ZIVUENJE
tfiasilo rfelovnc* shttpnosti tuvawnt* nhutvt* a.lpizia, %«: ж
LETNIK 18
ŠTEVILKA 11
ŽIRI, NOVEMBER 1979
Naortneje iskati notran e možnosti
v zadnjih mcsecih se vedno bolj srečujemo s problemom pomanjkanja delavcev. Še posebej je to v TOZD Obutev in TOZD Plastika ter tudi v DSSS, Zato se komisije za delovna razmerja pogosto znajdejo v dokaj težkem položaju, saj z vseh oddelkov in sektorjev prihajajo potrebe po delavcih, ljudi za razporeditev pa ni. Zato smo prisiljeni reševati prošnje za zaposlitev delavcev iz drugih republik, čeprav že vnaprej vemo, da nimajo rešenega stanovanjskega vprašanja, vprašanja prehrane in tudi ne zagotovljenega kulturnega in družabnega življenja. O teh problemih vedno bolj razmišljamo, vendar bomo morali prav kmalu napraviti korak naprej tudi na tem področju.
Komisija za delovna razmerja DSSS ima v tem času še posebno težko nalogo, saj je tudi v skupnih službah vedno več dela, potrebno je nadomestiti delavce, katerim je prenehalo delovno razmerje in delavke, ki
odhajajo na porodniški dopust. Vendar komisija poskuša upoštevati načelo, da kvalificiranih šivalk obutve ne jemlje iz neposredne proizvodnje za delo v DSSS, čeprav imamo še nekaj KV šivalk, ki delajo v neposredni proizvodnji in ob delu obiskujejo poklicno administrativno šolo. Komisija je v takem primeru mnenja, da je Alpina te ljudi štipendirala, ker jih potrebujemo. Zaradi tega je bilo tudi že veliko slabe volje teh delavk, ker trdijo, da so v podrejenem položaju, še posebno zato, ker jim ne moremo nuditi dela samo v dopoldanski izmeni, da bi lahko nemoteno študirale. Res pa je tudi, da pri študiju nikogar ne oviramo, v prvi vrsti pa se moramo ozirati na naše potrebe in zmožnosti.
Komisiji je bilo med drugim očitano, da sprejema na določena delovna opravila delavce z neustrezno izobrazbo ali neposredno iz osnovne šole. Res je komisija tako razporeditev naredila, vendar iz določenih razlogov. S tem seje namreč
izognila temu, da bi delavko za opravljanje teh del v DSSS razporedila iz neposredne proizvodnje, od »zunaj« pa je bila samo taka ponudba. Torej izbirati je bilo treba med dvema možnostima; ali razporediti delavko iz neposredne proizvodnje, ki že ima poklic, ali pa delavko, ki še ni v delovnem razmerju in študira ob delu.
Iz vsega tega lahko vidimo, da so komisije večkrat v težkem položaju, ker zahteve po delavcih postavljajo iz vseh oddelkov in sektorjev, ljudi za razporeditev pa ni. V zadnjem času se bolj pogosto poslužujemo objav potreb po delavcih na Zavodu za zaposlovanje in v dnevnem časopisju. Vendar moramo reči, da se tudi s tem načinom položaj ni dosti izboljšal, povezano pa je s precejšnjimi stroški.
Kaj torej storiti? V prvi vrsti bo treba bolj načrtno iskati notranje rezerve, kar bo doseženo med drugim tudi z boljšo organizacijo dela in malo več dobre volje.
Marta MLINAR
S priprave lahke obutve
fričetek gradnje in priprave za nove investicije
Začela so se pripravljalna dela za gradnjo skladišča gotovih izdelkov. Glavni izvajalec del bo SGP Tehnik Škofja Loka. Montažne elemente za novo halo bo dobavilo in vgrajevalo SGP »Primorje« iz Ajdovščine. Po časovnem planu izgradnje skladišča gotovih izdelkov se predvideva, da naj bi bila nova hala zgrajena do III. gradbene faze januarja 1980. Seveda, če bodo to dopuščale vremenske razmere.
Za gradnjo proizvodne hale Alpina na Colu je v izdelavi investicijski program. Izdelana je lokacijska dokumentacija, v postopku pa so vsa potrebna soglasja k lokaciji, oziroma za pridobitev lokacijskega dovoljenja. V teku je tudi dokup zemljišča. Zaradi delne spremembe lokacije je ta dokup nujen. Gradnja pa se bo predvidoma pričela leta 1980.
V TOZD Obutev Alpina Gorenja vas planiramo gradnjo, oziroma dograditev nove proizvodne hale. S pripravljalnimi deli za investicijo naj bi se pričelo že konec letošnjega leta. Začetek gradnje planiramo za leto 1981.
RajkoŠUBIC
dogovarjamo se - dogovorili smo se
TOZD Obutev Žiri
Delavski sveJ TOZD Obutev Žiri, 3.10. 1979
Delavski svet je razpravljal zlasti o naslednjih vprašanjih:
—	o osnutku pravilnika o izobraževanju, pravilnika o štipendiranju in pravilnika o pripravništvu in strokovnih izpitih delavcev v gospodarstvu;
—	o predlogu Samoupravnega sporazuma o združc^nju v VIII. enoto SIS za ekonomske odnose s tujino;
—	o samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev rezerv v sklad skupnih rezerv gospodarstva SRS in občine Skofja Loka;
—	o najetju kredita pri Jugo-banki in ustreznih garancij po investicijskem programu;
—	odobritvi stroškov za izdelavo tehnične in druge dokumentacije za postavitev nove dodatne cisterne za kurilno olje;
—	o odobritvi stroškov za izdelavo geodetskega posnetka vseh tovarniških objektov, poti in zelenic ter izdelava podzemnega katastra.
V zvezi s stanovanji je predsednica komisije Mara Gre-porač povedala:
Komisija za delitev sredstev sklada skupne porabe /a TOZD Obutev Žiri, je na svoji skupni seji pripravila predlog prioritetne liste prosilcev iz leta 1977, ki so ostali nerešeni in prioritetne liste iz leta 1979.
Iz prioritetne liste se črtajo tisti, katerim je prenehalo delovno razmerje, ki so dobili v letošnjem letu stanovanjsko posojilo in tiste, katere bo rešila Samoupravna stanovanjska skupnost — solidarnostni sklad.
Delavski svet je med drugim sprejel naslednje
sklepe:
—	Potrdi se predlog prioritetne liste prosilcev za stanovanja iz leta 1977 in predlog prioritetne liste prosilcev za stanovanje iz leta 1979.
—	Stanovanja, ki jih je k^i-la Alpina, tovarna obutve Žiri v letu 1979 se razdelijo med prosilce TOZD Obutev Žiri, ki so navedeni v predlogu.
—	Razpiše se javna obravnava osnutka pravilnika o izobraževanju, pravilnika o štipendiranju in pravilnika o pripravništvu in strokovnih izpitih delavcev v gospodarstvu, ki naj traja od 8. 10. do 22. 10. 1979.
—	Sprejme se samoupravni sporazum o združevanju v VIII. enoto samoupravne interesne
skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino in pristopi v članstvo VIII. enote SISEOT s področja pridobivanja kož, proizvodnje usnja in krzna, proizvodnje usnjene obutve in galanterije ter trgovine.
— Razglašajo se Spremembe samoupravnega sporazuma o načinu in postopkih za pridobitev stanovanjske pravice ter dodelitvi posojila za gradnjo in nakup stanovanj, ki so bile sprejete na referendumu, dne 24. 9. 1979. Za predlagane spremembe je na podlagi poročila volilne komisije glasovalo 68,62% vseh delavcev.
Jane/. Bohinc je v zvezi s sprejemom samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev v sklad skupnih rezerv gospodarstva SRS in občine Skofja Loka in imenovanjem delegata povedal naslednje:
Po zakonu o rezervah, ki je bil sprejet v letošnjem letu, so temeljne organizacije združenega dela s področja gospodarstva dolžne v okviru svoje občine oz. republike sprejeti saniouu-pravni sporazum o združevanju sredstev rezerv z namenom, da zagotovijo po načelih solidarnosti in vzajemnosti pomoč temeljnim organizacijam, ki zaidejo v iqemne gospodarske težave.
Novi samoupravni sporazum, ki je predmet javne razprave pa prinaša s seboj dve bistveni
vsebinski .spremembi o porabi, oz. izločanju (združevanju) sred slev, ki so, oz. bodo namenjena izključno za potrebe solidarnostnega pokrivanja TOZD, ki so poslovali z izgubo. 6. člen določa, da se bodo temeljne organizacije odločale o višini združevanja sredstev rezerv na podlagi podatkov o izgubah TE OZD v občini Škofja Loka po zaključnih računih in |№rio-dičnih obračunih. To pa pomeni, da se lahko v posameznem letu med seboj dogovorijo, da ne združujejo sredstev, če ugotovijo, da potreb po njih ni. TOZD s področja gospodarstva združujejo sredstva rezerv v sklad za dobo 6 let z namenom, da zagotove organizacijam združenega dela, ki poslujejo z izgubo, oz. zaidejo v izjemne gospodarske težave, finančno pomoč.
Sklep:
Sprejme se Samoupravni sporazum o združevanju sredstev rezerv v sklad skupnih
rezerv gospodarstva SRS in občine Škofja Loka.
Za delegata se imenuje Jaka Bogataj.
Se ostali sklepi:
—	Odobri se najetje kredita po investicijskem programu pri Jugobanki v znesku 12 milijonov din, in sicer od tega 9 milijonov diiT za osnovna sredstva za dobo 5 let ter 3 milijone din za trajna obratna sredstva za dobo treh let.
—	Odobrijo se potrebna finančna sredstva v višini 150 tisoč din za izdelavo tehnične in druge dokumentacije za postavitev nove dodatne cisterne za kurilno olje.
—	Odobri se izdelava geodetskega posnetka vseh tovarniških objektov, poti in zelenic ter izdelava podzemnega katastra v znesku 200.000.— din, ter posnetek vseh instalacijskih in kanalizacijskih vodov, ki so položeni v zemljo in izdelava podzemnega katastra v znesku 80.000.—din.
TOZD Plastika
Delavski svet TOZD Plastika, 4. 10. 1979
Dnevni red je bil podoben kot na delavskem svetu TOZD Obutev Žiri, zato so bili sprejeti tudi podobni sklepi.
Poleg tega pa je razpravljal še o:
sprejemu samoupravnega sporazuma o združevanju deviznih
sredstev in pravic med DO Alpina in DO TEl Poznanovac.
