delati ne ams več le oni, kl je upravičen do mesečnega po-kojninskega plačila, kar pa bo tfcčelo i« l»ta IU2. Deloma xapo*l*n( delavci Dijaki in drugI ljudje, kl Imajo le postransko delo (part-time Job), morajo tudi imeti avoje ra-tuiieko številko. Ako js njihova delna taposlftev v obrti, na »iro te nanaša socialni zakon, o mezde, ki jih prejemajo, ft0pi*ane v njihovem računu. Saj končno določuje akupna vsota prejetih metd, koliko bo uuilala njihova mesečna pokojnina. * FLIS. Saposs okrcal sovražnike unij Vprašanje inkorporira-nja delavakih orga- _ nizacij , Waahlngton, D. C. — (FP) — David Saposs, načelnik divizije ekonomske raziskave federalnega delavskega rataodišča, j« ošvr-kal Industrijske msgnste, kl zahtevajo inkorporiranja delavskih unij in istočasno nočejo imeti nobenega opravka t njimi. Argument magnatov js, da so unije neodgovorne, Saposs pa pravi, da odgovornost Js odvlsns le od volje delodajalcev, kl pritnavajo u-nlje kot normalne In naravne u- stanove. Saposs Je dejal, ds J« težko najti dokate o neodgovornosti unij. Pritožbe o neodgovornosti prihajajo Is od onih delodajalcev, ki sovražijo unije in vodijo kam- r|o v časopisju in po radiu, ds uničijo. Zelo mslo pritošb prihaja od delodajalcev, ki imajo še leta pogodbe z unijami. Oni, ye«loL da ae unij« držijo pogodb. Kolektivna pogodba je moralna odgovornost in bolj vsi« podpisnike kakor bi j^h vezal takon. 8aposs je rokel, da ss mu čudno idi, zakaj nasprotniki unij n« zahtevajo inkorporiranja tr- govskih fbornic, »vet tovarnarjev in drugih organitacij delodajalcev.. Pričali ao tudi s kampanjo glede registracije unij po anvltškem vsovou, toda o dejstvu, da so bili .registrscijski zakoni sprejeti v Angliji, ko so unije poetala močna sila, moMljo. Registracija angleških unij pa nI irlilljsna, temveč prostovoljna. Itmed 1042 tngleških unij Jih je aamo 416 registriranih, dtt! unije upravljajo sklade, it katerih vlada plačujt pentlje In bretpo-selnostno podporo in vsled tega mora imsti vlada nadtoratvo nad njimi. Kompanije obtoke* ne Menja Wag• nerjevega zakona Clnclnnatl, 0, — Princesa Qar-ment Co., Harford Frock Co. In Bonn le Bros. Co. s« bodo moral« zagovarjati pred federalnim delavskim razsodiščem. Obtoften« so kršenjs Wagnarj«vega delavak«-ga zakona, ker ao odslovile več delavcev zaradi unljskih aktivnosti. Mornarska unija dobila čarter od CIO New Yofk. — Splošna mornarska unija je pravkar dobila čarter od Odbora ta Lnduitrijsko organizacijo. *Clani te unijo ao se že pred več tedni itrekll v vsliko večino za pridružitev k CIO. Pri glasovanju je predlog tt pridružitev dobil 19,072 glasov, proti je bilo oddanih 1glasna Dolina smrti v Kaliforniji. Tu so v senci izmerili 50 stopinj vročine. Isto temperaturo so meteorologi našli tudi v Sahari Solna puščava Lut prav nič ne zaostaja za temi peklenskimi kotli. Najslabše pa se po vsej priliki godi prebivalcem ribiške vasi E1 Torb na pofotoku Sina ju. Tam je neki raziskovalec med žareči-mi pečinami izmeril temperaturo 62 stopinj! Med milijonskimi mesti se Chicago ponaša z največjim številom vetrovnih dni. Kar se tiče vetrovnosti pa ga prekaša Adelijina dežela v AnUrktidi. V tej prijetni deželi razsaja ne-presUno vihar, ki mu znaša povprečna brzina 100 km na uro. Nekaj severneje leži kraljestvo večne megle. Tu zadevajo tople zračne mase južnega Atlantika ob mrzli južnotečajni zrak. V tej okolici je mnogo otokov, toda med njimi so Ukšni, ki jih ni videlo še nobeno človeško oko, ker so nepresUno zaviti v naj-gostejšo meglo. Viharje, ki včasih divjnjo nad Srednjo Evropo, označujejo po-gostoma z dobrotnim pretiravanjem za "uničujoče orkane." V primeri a hurikani, -kl , redno obiskujejo Sevespp Ameriko in Zapadno Indijem so trttafrntaj ponižne sapice. Šestdeset kilometrov vetrovne hitrosti smatramo pri nas že za velikansko brzino. Toda v septembru 1915. so ob izlivu Mississippija imeli vihar z brzino 225 km na uro. Dve leti prej je preko Nebraske ki so mu silo cenili na 600 kilometrov na uro. Ukrat so frčale cele oziroi prav za prav razbite hiše zraku. Baš iz razdejanja tehniki in meteorologi lahko cenili silo in brzino te stral ujme. In sedaj, kar se tiče dež Visoka planoU Cherrapunji Asamu (Srednja Indija) v< za najbolj mokri kot zemlje. N besne zatvornice so tam odpi podnevi in ponoči. Letna vi padavin znaša Um povprei 1077 cm, torej skoraj 11 Amerika, ki noče zaostajati nobenim rekordom, pa se v ti pogledu lahko pobaha z dru| prvenstvom. Ob Mounetu Wi caleu na Havajih so v dveh: porednih letih izmerili po 11 cm padavin. Seveda so t« r Ukoj prekrstili v "Najvlaim kot strica Sama". Zloglasni po svojem «1* vremenu so Marshallski oto Tam nimajo v celem niti d set lepih dni na leto. Tudi 01 Evangelistov na zapadu Mi| lanove ceste je dežela brez ca. Tam dežuje povprečno dni na leto. Nkjbolj suha pokrajin* zemlji leži nasprotno v Cik ob perujski meji. Tam so meniti nitratovi rudniki. Zl je Uko suh, da ne kažejo t ljudi, ki so jih pokopali stoletji, še nobenega sledu tn nenja. Letne padavine zniš komaj 8 mm. Kako malenki na je U vlaga, je najbolje r vidno iz tega, da daje v n* krajih samo rosa letno 25 ds mm padavin. So pa & rrnt drugi predeli v Afriki, Aziji Avstraliji, ki jih lahko 11 nim srcem imenujemo a* brez dežja, < pripravljena ali si ti P"1 _ , kaj pa W "Hotel sem te nekaj vafr vprašati; aH hočeš biti moj« na?" "Z veseljem! Kdo je P« t za prav pri telefonu Tj AH ata aarečeni na i •Pronveto'? Podpirajte e držita ostanke amerttfc« aasUvs, kl js vihrata aa po*M>j« i ' rn.nm.. .' V. "T" I . "o »z » i ■ vi i sniMf arena onianae amrr»*ke zastave, kl > M rdeč (pisarne, mu je tovariš kmetijski rOU Cs, v Barceloni, katerega ao razbile bomba fanatičnih letalcev.