Jaka Bogataj jc povedal, da moramo s tovarno u.snja iz Poz-nanovca skleniti samoupravni sporazum o združevanju deviznih sredstev in pravic. Delovna organizacija nam dobavlja material za tekaške čevlje, zalo ji moramo po sporazumu
m

Kmalu bomo začeli z gradnjo
dogovarjamo se - dogovorili smo se
ш
odstopili devizna sredstva, da bodo lahko nabavili ustrezen material iz uvoza.
Delavski svet je po obrazložitvi sprejel sklep, da se sklene samoupravni sporazum o združevanju deviznih sredstev in pravic med DO Alpina Žiri in DO TEI iz Poznanovca, OOUR za proizvodnjo specialnih vrst kož.
Še nekateri ostali sklepi;
—	splošno-organizacijski sektor se zadolži, da rešuje vprašanje pomanjkanja delavcev v TOZD Plastika čimbolj v skladu s potrebami in možnostmi.
—	člani DS predlagajo, da bi nujno morali orodja za popravilo strojev izboljšati oz. dokupiti.
Komisija delavske kontrole TOZD Plastika Žiri, 16.10.1979
Komisija delavske kontrole je obravnavala neprimerno skladiščenje šal v TOZD Plastika Žiri. Ugotovila je, daje s tem nastala tudi premoženjska škoda. Na seji komisije je bil sprejet sklep, da se vodji TOZD Plastika Žiri, vodji oddelka plastike, vodji vzdrževalnih obratov in delavcem, ki opravljajo dela in naloge »oddaja šal in manšet«, postavijo pismena vprašanja, na katera naj odgovorijo do naslednje seje. Tedaj bo komisija ugotovila vzroke in disciplinski komisiji predlagala uvedbo postopka za ugotovitev kršitev delovnih obveznosti in odgovornosti za povzročeno materialno škodo.
C
TOZD Prodaja
Delavski svcf TOZD PRODAJA ŽIRI, 5. 10. 1979
Delavski svet je razpravljal o podobnih vprašanjih kot ostali delavski sveti, tudi sklepi so bili podobni. Poleg tega pa je delavski svet sprejel še naslednje sklepe:
Prodajalno Alpina Žiri »pri Lipetu« bo potrebno adaptirati, če bo lastnik lokala pristal, da bomo ta lokal še naprej imeli |v najemu.
—	Mičunovič Dragici, prodajalki iz prodajalne Alpina Beograd I, se iz sklada skupne porabe TOZD Prodaje plača 21-dntvno zdravljenje v zdravilišču.
—	Kvoto za nakup delovnih oblačil se poviša iz 600.— na 800.—din.
DS delovne organizacije se predlaga, da v pravilnik o osebnih zaščitnih sredstvih ter o zaščitnih oblačilih in obutvi vnese naslednje spremembe:
1.	Delovna oblačila (halje) je treba kupovati dvakrat letno in sicer do konca marca in do konca septembra. Ceno bo določil DS TOZD Prodaja za vsako sezono posebej.
2.	Da se odobri nakup zaščitnih čevljev pri delu ( za delavce MPM)
—	Šefa finančno-računovod-skega sektorja se zadolži, da za prihodnjo sejo pripravi poročilo o poslovanju za 9 mesecev. Na podlagi tega poročila bomo videli, kakšne so možnosti za delitev viška.
—	Prošnje Ankice Lazarevič iz Dubrovnika ne moremo pozitivno rešiti, ker na skladu skupne porabe ni več sredstev za stanovanjska posojila. Lazarevič Ankica bo dobila stanovanjsko
posojilo takoj, ko bo izšel razpis za leto 1980.
—	Od lastnika Rudolfa Pajka bomo kupili pohištvo in ostalo opremo v višini 874.478.— din, ki se nahaja v Ljubljani, Mestni trg 12.
—	Odobrijo sredstva za adaptacijo lokala v Ljubljani, Mestni trg 12 v višini 300 tisoč dinarjev.
Komisija za delovna razmerja za TOZD Prodaja, 24. 9. 1979
Sprejela je sklep, da se sprejmejo v delovno razmerje za določen čas: Katica Topolski v Somboru, Radmila Zvonar v Bjelovaru, Jelka Janjič v Osije-jeku, Biserka Duič v Karlovcu in Dragan Djordjevič v Novem Sadu.
Komisija je sprejela sklep, da se v delovno razmerje za nedoločen čas sprejmeta Danica Škufca v Novem mestu in Biserka Fišter v Čakovcu. Komisija je sprejela še sklep, da se Zdenka Kostič, prodajalka v Ptuju, ki je bila sprejeta v delovno razmerje za določen čas, sprejme v delovno razmerje za nedoločen čas v isti prodajalni. Komisija je na podlagi uspehov poskusnega dela sprejela sklep, da se Neška Rašl iz prodajalne Ptuj sprejme v delovno razmerje za nedoločen čas. Komisija je sprejela še sklep, da se Anton Možina po vrnitvi iz JLA razporedi na delovno opravilo »organizacija grosistične prodaje«.
Komisija je sprejela izjavo Bojana Starmana in sklenila, da mu delovno razmerje preneha 15. 9. 1979 sporazumno. Srečku Kavčiču je bil odobren izredni plačan dopust za udeležbo na zvezni šuštariadi v Knjaževcu.
Viktor Grof — zakovičenje zaklopk /.a smučarske čevlje
TOZD Obutev Gorenja vas
Delavski svet TOZD Obutev Gorenja vas, 3.10.1979
Dnevni red je bil podoben kot na ostalih DS, zato so bili tudi sklepi podobni.
Se nekaj drugih sklepov:
—	V skupščino sklada skupnih rezerv gospodarstva občine Skofja Loka se imenuje Vinko Bogataj, za namestnika pa Vera Miklavčič.
—	Predračunska vrednost ograje, ki je v planu znaša približno 7 starih milijonov, do-
končna cena pa bo znana šele po izgotovitvi.
Vinko Bogataj je povedal, da je bil napravljen ogled in zapisnik o prevzemu hidrantnega omrežja. Ob prevzemu je bilo ugotovljeno, da so dela izvršena v redu z naslednjimi pridržki:
Izvajalec bo investitorju dostavil manjkajoče oznake hid-ranta in ključ za odpiranje hidranta, stroške, ki bi nastali v slučaju zahtevka lastnikov zemljišča za dodatno planiranje, nosi v celoti izvajalec.
Delovna skupnost skupnih služb
Delavski svet DSSS, 4. 10. 1979
Delavski svet DSSS je prav tako razpravljal o podobnih vprašanjih kot ostali DS, tudi sklepi so bili podobni. Na predlog vodje splošno-kadrovske službe pa je delavski svet sprejel še sklep, da se razpiše delovno opravilo »šef splošno-organi-zacijskega sektorja« in delovno opravilo »vodenje pravne službe«.
Komisija za delovna razmerja za delovno skupnost skupnih služb, 5.10. 1979
Komisija je sprejela sklep o razporeditvi Suzane Sporiš na delovno opravilo »glavna izdelava kalkulacij«, na delovno opravilo »izdelava kalkulacij I« pa se razporedi Mira Novak.
Sprejet je bil sklep o razporeditvi Bojana Žaklja in Draga Žaklja na delovno opravilo »tehnološka priprava 1«. Komisija je sprejela izjavo Mirjam Bizjak o prenehanju delovnega razmerja s skrajšanim odpovednim rokom 15. 10. 1979, ko uredi obveznosti odplačila stanovanjskega posojila. Na delovno opravilo »upravljanje s teleprinterjem« se razporedi Olivera Jereb.
Komisija je sprejela tudi sklep, da finančna služba pripravi strokovno oceno dela po preteku 3 mesecev za Jano Suligoj in Ireno Demšar.
Objavi se prosto delovno opravilo »obračun OD«, ker ni možnosti za interno razporeditev. Sprejet je bil sklep, da se Karolini Likar in Danijeli Tra-(Nadaljevanje na 4. strani)
dogovarjamo se - dogovorili smo se
(Nadaljevanje s 3. strani)
tnik odobri neplačan dopust za vsak izpit en dan, oziroma 13 dni za letnik. Antonu Žaklju je komisija odobrila izredni plačan dopust 4. in 5. oktobra za
udeležbo ob podpisu listine o pobratenju Medobčinskih organizacij slepih in slabovidnih občine Skofja Loka in Smederev-ska Palanka.
Delavski svet delovne organizacije
Delavski svet DELOVNE ORGANIZACIJE, 5. 10. 1979
Poleg točk, ki so jih obravnavali DS TOZD in DSSS je DS DO razpravljal še o "naslednjem:
—	predlogu strokovne skupine za pripravo predlogov sprememb samoupravnih aktov s področja delitve po delu
—	in nekaterih drugih vprašanjih
Junija so delavski sveti sprejeli akcijski program dopolnjevanja samoupravnih splošnih aktov s področja delitve po delu, v katerem je med drugim zapisano, da je treba imenovati strokovno skupino, ki naj bi pripravila predlog sprememb.
Skupina je potrebna, ker bi pripravljanje predlogov po komisijah za delitev sredstev OD TOZD ne bilo smotrno zaradi prevelike izgube časa.
Delavski svet je soglasno potrdil naslednji
sklep;
Imenuje se skupina za pripravo predlogov sprememb samoupravnih aktov s področja delitve po delu v naslednji sestavi;
—	vsi predsedniki komisij za delitev sredstev za OD TOZD oz. DSSS
—	sodelavca s področja obutve — Lojze Gregorač, Janez Špik
—	sodelavec s področja plastike — Rado Kavčič
—	sodelavec s področja prodaje — Nada Govekar
-— sodelavec s področja DSSS oz. financ — Marica Naglič
—	sodelavec s pravnega področja — Marinka Tušek
—	predstavnik sindikata — Vinko Kopač
Komisija
HI inovacije, 17. 10. 1979
Komisija za inovacije je na svoji 6. redni seji, dne 17.10.79 sprejela sklep, da DS DSSS predlaga sprejem naslednjih sklepov;
1.	Za predlagano tehnično izboljšavo »izboljšava PU barve št. 15 SAVA Kranj« se Janezu Fistru in Romanu Fortuni izplača odškodnina v enkratnem znesku in sicer Janezu Fistru 2.005,00 din neto in Romanu Fortuna 1.832,00 din neto.
2.	Za predlagano tehnično izboljšavo »izdelava negorljivega ločilca« se Janezu Fistru, Radu Kavčiču in Snežani
Seljak izplača odškodnina v enkratnem znesku in sicer; Janezu Fistru 3.654,00 din neto, Radu Kavčiču 2.607,00 din neto in Snežani Seljak 1.738,00 din neto.
3. Za predlagano tehnično izboljšavo »izdelava postopka za pridobivanje zlitine cero-cast iz domačega bizmuta (Trepča) in regeneracija te zlitine«, se izplača Janezu Fistru odškodnina v enkratnem
znesku 1.566,00 din neto, Ivanu Podobniku pa odškodnina v enkratnem znesku 6.655,00 din neto.
4. Za predlagani koristni predlog »izdelava sistema evidentiranja izdelkov v TOZD Plastika Žiri« se Andreju Mlakarju izplača odškodnina v enkratnem znesku 1.644,00 din neto, Bojanu Starmanu pa odškodnina v enkratnem znesku 4.455,00 din neto.
Ekonomski izrazi
Ivana Tratnik pri barvanju podplatnih robov
Aval
Jamstvo, da bo izplačilo vsote z menice ali čeka opravil avalni porok (avalist), če izplačila ne bo opravil menični (ali čekovni) zavezanec, za ka-tega avalist jamči. Avalist formalno prevzema jamstvo s podpisom menice (ali čeka) in dodatkom »kot porok« »per aval« ipd. S podpisom menice pridobi avalist enako pravico in pravni položaj, kot ga ima menični dolžnik, za katerega jamči. Če avalist izplača menico, ima pravico do regresa (nadomestila) proti osebi, za katero je jamčil, in proti njenim predhodnikom in akceptan-tom.
Delovna sila
Vse telesne in duševne sposobnosti človeka, ki pridejo do izraza pri opravljanju dela. To vključuje tudi pridobljeno znanje, spretnost, delovne navade in druge momente, ki usposabljajo človeka za opravljanje dela določene vrste in zapletenosti. Zaradi tega delovna sila ni le splošna in naravna (število delavcev), temveč ima lahko tudi specifične lastnosti in je lahko bolj ali manj razvita, kar opredeljuje sposobnost človeka, da z delom, v določenem času in ob določeni intenzivnosti trošenja delovne sile doseže določen učinek. Z delom se delovna sila troši, vendar se kot živa sila človeka obnavlja s prehrano, dopusti in drugimi sredstvi, ki vzdržujejo sposobnosti človeškega organizma, da vedno razodeva ustrezno moč.
Inflacija
Prekomerno povečanje povpraševanja po dobrinah in storitvah. Kot inflacijo označujemo tako povečanje denarne mase (vključno s krediti), ki je toliko hitrejša od povečanja količine dobrin in storitev, da nujno privede do hitre rasti cen, s tem pa tudi do razvrednotenja denarja. Ni nujno, da vsako povečanje količine denarja in kreditov deluje in-
flacijsko, ker se mora denarna masa povečevati z rastjo proizvodnje in prometa.
Prav tako tudi vsako povečanje cen ne pomeni inflacije, še zlasti, če ga spremlja povečanje količine dobrin in storitev in ustrezna rast dohodka prebivalstva.
Prekomerno povečanje količine denarja in kreditov v začetku izzove gospodarsko rast: poslovna aktivnost se povečuje, plačilni roki se skrajšujejo, krepi se povpraševanje po investicijskih kreditih itd. Vendar, povečano povpraševanje vpliva na povečanje cen, to pa privede do povečanja stroškov proizvodnje (osnovnih sredstev, reprodukcijskega materiala, energije in potresnega materiala, pa tudi plač oz. osebnih dohodkov). Tako povečani stroški proizvodnje izzivajo novo povečanje cen, ki ponovno vpliva na rast stroškov proizvodnje. Vse to se odraža v t.i. spiralnem gibanju inflacije, ki privede do hitrega zmanjšanja vrednosti denarja. Kolikor hitrejše je razvrednotenje denarja, toliko težje so ekonomske in socialne motnje. Boj proti inflaciji je v sodobnem svetu postal zelo zapleten, tako v državah z razvitim gospodarstvom, kot v državah v razvoju.
Variabilni stroški
Stroški, ki jih neposredno pogojuje obseg proizvodnje, oziroma, ki se ne spreminjajo s spremembo stopnje izkoriščenosti zmogljivosti. Pri začasnem prenehanju proizvodnje se ti stroški ne pojavljajo — za razliko od fiksnih stroškov, ki se kažejo v stalnem znesku, ne glede na stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti. Glede na to, v kakšnem obsegu se spreminjajo s stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti, so variabilni stroški lahko: proporcionalni, degresivni in progresivni. Zelo redki so primeri, ko se ti stroški zmanjšajo, kadar se izkoriščenost zmogljivosti poveča.
dogovarjamo se - dogovorili smo se
Občinska skupščina obrnjena v prihodnost
Itrcx nućrtov ni dejanj, bi luhk«) rekli <>l> dvjsivu, du je občinska skupščina na /^dnji seji rj/.pravljula in sprejela t<>lik<> pred-!(>g«)v odlokov o /.a/.idalnih načrtih, tokrat v takoinienovanih subcentrih kot so Žiri, Železniki in Gorenja vas in mnogih drugih vprašanjih, ki zadevajo temeljne interese občanov.
v razpravi so se oglasili tudi delegati iz Poljanske doline;
Marko Miklavčič iz Gorenje vasi je menil, da je treba upoštevati predloge delegacije, in sicer, da se reši problem postajališča za šolski avtobus, da se ogradi gasilski dom in otroški vrtec. Te pripombe so bile prisotne že na vseh obravnavah. Sredstva za izgradnjo gasilskega doma so zagotovljena in je treba pričeti z gradnjo naslednje leto. Nujno je potrebno rešiti dovoz za šolski avtobus, ker obstoji nevarnost nesreče. S pričetkom obratovanja Rudnika urana Žirovski vrh bo nastala tudi potreba po izgradnji otroškega vrtca. Obstoječi vrtec pa zadošča le za trenutne potrebe.
Stališče izvršnega sveta je tudi, da se v I. fazi upošteva tudi športna cona. V 3. členu odloka pa se navaja, da bo to opredeljeno šele v II. fazi, kar je potrebno popraviti.
Predsednik IS Peter Pctrič je pojasnil, da bodo vse zahteve od postajališča, izgradnje novega vrtca, gasilskega doma, kanalizacije, PIT omrežja,	preskrbovalnega
centra itd. rešene v generalnem dokumentu. Sedanja situacija pa je taka, da ni mogoče v enem mesecu ponuditi generalne rešitve, kakor je bilo dogovorjeno.	Izdelovalcu
urbanističnega načrta je bilo naročeno, da s strokovnega vidika preveri vse pripombe s kartami namenske porabe prostora. Danes pa smo v položaju, da moramo zadeve reševati, ker vemo, da se bo rudnik odprl v letu 1981—1982. Vsi vidimo tudi tistih 30 S milijard, ki so namenjene za družbeni standard po investicijskem programu ter pričakujemo, da bomo naredili veliko.
S temi sredstvi bo možno napraviti samo tisto, kar se bomo dogovorili. Eden izmed ključnih problemov pa je, da se uredi infrastruktura, da sc postavi najnujnejše objekte, za katere se bo treba dogovoriti v temeljih plana za obdobje 1981—1985. Izdelovalcem urbanističnega dokumenta je ponovno zagotovil, da bomo lahko začeli z obravnavo dokumenta sredi decembra.
Marko Miklavčič je ponovno opozoril na stališče izvršnega
sveta, ki se glasi; »Zazidalni načrt I. faza predvideva gradnjo dveh verižnih blokov, zdravstvenega doma in pripadajočo komunalno ureditev. K zazidalnemu načrtu I. faza so priključene še naslednje površine po namenu; športna cona, industrijska cona in stanovanjska cona (individualna in blokovna pozidava).« Odlok pa tega ne omenja in opredeljuje športno cono v II. fazi.
V	imenu gasilcev iz Gorenje vasi je ponovno prosil, da se jim dodeli parcela za gradnjo gasilskega doma v I. fazi, to je ob cesti proti šoli. Sredstva so zagotovljena.
Glede gradnje gasilskega doma je Mana Veble pojasnila, da naj bi šli v opredelitev industrijske cone, kjer bi našel mesto tudi gasilski dom. Da lahko načrtovalec pristopi k izdelavi konkretnega zazidalnega načrta za industrijsko cono, je potrebno dobiti programske usmeritve tistih, ki želijo graditi v industrijski coni. Težko je iti z gradnjo doma naprej, v kolikor ni znano funkcioniranje celote. Tisti, ki bi želeli biti v industrijski coni, sc morajo sestati, poenotiti programe ter se uskladiti, da sc lahko potem izdela zazidalni načrt.
Tovariš Petrič je predlagal, da bi za Gorenjo vas upoštevali spremembo: »Zazidalni kompleks leži v jugovzhodnem delu naselja Gorenja vas. Zazidalni načrt predvideva gradnjo dveh verižnih blokov, garažnih objektov, zdravstvenega doma in vso pripadajočo komunalno ureditev in opredeljuje območje stanovanjske cone — II. faza, športne cone in industrijske cone.«
V	razpravi je bil tudi predlog odloka o spremembi zazidalnega načrta Žiri za območje Centra.
Predlog odloka je predložil izvršni svet.
Uvodno obrazložitev je podala Mana Veble-Grum, načel-nica oddelka za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve.
Predlagala je, da bi v zazidalnem načrtu določili površine za blagovno hišo, specializirane trgovine, hotel ali motel, restavracijo družbene prehrane, pošto, banko, tržnico.
zdravstveni dom, rezervat za avtobusno postajo, centralno parkirišče in pripadajoča zunanja ureditev ter rušenje objektov v zvezi z izgradnjo centra.
V razpravi je sodeloval Daniel Vehar, delegat delegacije
Krajevne skupnosti Žiri, Peter Pctrič, predsednik izvršnega sveta in Mana Veble-Grum, načelnioi oddelka za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve.
(Nadaljevanje na 6. strani)
Ivunu Bogiitaj — nu delovnem opruvllii žigosanje emblemov s folijo
Letošnja jesen -kasnitve rokov
Letošnja jesen je v Alpini v znamenju splošne kasnitve dobavnih rokov, kar sicer že nekaj sezon nazaj ni bila naša lastnost. Vzrokov za to je več. Nekaj je objektivnih, saj nekaterih tehnoloških vprašanj pri proizvodnji tekaških čevljev verjetno ni bilo mogoče pravočasno rešiti. Je pa tudi nekaj subjektivnih vzrokov, kajti neizpodbitno je dejstvo, da so bile sprejete prevelike obveze in da bi bilo tak potek dogodkov možno tudi vnaprej predvideti.
V takem položaju je bil prav gotovo potreben in umesten predlog o tako imenovanem »izrednem stanju«, kajti moramo storiti vse, da posledice takega stanja ublažimo, ne glede na vzroke. Pri tem vzroki trenutno niso pomembni, pomembno pa je dejstvo, da bi morebitne posledice prizadele nas vse in zato je vsak od nas dolžan, da prispeva svoj delež.
Z delom na proste sobote, nadurnim delom in podobnim bomo sicer nadoknadili nekaj zamujenih rokov, vendar ne v
celoti, tako da se bomo morali sprijazniti še z nekaterimi drugimi posledicami. Tako se v maloprodajni mreži že čuti, da je zakasnitev rokov vplivala na nekoliko manjši promet, saj je mesec september v letošnjem letu doslej edini mesec, ko smo prodali količinsko nekaj manj obutve kot v istem mesecu lani. V vseh prejšnjih mesecih so prodane količine presegale lanskoletne. Težave zaradi zamud so tudi v izvozu, kjer bomo utrpeli tudi določene finančne posledice, vendar je hujše od teh dejstvo, da si na zahodnem tržišču zapravljamo ugled solidnega proizvajalca.
Vsekakor moramo iz teh težav potegniti vsaj močan nauk za naprej, da bomo bolj dosledni, predvsem v ocenjevanju lastnih sposobnosti.
Seveda pa to ne sme pomeniti neambicioznosti v pogledu razvijanja proizvodnega programa, kajti možnosti, Id jih imamo, smo dolžni izkoristiti.
Tomaž KOŠIR
Kako ustvarjamo
Kako gospodariti
Izredna nisi ccn v prvem polletju 1979, ki se sicer z delno /.manjšanim tempom nadaljuje tudi v drugem polletju, nas postavlja pred dejstvo — kako gospodariti, da bomo prebrodili te velike težave.
Cene, njihova izredna in nepričakovana rast ima več učinkov, ki se nam pojavljajo v naslednjih oblikah:
Zaradi podražitve materiala se zmanjšuje naša akumulacija, ki je že sicer v naši stroki majhna.
Ruši se nam sistem notranje organizacije in internega obračunavanja, ki sloni na planskih cenah, te pa so v primerjavi z dejanskimi nerealne.
Nerealnost planskih ccn nas lahko zavede pri poslovnih odločitvah, kar nam tudi v bodoče prinese veliko gospodarsko škodo. Nadaljni problem, ki pesti celotno jugoslovansko gospodarstvo in kateremu je vzrok nenormalna rast cen, je nelikvidnost bančnih ustanov in vzporedno s tem je v enakem položaju tudi veliko število delovnih organizacij. Posebno težko je ta-
kim delovnim organizacijam, ki so vezane na sezonsko prodajo, kar je značilno tudi za našo Alpino. Poleg nenormalnih cen in temu ustreznih težav, se je na jugoslovanskem tržišču pojavila še dodatna obremenitev, to je pojem konvertibilnosti.
Pri nabavi se to pojavlja zelo pogosto in se izkristalizira v ekonomičnost in rentabilnost. V razgovoru z našimi dobavitelji slišimo:
Prodamo vam blago, vendar, ker je izdelano iz uvoženih surovin, nam morate partici-pirati vaša devizna sredstva; ali drugače: sami bomo preskrbeli devizna sredstva, bo
C
OBČINSKA SKUPŠČINA OBRNJI NA V PRIHODNOST
J
(Nadaljevanje s 5. strani)
Daniel Vchar sc je v svoji razpravi odprl na pripombo sanilarnegu inšpektorja, da sc /a ogrevanje /gradi skupna kotlarna, ki mora biti locirana v industrijski coni. Delegacija je to smatrala kol pogoj /a dovoljenje gradnje posameznih objektov v centru in meni, da to ne bi smel biti pogoj. Zaradi lega je delegacija sprejela naslednji sklep: Pripomba sanitarnega inšpektorja, da se za ogrevanje /gradi skupna toplarna, ki mora biti locirana v industrijski coni, prične veljati kol pogoj /a dovoljevanje gradnje objektov z ogrevanjem šele po končanem planskem obdobju 1985—1990. Sprejel je bil tudi sklep, da se do i/gradnje nove blagovnice v centru v Žireh ne dovoljuje gradnja nikakršnih prizidkov obstoječim trgovinam in večjih adaptacij. To pa /alo, ker kupna moč Žirov ni velika in nekdo, ki bi želel investirati v i/gradnjo blagovnice, to ne hi bil pripravljen, če bi obstoječe trgovine nekaj adaptirale, oz. dograjevale.
Tov. Vebletova je pojasnila, da i/gradnja toplarne sploh ni predmet lega /a/idalnega načrta, ker je po svoji funkciji in lokacijsko toplarna opredeljena že z zazidalnim načrtom industrijske cone Žirov. Opredelitev v tem /azidalnem načrtu je pravilna in usklajena z novelacijo urbanističnega programa, kakor tudi z vsemi težnjami glede varstva /raka in ekologije.
Menila je, da se ne sme odstopiti od začrtanih stvari in jih v detajlnem dokumentu podirati. Seveda |>a je v Žireb problem pristopiti h gradnji to-
plarne glede na finančne zmogljivosti celotnega žirov-skega gospodarstva. Pristopiti je treba k spora/umu ter se dogovorili, kako /brali potrebna finančna sredstva, da bo do gradnje te toplarne prišlo.
Glede pripombe, da se do i/gradnje nove blagovnice v Žireh ne dovoljuje gradnja nikakršnih pri/idkov obstoječim trgovinam in večjih adaptacij, je lov. Vebletova menila, da je prav, da skupščina ta predlog podpre in osvoji.
Tov. Pelrič je v svoji ra/pravi menil, da sla obe pripombi delegacije Krajevne skupnosti Žiri sprejemljivi, vendar / nekim pametnim pristopom. Današnja skupščina naj bi sprejela sklep, o/iroma mnenje, s katerim bi /avezala tiste subjekte, ki bodo realizirali ta /a/i-dalni načrt skupaj z zazidalnim načrtom industrijske cone, da bodo najkasneje do sprejema planskih dokumentov /a obdobje 1981—1985 podpisali samoupravni sporazum o tem, kako bodo rešili vprašanje ogrevanja.
Skupščina naj bi podprla stališče Krajevne skupnosti Žiri, da sc usmeri vse sile v osnovno preskrbo tega področja. Dokler to vprašanje ne bo rešeno, v območju, ki ga opredeljuje ta zazidalni načrt, ne more priti do večjih adaptacij ali novogradenj.
Ti dve mnenji oziroma stališči skupščine bi /a ve/ovali organe krajevne skupnosti in dejavnike, ki bodo izgrajevali sprejeti zazidalni načrt.
Kot kaže, bo prišlo v naši občini tudi do spremembe organiziranosti na področju celotnega družbenega planiranja. V ta namen sta
—	zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti podprla iniciativo izvršnega sveta skupščine občine in ga zadolžujeta, da izvrši vse potrebne priprave in oblikuje predlog za oblikovanje ustrezne organiziranosti, ki bo zagotovila opravljanje strokovnih nalog na področju družbenega planiranja za potrebe občine najkasneje do 30. 6. 1980.
—	Za razreševanje te naloge je potrebno analizirati vse možnosti, da bi našli čimboljšo rešitev in to v naslednjih smereh:
a)	Ustanovitev razvojnega centra na Gorenjskem s pomočjo samoupravnega sporazuma vseh gorenjskih občin (združevanje sredstev in razpoložljivih kadrov);
b)	Preoblikovati ali dopol niti katero od delovnih organizacij v občini ali na Gorenjskem, ki delno že opravlja taka ali slična strokovna opravila;
c)	Ustanovitev delovne enote ali TOZD, v okviru katere od obstoječih že ustrezno organiziranih delovnih organizacij v Sloveniji.
—	Nosilec naloge za pripravo predloga bo tov. Mana Veble-Grum, ki bo za svoje delo odgovorna izvršnemu svetu občinske skupščine.
—	Potrebna finančna sredstva v višini 300.000 din gredo iz sredstev komunalne dejavnosti, namenjena za prostorski program, urbanistično dokumentacijo in ostale načrte.
—	Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti predlagata družbenopolitičnemu zboru, da o predlogu razpravlja in ga podpre.
Po zapisniku
pa zato material okrog 30 % dražji.
Podobni dialogi, katere uradno priznava tudi naša družba, nas vse bolj silijo, da bomo tudi v bodoče čimveč izvažali, da bomo lahko uvažali, torej da bomo lahko proizvajali in zopet izvažali.
Zaradi lažjega razumevanja članka, navajam nekaj primerov zvišanja cen posameznih materialov.
Zgornje usnje se je v povprečju podražilo za 76,3 %. Največjo ceno je dosegel telečji boks in to 850 din kv. m ali podražitev 102 % na ceno iz lanskega leta.
Umetni materiali, katerih porabimo v Alpini letno okrog 600 tisoč kv. m, so se podražili v povprečju za 35 %. Purko boks, na katerem bazira celotni program tekaških čevljev, ki se izdeluje na novem stroju Desma, se je podražil za 75 %. Lansko leto smo ga plačevali po 240 din kv. m sedaj ga plačujemo po 420 din kv. m.
Lepilo, kartoni, jekleni vložki so se podražili od 29 do 61 % in to vse z izgovorom na naftno krizo in podobno. Podobno je z materiali za TOZD Plastika, saj so se polioli podražili za 27 %, ostale kemikalije pa za 23 % v povprečju.
Zelo so se povečale zaloge materialov in to za 23,7%.
Vsi omenjeni dejavniki otežujejo delo, rušijo ustaljen proces in nas vsakodnevno postavljajo pred probleme, ki jih moramo rešiti, da se proizvodnja odvija čimobij nemoteno.
Jože BOGATAJ
Silvo Žakelj pri delu — montažni sestavi podplatov in peta
Kako ustvarjamo
Kako izvajamo akcijski program dopolnjevanja samoupravnih splošnih
aktov s področja delitve po delu
'L akcijskim |>r(>)>raiiii>in, ki so ga sprejeli delavski sveti na sejali junija, smo se obveuili, da homo do konca leta pripravili in sprejeli spremembe samoupravnih aktov. I'« sprejemu programa je hila v juliju napravljena podrobna analiza pomanjkljivosti naših aktov, ki je bila nato osnova /a pripravo predlogov sprememb. Oktobra je delavski svet delovne organizacije na svoji seji imenoval strokovno skupino, ki naj hi pripravila predloge, ki naj hi bili po samoupravni poti sprejeti do konca leta.
Spremembe se nanašajo na naslednje samoupravne akte;
—	Pravilnik o ocenjevanju zahtevnosti delovnih opravil,
—	Samoupravni sporazum o organizaciji in sistemizaciji oz. Pravilnik o razvidu del oz. nalog,
—	Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za OD, skupno porabo, o nadomestilih in prejemkih,
—	Pravilnike o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD, skupno porabo, nadomestilih in o prejemkih.
S sprejetjem sprememb naj bi dosegli predvsem naslednje cilje;
—	večjo prilagodljivost sistema nagrajevanja — po sedaj veljavnih aktih delavci odločajo z referendumom tudi o stvareh, o katerih ni potrebno osebno odločanje delavcev,
—	spremembe sistemizacije, spremembe analitične ocene. To povzroča v praksi veliko težav pri spremljanju sprememb organizacije dela in tehnoloških postopkov, ki zahtevajo nove delovne naloge. Le-teh namreč v obdobju med dvema referendumoma ne moremo niti sistemizirati, niti analitično oceniti. Cilj sprememb je torej v tem, da na zakonsko dovoljen način »decentraliziramo« sistem tako, da bo možno hitro prilagajanje organizacijskim in tehnološkim spremembam.
To bomo dosegli z dvema spremembama;
—	da bomo ukinili Samoupravni sporazum o organizaciji in sistemizaciji in sprejeli Pravilnik o razvidu del in nalog. Le-ta je po svojem značaju kadrovsko-organizacij-ski akt in ne posega v področja, ki so po Zakonu o združenem delu rezervirana za osebno odločanje delavcev, zato ga sprejme delavski svet TOZD.
Vsebuje pa vse podatke o delu oz. nalogi in presega vsebino samoupravnega sporazuma o organizaciji in sistemizaciji. TOZD ga je dolžna sprejeti na podlagi 19. člena zakona o delovnih razmerjih;
— da bomo v naše akte zapisali, da se analitična ocena sprejema na delavskih svetih, ne pa z referendumom. Sprejem ocene namreč pred-
stavlja tehnično izvedbo z referendumom sprejetih kriterijev za ugotavljanje zahtevnosti dela oz. naloge kot tudi tehnično izvedbo Pravilnika o razvidu del oz. nalog, ki v opisu vsebuje vse elemente za ugotovitev zahtevnosti dela oz. naloge. Seveda morajo biti kriteriji in opis dela oz. naloge poenoteni:
Poleg navedenih sprememb se predvidevajo še nekatere, ki imajo za cilj predvsem doseči večjo kvaliteto samoupravnega akta in doseči boljšo usklajenost s cilji in nameni Zakona o združenem delu.
Obdobje naslednjih dveh mesecev bo v delovni organizaciji prineslo široko dejav-
Srečko Erznožnik — organizator nagrajevanja
nost, ko bo treba delavce s spremembami seznaniti, odgovoriti na njihove pripombe iz javne razprave in končno zaključiti aktivnosti s sprejemom sprememb. Razumljivo pa je, da konec ene aktivnosti pomeni hkrati začetek nove.
Srečko ERZNOŽNIK
Uspešno delovanje TOZD Plastika v izjemnih razmerah
Da bi v času trajanja izrednega stanja zagotovili čim večji nadzor nad proizvodnjo ter s tem minimalno število izpadov, smo se v TOZD Plastika dogovorili za nekatere ukrepe, ki pogojujejo večjo budnost nad količinami, kvaliteto izdelkov ter produktivnostjo; konkretno naslednje:
—	Organizirali smo dežurstvo strokovnjakov RPS plastike, ki opravljajo obhode skozi proizvodnjo ob začetku popoldanske izmene ter ob pričetku nočne izmene, ker je dokazano, da se težave pojavljajo ali potencirajo prav v tem času;
—	Prav tako so ob zaključku popoldanske izmene dolžni podaljšati normalni delovni čas vodje izmene, oz. oddelka tako dolgo, da delo v nočni izmeni steče normalno, torej traja to dežurstvo glede na potrebe eno do dve uri dnevno;
—	Da smo maksimalno izkoristili razpoložljive kapacitete ter čas, smo na strojih za izdelavo šal, manšet in notranjih čevljev COSMOS vpeljali tudi nedeljsko popoldansko izmeno, tako da proizvodnja teh izdelkov teče nepreki-
njeno. To je bilo zaradi pomanjkanja delavcev možno s tem, da sta se za nedeljsko delo javila dva orodjarja, dva tehnologa ter planer proizvodnje, kar je zelo pohvalno;
—	Tudi vsi delavci, ki delajo na strojih za izdelavo šal in manšet, notranjih čevljev, so pokazali razumevajoč odnos do izjemnih razmer pri delu, saj delajo v turnusu neprekinjeno. To je bila edina realna rešitev, da bomo napravili čimveč izdelkov.
—	Pri izdelavi izdelkov iz poliuretana smo sprejeli naročilo za SZ v količini 70.000 parov, ki jih moramo izdelati do konca meseca novembra, torej bomo morali napeti vse sile za pravočasno realizacijo naročila. Čeprav smo se samo-
upravno dogovorili (sklep delavskega sveta), da bomo delali v celotni proizvodnji vse sobote v mesecu oktobru, se nekateri posamezniki tega niso držali in jih ob sobotah ni bilo na delo.
Niso pokazali solidarnosti do sodelavcev in njihovo dejanje pomeni kršitev samoupravnih sklepov. Vsekakor pa tak odnos ruši našo enotnost pri skupnih naporih, da bi izdelke čimprej spravili nif tuja tržišča.
Rezultat dodatno vloženega dela in prizadevanja glede na trenutno stanje lahko pozitivno ocenim in upam, da bo akcija izrednih razmer uspešno zaključena ter da smo se ob tem naučili nekaj novega, pridobili nove izkušnje.
Jože ŠTUCIN
Dopisujte v glasilo
STRAN 8
razgovor za urednikovo mizo — razgovor
na temo KAKO DELAJO IN KAKO NAJ BI DELALE DRUŽIJENOPOLITICNE ORGANIZACIJE V ALPINl
V razgovoru so sodelovali: Boris MARKED — pred-sednilc OOZK DSSS, Rudi KRVINA — predsednik OO ZSMS Alpina, Lojze KOLENC — predsednik aktiva ZB Alpina.
Razgovor sta vodila Nejko PODOBNIK in Srečko ERZNOZNIK, zapiske je pripravila Anuška KAVČIČ.
Kot enega izmed sekretarjev OO v Alpini vas prosimo, da poveste, kako .so člar.i Zveze komunistov v Alpini organizirani, katere so glavne naloge in kako ocenjujete vlogo članov ZK v samoupravnem življenju Alpine.
Boris MARKEU: Člani ZK v Alpini srno organizirani v štiri osnovne organizacije. Cilj te organizacije je aktivnejše vključevanje v življenje in reševanje problemov znotraj posameznih TOZD in DSSS. Reči moram, da smo na tem področju v praksi še premalo aktivni. Nujno je, da se vsakdo od nas kot član ZK zaveda svojih obvez in da jih po svojih močeh izpolnjuje. Član ZK mora biti po mojem mnenju dober delavec, delavec, kate-
rega njegova sredina spoštuje, kajti le tako lahko uspešno posreduje probleme in vprašanja na osnovno organizacijo in stališča osnovne organizacije med svojimi sodelavci. Vsebini stališč in mnenj osnovne organizacije moramo posvetiti posebno pozornost. Ne sme nam biti vseeno, kakšno stališče sprejme osnovna organizacija o nastalem problemu, stališče mora biti realno, objektivno, tako da ga lahko utemeljeno posredujemo vsem članom našega kolektiva.
Da pa bi lahko uspešno izpolnjevali zadane naloge, je nujno potrebno, da sc nepre-
stano idejnopolitično izobražujemo. Do sedaj smo se že z večjim ali manjšim uspehom vključevali v oblike idejno političnega izobraževanja, katerega je organizirala občinska konferenca, menim pa, da je to premalo, zato moramo težiti k izobraževanju vseh nas. Dovolj je članov ZK, ki so sposobni obdelati določeno področje in ga na primeren način posredovati ostalim članom.
Tudi okoli števila članov ZK v Alpini bi veljalo spregovoriti par besed. Malo nas je, veliko premalo za tako veliko delovno organizacijo kot je naša. Nujno potrebno bi bilo, da se vsak član osnovne organizacije kolikor mogoče največ vključi v delo, da bi pridobili nove člane, take, ki z delom dokazujejo, da sc jih lahko vključi v ZK.
Nejko PODOBNIK: Kako se morajo ravnati komunisti v samoupravnih delovnih skupinah?
Boris MARKELJ; Samoupravne delovne skupine so izredno pomemben element informiranja in dogovarjanja vseh delavcev Alpine o različnih najvažnejših problemih, o katerih odločajo bodisi neposredno ali pa preko svojih delegatov. Menim, da bi morali člani ZK bolje posredovati informacije v svoji sredini, tiste informacije, ki jih dobijo na sejah osnovnih organizacij. Prav na seji osnovne organizacije je dolžnost vsakega člana, da zastavi vprašanja in zahteva odgovor.
O mladinski organizaciji, torej o organizaciji ZSMS zadnje čase ni veliko slišati.
Kako ste vi organizirani? Ali poznate težave mladih v tovarni in kako le te razreševati?
Rudi KRVINA: Res je; o delu v mladinski organizaciji zadnje čase dejansko bolj malo slišimo. Razlog je po mojem mnenju v premajhni zainteresiranosti mladih za delo v OO ZSMS.
Ko smo lansko jesen na redni letni konferenci sprejeli program dela za letošnje leto, smo z optimizmom zapisali, da sc bo naša mladinska organizacija aktivno vključevala v druž-
beno in politično življenje v Alpini in kraju, da bomo s prostovoljnim delom pomagali pri raznih delih pri urejanju kraja (Partizan), da bomo postorili to in ono, rezultat pa kaže, daje bilo storjenega zelo malo.
Kje iskati vzroke neaktivnosti dobršnega dela mladih? Največkrat se sliši odgovor: kaj bom jaz, ko za to sploh nimam časa, imam družino in s tem tudi veliko težav, sem že v tej ali oni organizaciji, ali pa, saj se tako samo govori, naredi pa nič . . .
Razumljivo je, da ima vsak svoje težave in da bo te tudi najprej rešil, toda kljub temu smatram, da bi se tudi za delo v mladinski organizaciji našla kakšna ura prostega časa. Vsi vemo, da nujno potrebujemo svoj mladinski prostor za našo aktivnost, vendar ga bomo imeli le, če bomo s svojim delom pokazali, da ga res zaslužimo.
Težave se bodo delno rešile z ustanovitvijo osnovnih organizacij po tozdih in koordinacijskega sveta ZSM Alpina, toda prepričan sem, da se bodo težave in neaktivnost nadaljevale, če ne bo večjega odziva mladih za delo prav na vseh področjih.
Omenil bi še sodelovanje na prostovoljnih delovnih akcijah, kjer smo s prostovoljnim delom naredili kar precej. Tu mislim predvsem na lokalno radijsko postajo, kjer je vloženo ogromno našega dela in truda.
Nekateri se udeležujejo tudi mladinskih delovnih akcij, vendar je pomanjkanja delavcev v proizvodnji veliko, tako da se je letos udeležil MDA le en mladinec.
Še to bi rad poudaril, da se bomo morali bolj povezovati z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami v DO in tudi v kraju (na primer sodelovanje
z Zvezo borcev na terenu pri urejanju spomenikov in podobno).
Marsikdo sploh ne ve, da imamo v Alpini tudi osnovno organizacijo zveze borcev. Koliko pa je še članov zveze borcev v Alpini, kakšne probleme imate in kako jih rešujete?
Lojze KOLENC; V Alpini je zaposleno še 28 članov Zveze borcev NOV. To je aktiv zveze borcev, ki spada v sestav krajevne organizacije zveze borcev. Aktiv ima sedemčlanski odbor, ki pa se le redko sestaja. Naloga odbora je, da skrbi za svoje člane v socialnem in materialnem pogledu, pravilno razporeditev na delovna opravila, itd. V Alpini sedaj ni bilo kakšnih večjih nepravilnosti ali pritožb v tem pogledu.
Glavni namen pa naj bi bil politično delovanje članov v sami delovni organizaciji in vključevanje borcev v samoupravne organe ter druge politične organizacije, da bi nadaljevali delo po svojih zmožnostih. Sodelovali bi lahko tudi v akcijah splošnega ljudskega odpora, ker imajo še največ izkušenj iz revolucije.
Delo ne teče predvsem zato, ker ni prave povezave.
Kot družbenopolitična organizacija nismo vabljeni niti na sestanke ostalih DPO, niti na sestanke, kadar je izbira delegatov v samoupravne organe ali organe ostalih družbenopolitičnih skupnosti.
V drugih delovnih organizacijah, kjer je še toliko članov, da obstajajo aktivi, dobijo le ti kakšno materialno pomoč za razne izlete in podobno, da spodbujajo člane k boljšemu počutju.
Vse ostale probleme pa rešujemo v okviru krajevne organizacije zveze borcev NOV.
razgovor za urednikovo mizo — razgovor
Skratka, pomanjkljivosti so, kot vidimo, obojestranske.
Nejko PODOBNIK: Prav gotovo imajo ti ljudje, ki so preživeli vojno, tudi določene zdravstvene težave. Ali se o tem borci med seboj pogovarjate organizirano?
Lojze KOLENC: Sem tudi član Krajevnega odbora zveze borcev in take stvari rešujemo v krajevnem merilu. Tu pridejo bolj do izraza tisti, ki so že v pokoju, kar zadeva zdravljenje in bonifikacijo, medtem ko krajevni odbor te zadolžitve sploh nima.
Nekaj pritožb borcev je bilo v DO zaradi razporeditve na delovna opravila, vendar v glavnem to ni največji problem.
Za boljše sodelovanje z drugimi	družbenopolitičnimi organizacijami predlagam, da bi predstavnika našega aktiva vabili na sestanke družbenopolitičnih organizacij. Tako menim, da bi bili bolje seznanjeni z delom ostalih družbenopolitičnih organizacij in bi bilo tudi naše delo lažje.
Boris MARKEU: Vedeti moriimo, da tu pade večje breme na predsednika aktiva, ker ljudje niso več tako pripravljeni aktivno sodelovati in mu pomagati.
Mislim, da bi morali v skladu s programom dela osnovne organizacije v Žireh uskladiti dejavnost in o programih razpravljati skupno z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami. Tako bi tudi povezava z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami bila pomembnejša.
Lojze KOLENC: Res je, da se pojavljajo problemi zaradi nezainteresiranosti, če že skličemo nek sestanek, se ga člani ne udeležijo iz različnih vzrokov.
Boris MARKELJ: Naloga družbenopolitičnih organiza-
cij je, da svoje člane — vsaka na svojem področju — zainteresira in vpliva na to, da se ljudje aktivno vključujejo, saj je področij za sodelovanje izredno veliko.
Sigurno lažje opravičimo nekega člana aktiva Zveze borcev, če ni aktiven, ker je pač
a.lpiii.a.
utrujen in ne zmore več opravljati določenih dolžnosti, kot pa na primer sodelovanje v OO sindikata, katerega člani smo vsi, in ZSMS.
Vendar se še vedno prepogosto dogaja, da potem ko pokažeš voljo, oz. pripravljenost za sodelovanje in sprejmeš neko nalogo, je teh obremenitev preveč in rezultat tega je nekvalitetno opravljeno delo.
Zaključek:
Načeloma torej vemo, kako delati. Toda načrti so premalo, pniv gotovo se bo treba dosledneje lotiti reševanja osnovnih življenjskih problemov in interesov, ki jih imajo delavci, člani posameznih družbenopolitičnih organizacij. Zato velja veliko pozornost posvetiti prav usposobitvi vodstva za te, mnogo bolj zahtevne naloge in pa seveda razširiti krog sodelavcev, ki so sposobni pomagati pri razreševanju določenih vprašanj.
Še posebno pozornost bo treba usmeriti v delovanje samoupravnih delovnih skupin, da bo delavec v njih res lahko izrazil svoje mnenje in da bo delegat vedel, komu je pravzaprav odgovoren za svoje delegatsko ravnanje.
Proces planiranja teče
o analizi razvojnih možnosti v letih 1981—1985 in o smereh razvoja v tem obdobju je že bilo pisano v zadnjih dveh številkah. Prav je, da se sedaj zaustavimo pri naslednjem koraku v procesu izdelave srednjeročnih planskih dokumentov, to je pri elementih za sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih plana.
Z elementi se določa potrebe, naloge in okvire za uresničevanje tistih, s smernicami postavljenih ciljev, ki jih TOZD uresničuje skupaj z drugimi tozdi ter drugimi samopravnimi organizacijami in skupnostmi v raznih oblikah povezovanja.
Tudi elementi za sklepanje samoupravnih sporazumov izhajajo iz analize razvojnih možnosti TOZD in DO.
Elemente opredeljujemo na podlagi:
—	ugotovitev vseh obstoječih in bodočih oblik povezanosti TOZD s samoupravnimi organizacijami, skupnostmi ter družbenopolitičnimi skupnostmi;
—	ocene ekonomskih, finančnih, dohodkovnih in drugih odnosov med TOZD in vsemi drugimi subjekti, s katerimi se povezuje;
—	ocene	razvojnih usmeritev z vidika usklajenega skupnega razmerja.
TOZD se povezujejo v okviru DO zlasti na področjih: materialno-bla-govnih tokov, združevanja sredstev, posojanja mate-
rialnih in denarnih sredstev, drugih poslov skupnega pomena, kot so: planiranje razvoja, kreditno in bančno poslovanje, organizacija informiranja, elektronska obdelava podatkov, raziskovalna dejavnost, marketing dejavnost, zunanjetrgovinska dejavnost, organizacija poslovanja in izobraževanje ipd.
Nazadnje gre tu za enotno stališče pri sistemu in politiki nagrajevanja, urejanju stanovanjske problematike, reševanju problemov okolja, inovacijski dejavnosti, ljudski obrambi in družbeni samozaščiti in drugem.
Ugotoviti je potrebno vse oblike povezovanja TOZD z drugimi gospodarskimi dejavniki izven delovne organizacije, s samoupravnimi interesnimi skupnostmi materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti (republiškimi in občinskimi). Zelo važna je ugotovitev povezav med temeljno organizacijo združenega dela in krajevnimi skupnostmi, in sicer: s krajevno skupnostjo, kjer ima TOZD svoj sedež, s krajevno skupnostjo, kjer prebivajo delavci TOZD in krajevno skupnostjo, v katero TOZD posega z uresničevanjem svojega programa razvoja.
To je nekaj osnovnih ugotovitev, ki jih morajo TOZD pismeno obdelane in opredeljene upoštevati pri sklepanju samoupravnih sporazumov o temeljih planov.
Tone ENIKO
Kako ustvarjamo
Javljaju se radnioi iz naše prodavnice Banja Luka I
Prošle godine informirali srno vas o radu naše prodavnice, o početku rada prodavnice u Banja Luci, kao i njene poslovne rezultate, postignute do tada.
Neposredno poslije toga tačnije petog maja 1978. godine morali smo se sa prodav-nicom preseliti u privremeni smještaj zbog izgradnje novog lokala.
Od tada promet znatno opa-da tako da smo sa postignutim uspjcsima upali sa četrnaestog na pedeset šesto mjesto. U avgustu prošle godine prodav-nicu je napustio dotadašnji poslovoda Ratko Bojić, a pro-davnicu preuzima prodavač Čedo Latinčic. Postignuti rezultati iz prošle godine nisu na zavidnom nivou, ali uzimajući u obzir objektivne činioce, smatramo da su realni.
Za ovu godinu postavljeni plan iznosi 4.360 dinara. Plan ĆC biti premašen za oko 25 %, ali to ni izbliza nisu rezultati ko-je ovaj kolektiv može da ostva-ri.
O uslovima rada je apsurd-no govoriti, jer gotovo ih i nema. To najbolje govori či-
njenica da je prodavnicu napustio i prodavač Branislav Stančic. Trenutno u pro-davnici 1 u Banja Luci pored poslovođe Latinčića rade još: Slavica Jovanović, Slavica Ivanković i Gordana Jungić, koja se trenutno nalazi na po-rodiljskom dopustu. Mislimo da je to jedan od najmladih kolektiva u mreži (prosjek 25 go-dina) i da može daleko više da pruži.
Naše nadanja i očekivanja usredsredena su na novu prodavnicu, koja se gradi u ulici B. Kidriča, gdje smo do tada bili, a koja prema riječima di-rektora za izgradnju treba da bude useljiva do prvog maja iduče godine.
Vjerujemo da čemo sa ovom mladosti i sa velikim iskus-tvom (od 1971. godine s vi smo počeli u »Alpini« kao prodava-či) dokazati da su sumnje u naš kolektiv bile neosnovane i ne-opravdane. Zbog toga je i ovaj izvještaj ovako kratak. Nada-mo se da čemo u idučoj godini imati mnogo više za napisati, smatramo u superlativu a do tada bičemo još u sjenci.
SOUR
y—141VW«<%U ^штфтм1г*
W GIK KOZARA
IS SrHtmslu *pir:4iM BSD* Stiailsri
mtnvoimiU т»1ж«мм:111«|ш»жт)'». tn»»»iaeri мтикажжжжт .umt M
Јшмектш wxmm te« t um
Melenu Čiitiirič
S poslovnega odbora Ljubljanske banke
Sluvba, v kateri bo naša prodajalna, raste
Koncc septembra je Alpina gostila člane poslovnega odbora Ljubljanske banke — Temeljne banke Gorenjske, ki se je sestal na 25. redni seji. Odbor sestavlja 9 članov, vedno pa zasedajo v eni od delovnih organizacij, članic banke.
Poslovni odbor je med drugim razpravljal o trenutnem stanju sredstev Ljubljanske banke in Temeljne banke Gorenjske, odobraval je kratkoročne in dolgoročne kredite ter garancije, odobril DO Alple.s stanovanjski kredit.
Ugotovili so, da je likvidnostna situacija banke, tako kot ostalih jugoslovanskih temeljnih bank, zelo težka. Člani odbora so bili enotnega mnenja, da bo banka imela v letu 1980 na razpolago premalo sredstev, zato bo izredno pomemben izbor pri investiranju.
Za nas pa je bila seveda najpomembnejša razprava o dodelitvi investicijskega kredita Alpini za gradnjo novega skladišča. V Alpini je problem skladiščenja materiala in izdelkov zelo pereč, zato je bila odločitev o gradnji novega skladišča nujna. Jasno pa je, da Alpina sama nima dovolj razpoložljivih sredstev za celotno investicijo, zato je zaprosila za investicijske kredite pri Jugobanki in Ljubljanski banki. Jugobanka je odobrila kredit v višini 12 milijonov dinarjev, vendar pod pogojem, da pri investiranju sodeluje tudi Ljubljanska banka. Člani odbora so podprli prošnjo
Alpine za investicijski kredit pri Ljubljanski banki v višini 12 milijonov dinarjev, ob ogledu tovarne pa so se tudi na lastne oči prepričali, kako nujno v Alpini rabimo novo skladiščno halo.
Mišo ČEPLAK
Odprta prenovljena prodajalna na Reki
v začetku oktobra so po dobrem mesecu obnovitvenih del ponovno odprli prenovljeno prodajalno na Reki.
Le ta že sedaj sodi med boljše, s prenovljenimi prostori pa se bo še povečala funkcionalnost prostorov, in predvidevajo, tudi promet. Tudi estetsko je sedaj prodajalna zelo lepo urejena. Morda bi kdo ob tem vprašal za stroške; tudi cena obnove ne bo visoka — okrog 500 tisoč din.
Torej spet podvig več naše skupine za adaptacije, ki je mnogo temeljitejše opravila delo v dobrem mesecu, kot so pred leti zunanji sodelavci to opravili v devetih mesecih.
N. P.
Važno je da vemo • Važno je da vemo • Važno je da vemo
Kako smo delili in razdelili stanovanja

f
v letu 1979 jc imciu Alpinu v dveh novih blokih v Žireh na razpolago 26 stanovanj, od tega 4 enosobna, 12 dvosobnih in 10 trusobnih stanovanj.
samoupravnega sporazuma na referendumu, se je tudi to vprašanje rešilo s tem, da Alpi-na lahko reši stanovanjsko vprašanje take družine, s tem da v prihodnje, ko se spet pojavi potreba za skupno reševanje, Alpina odstopi vlogo v reševanje tej delovni organizaciji. S tem se uveljavlja načelo skupnega in enakopravnega reševanja stanovanjskih vprašanj dveh delovnih organizacij, kar je tudi najbolj smotrno.
Težave so bile tudi v tem, ker je Alpina pripravila predlog za razdelitev stanovanj prej kot Samoupravna enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Kar f)ct naših delavcev je bilo na prednostni listi v Alpini in pri tej enoti na Samoupravni stanovanjski skupnosti.
Predstavnik Samoupravne stanovanjske skupnosti nam je povedal, da bodo najprej reševali prošnje prosilcev, ki so na listi iz leta 1977, kjer so biti tudi vsi naši delavci, zato smo začeli pripravljati predlog za razdelitev stanovanj, saj se je bližal oktober, konec oktobra pa so nam že obljubljali selitev v prvi blok. Zato je bila komisija mnenja, da teh prosilcev ne rešuje in kasneje se je tudi pokazalo, da so bili vsi ti prosilci rešeni pri Samoupravni enoti za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu.
Marta Mlinar — vodja splošno-kadrov.ske službe
Moramo priznati, da jc to za našo delovno organizacijo velika prelomnica pri reševanju stanovanjskih vprašanj, zato je imela tudi komisija za delitev sredstev sklada skupne porabe, ki je pripravljala predlog za razdelitev, zelo zahtevno in odgovorno nalogo. Najprej se je zataknilo pri vprašanju, kako reševati tiste prosilce, katerih delovna organizacija ni soglašala k skupnemu reševanju	stanovanjskega
vprašanja, to se pravi, da bi prispevala polovico sredstev k vrednosti stanovanja. Takih prosilcev je bilo šest, vsi živijo v dokaj slabih stanovanjskih razmerah, po določilih našega
Eden izmed novih stanovanjskih blokov
Nekateri so očitali komisiji, da so bila samskim delavcem in mladim družinam dodeljena prevelika stanovanja. Naj povem, da smo v začetku leta 1978 delali plan, kakšna stanovanja bomo kupili v teh dveh blokih, ki sta v gradnji. Tedaj je bila Alpina nekako prisiljena, da planira več dvosobnih, tro-sobnih stanovanj, ker Samoupravna stanovanjska skupnost trosobnih stanovanj ne kupuje, razen v iqemnih primerih in tudi druge delovne organizacije so planirale v glavnem enosobna in dvosobna stanovanja. Tako se je komisija znašla pred dejstvom, da so bila na razpolago samo štiri enosobna stanovanja in šest takih prosilcev, ki so izpolnjevali pogoj za pridobitev enosobnega stanovanja. Ni kazalo drugače kot upoštevati kriterije samoupravnega sporazuma in dvema prosilcema, ki sta še samska, vendar računata na poroko, dodelila dvosobno stanovanje. Vsem tričlanskim družinam je bilo dodeljeno dvosobno stanovanje, štiri- ali veččlanskim pa tro-sobno. Komisija je na osnovi prošenj posameznikov naredila tudi nekaj zamenjav stanovanj. Tako so bila materam samohranilkam dodeljena enosobna stanovanja, samski pa so dobili garsonjere, ki so jih izpraznile te matere. Poudariti pa moram, da je komisija naredila zamenjavo le pri tistih, ki so imeli vložene prošnje, kar je razumljivo.
Komisija se ni mogla odločiti, kako med prosilce razdeliti stanovanja, ker so bile želje posameznikov zelo različne. Velika večina je želela dobiti stanovanje po možnosti v prvem bloku, v I. nadstropju, sončno stran, itd. Zato se je komisija odločila za žrebanje, saj je bila le na ta način izbira odvisna od sreče vsakega posameznika.
Kasneje so nekaj zamenjav napravili stanovalci sami. Kljub vsem očitkom strokovnim delavcem in komisiji o njihovem delu, pa smo lahko vsi skupaj zelo zadovoljni, saj bo kar 26 naših delavcev dobilo stanovanje, kar mislim, da je enkratni dogodek za Alpino. Poleg tega je šest naših delavcev dobilo stanovanje pri Samoupravni enoti za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, kar pomeni, da bo letos rešeno stanovanjsko vprašanje 32 delavcev Alpine.
čeprav vsi niso zadovoljni, kar je pri takem številu tudi težko pričakovati, želimo vsem, ki so dobili stanovanja, veliko sreče in prijetnega počutja v novem domu.
Marta MLINAR
7
Angelca Filipić
ттш
Konec septembra in v prvi polovici oktobra je stopilo v delovno razmerje 16 delavcev, z delovnim razmerjem pa prenehalo 5 delavcev. Večje gibanje delavcev je predvsem zaradi povečanja sprejema delavk v obratu Col.
V	TOZD Obutev, obrat Žiri so nastopili delo; Hasan Pili-povič, Irma Kristan, Muhra Huremovič in Rado Burnik. V obratu Col — priučevanje v Črnem vrhu pa so nastopile: Brigita Čuk, Anica Likar, Francka Semrl, Štefka Vidmar, Danica Bajec in Marija Kosmač.
V	TOZD Prodaja so nastopili delo: Osman Čejvanovic v skladišču obutve. Jelka Janjic v prodajalni Osijek, Biserka Fišter v Čakovcu, Biserka Duic v Kar-lovcu in Danica Škufca v Novem mestu. V prodajalni Alpina Zemun je po vrnitvi iz JLA nastopil delo Milorad Joksić. Miloš Mladenovič, ki je bil v prodajalni razporejen kot prodajalec, je prevzel dolžnosti vodenja prodajalne.
Z delovnim razmerjem v TOZD Obutev so prenehali: Stanko Kokalj — obrat Žiri, Sonja Kovšca in Nada Prižent — obrat Col, Mirjam Bizjak iz DSSS in Pavel Berič, prodajalna Zemun.
V	TOZD Plastika ni bilo sprememb v zadnjem obdobju poročanja.	д, p
Važno je da vemo • Važno je da vemo • Važno je da vemo
Izobraževanje bolje urejeno
Skrb vsake delovne orf>:inixucije je, du si delavce.
Razvojno proizvodni program Alpine je zastavljen Kihtevno. Ta zahtevnost nalaga skrb in odgovornost tudi za zadosten priliv delavcev. Pri tem je nemalo težav.
Poglavitno je, da bi zagotovili dovolj kvalificiranih delavcev, katerih priliv pa je zaskrbljujoče majhen. Tudi zanimanje za čevljarski poklic kljub tradiciji v Žireh močno upada, naša naloga je zato pridobiti čimveč učencev za čevljarsko stroko.
SOLA
Letos štipendira Alpina na obeh letnikih ČŠIC le 28 učencev. Od teh je 16 fantov in 12 deklet.
Če pogledamo sliko podrobneje, se nam pokaže takole:
Učencev, ki izhajajo iz okolice Žirov je 7. Od teh so 3 fantje in 4 dekleta. Iz Gorenje vasi so 3 učenke in nobenega moškega. Iz Črnega vrha in Cola se uči 5 deklet. Ostali učenci ČŠIC (13), so iz oddaljenejših krajev in republike Bosne in Hercegovine.
TČŠ v Kranju obiskujejo 3 fantje iz Žirov in eno dekle s Cola, 11 jih na TŠC študira ob delu (8 moških in 3 ženske).
Menim, da nam te številke zgovorno kažejo, kako moramo usmeriti naša prizadevanja.
Šc nekaj o organizaciji izobraževanja
V želji za kar najboljšim proizvodnim in poslovnim uspehom posveča Alpina skrb usposabljanju potrebnih kadrov. V ta namen vlaga sredstva za izobraževanje. To poteka v dveh smereh: redno izobraževanje in izobraževanje ob delu.
Redno izobraževanje:
DO na podlagi planov ugotovi, katere kadre bo potrebovala. Razpis štipendij je javen. Med prijavljenimi kandidati imajo prednost tisti, ki imajo boljši učni uspeh, so socialno šibkejši in imajo starše zaposlene v Al-pini.
Po končanem šolanju mora štipendist ostati v DO najmanj toliko časa, kolikor je bil štipendiran, sicer mora štipendijo vrniti.
Ljudje, ki se šolajo na srednjih, višjih in visokih šolah, opravljajo po končanem študiju v DO pripravništvo. Za vsakega pripravnika se izdela program in določi mentorja. Ob koncu pripravniške dobe opravlja pripravnik v DO pred komisijo strokovni izpit, nakar je po uspešno opravljenem strokovnem izpitu razporejen na opravila, ki ustrezajo njegovi izobrazbi in strokovni usposobljenosti.
v letošnjem letu je slika rednega šolanja takale;
(zajeti vsi letniki)
ŠOLA
> ca — 13
u o C o,
>u o
3 oo
C -o
д; 2 y)
3 a. "U
u o
w	.1Л
ca
></ ^
>«/i 2 > >
ca a.
3 СЛ
22 28 20 1 5 80
#
Eva Dole ne obražcvanja
organizator iz-
TOZD	Poki. š.	Visoka š.	Viš. š.	Sred. š.	Skupaj
Plastika Prodaja Obutev Žiri Gorenja vas DSSS	1 2 8	4 7 10 6	1 2 7	2 6	4 11 12 2 27
Skupaj:	11	27	10	8	56
SOLA
Eva DOLENC
Eva DOLENC
Izobraževanje ob delu:
V	skladu s sprejetim planom se objavijo tudi razpisi za izobraževanje ob delu. Izbiro med prijavljenimi kandidati opravi DS DO na predlog odbora za izobraževanje. Študent in štipenditor skleneta pogodbo, ki obojestransko obvezuje. Študent podpiše pogodbo, v kateri je rok, v katerem bo končal šolanje in da bo ostal po končanem šolanju v DO vsaj toliko časa, kolikor časa je bil štipendiran. Štipenditor pa se v pogodbi obveže, da bo kril stroške šolnine, prevozov in omogočil študijske dopuste — po pravilniku o štipendiranju. Če štipendist šole ne konča v pogodbi določenem roku, je dolžan DO povrniti vse stroške šolanja.
Delavec, ki se odloči za študij, za katerega ni bila razpisana štipendija, nima s strani DO pravic do prej navedenih ugodnosti.
V	letošnjem letu (zajeti so vsi letniki), je slika šolanja ob delu takale;
Kaj je novega pri DZS
Moderna francoska in mednarodna kuharska umetnost
Prva knjiga //. /'. Pellaprata, slovečega mojstra kiili-nar.stva, kije izšla leta 1935, je bila deležna pri strokovnjakih kakor tudi pri širši javnosti tiste izjemne pozornosti, kakršno doživi le »knjiga stoletja«.
V knjigi je poleg receptov posvečeno precej prostora tudi praktičnim nasvetom v zvezi s sprejemanjem gostov in serviranjem jedi, obsežni so tudi sestavki o raznih pijačah in tehnologiji kuhanja.
Knjiga ima 284 barvnih slik, ki pojasnjujejo in dopolnjujejo tekstovno gradivo. Knjiga ima še posebno poglavje z naslovom »Kuharska tehnika v slikah«, kjer je na 46 straneh natisnjenih 138 črno-belih fotografij, ki ponazarjajo, kako je treba opravljati razna dela v kuhinji. Za lažje razumevanje teksta je knjigi dodan tolmač kuharskih izrazov, na koncu pa je še troje kazal.
786 strani, vel. formata, pl. 950 din
R. F. Veiss: Sodobno zdravljenje z rastlinami
Knjiga Sodobno zdravljenje z zdravilnimi rastlinami prinaša poleg opisov nahajališč in zdravilnih učinkov posameznih rastlin tudi seznam specialitet z njihovimi sestavinami, tako, da lahko podobna zdravila na željo bralca sproti sestavijo v lekarni.
248 str., 200 din.
Partizanska Icnjiga je pripravila
Ker smo se odločili, da bo leto 1979 leto civilne zaščite pod geslom NIČ NAS NE SME PRESENETITI, vam za pripravo po.sebnih akcij, tečajev in predavanj priporočamo nekaj strokovne literature s tega itodročja.
1.	Polde Štukelj: OSNOVE CIVILNE ZAŠČITE — cena 120,00 din
To je nova, predelana izdaja priročnika o civilni zaščiti.
2.	Nikola Ljubičič: SPLOŠNI LJUDSKI ODPOR — STRATEGIJA MIRU
S to knjigo smo prvič v slovenščini dobili za ceno 180,00 dinarjev vojaško politično teoretično delo, ki celovito prikazuje našo strateško zami.sel splošnega ljudskega odpora, katere jedro predstavlja misel, da je nepremagljivo vsako ljudstvo, ki se je pripravljeno boriti do konca in z vsemi svojimi močmi Zja svobodo.
3.	VOJAŠKI SLOVAR
cena 300,00 din
Vojaški slovar je pionirsko delo s področja vojaških ved.
Delo poleg slovarskega gradiva obsega tudi povelja v slovenskem jeziku in register srbohrvatskih odgovarjajočih pojmov.
Naša zxiloiba je izdala tudi učbenik PRVA POMOČ IN ZAŠČITA po ceni 29,00 din za osnovne šole.
Poleg strokovne literature pa lahko pri nas naročite tudi nekaj obrazcev zii obveznike civilne zaščite.
Vsa naročila ali morebitne informacije sprejema PARTIZANSKA KNJIGA TOZD ZALOŽBA LJUB-UANA, Trg osvoboditve 13, telefon št. 061 24-376 in 25-249.
PREMALO SE ZAVEDAMO POMENA
AVTOMATIZACIJE V PROIZVODNJI
To je ena osnovnih misli diplomiranega strojnega inženirja Aniona Kolenca. hi to jemlje u' vseskozi ZMres, saj je njegovo življenje vseskozi prepleteno z iskanji na področju tehnologije.
Življenje je zavestno začel v pionirskem odredu Stalingrad, ki je deloval v Žireh leta 1944 in katerega član je bil. Rojen je hil 12. januarja 1928, kmalu pa je preraste I pionirske vrste in januarja 1945 stopil v partizane, kjer je bil tudi sprejet v S KO J.
»Potem pa je prišlo tisto, kako spraviti fanta h kruhu«, pripoveduje. »Odšel setn v Železniško šolo v Maribor, kjer .sem se po triletnem šolanju tudi zaposlil. Ob delu pa sem se lotil Tehniške .srednje šole strojne smeri, nato pa .sem .se leta 1954 redno vpi.sal na strojno fakulteto.
Bil .sem celo prvi štipendist sklada Borisa Kidriča. Leta 1960 .sem diplomiral. Že med študijem sem začel .sodelovati z Nikom v Železnikih pri konstrukciji orodij.
Kako pa ste sodelovali pri osnovanju Kladivarja?
»Res .sem takrat svetoval, da bi Žirovcem odstopili izdelavo šestil. Nekaj delavcev je prišlo na prakso v Železnike in tako se je pričelo«.
Začelo se je ustvarjalno delo našega rojaka. Že v Železnikih je skonstruiral nekaj strojev in tekoči trak in bil hkrati vodja tehnološke priprave. Vedno pa ga je zanimala avtomatizacija, zato je leta 1967 odšel v Zavod za avtomatizacijo v Iskri.
Skoraj 10 let je sodeloval s TlO, kjer je bil tudi tehnični vodja, ob tem pa njegovo sodelovanje s Kladivarjem ni prenehalo. Ob večerih je delal za Kladivar. Tedaj je sodeloval pri prvem investicijskem elaboratu in bil pobudnik za ustanovitev biroja Kladivarja.
V	okviru delovne organizacije pa je projektiral stroje za hermetično kontaktiranje. Za dosežek je bila delovna organizacija nagrajena iz sklada Borisa Kidriča.
V	vsem tem obdobju je takih in podobnih podvigov brez števila.
Vedno in povsod pa .se njegovo strokovno delo prepleta z razvojem Kladivarja, v zadnjem času pa tudi drugih ži-rovskih delovnih organizacij.
V	Kladivarju njegov prispevek znajo tudi ceniti, .saj je prejel ob 30-letnici delovne organizacije prizjuinje za posebne zasluge.
Tudi naša družba je vsaj delno nagradila njegovo bogato ustvarjalnost z orde-nom »zasluga za narod s srebrno zvezdo«.
V	zadnjem času njegova dejavnost ne popušča. Njegovi načrti so zlasti v avtomatizaciji v industriji.
V	zvezi s tem sodeluje z Gospodarsko zbornico Slovenije.
Sicer pa so njegovo zadnje delovno področje investicije
s programskega vidika, saj je vodja investicijskega sektorja v ISKRI—Industrija ZjUavtomatiko.
Oh vseh teh nalogah pa družbenopolitično delo ni bilo zapostaljeno. Največ je delal v Zvezi komunistov, saj je hil med drugim sekretar ZK celotne Iskre.
Za hobije tako ni in ni ča.sa. Kar mislim si, da je to morda razmišljanje o možnostih v žirovskih delovnih organizacijah.
Tekst: Nejko Podobnik Foto: Brigita Grošelj
Od tu in tam
Od tu
Vtisi z Blatnega jezera in Budimpešte
(nadaljevanje)
Zraven predora ob mostu Elizabete stoji simbolični (nulti kilometer), od koder se štejejo vse vse ceste, ki vodijo od tod navzven. Budimpešta šteje danes okoli 2,5 milijona prebivalcev, to je 23% vseh Madžarov. Mesto ima 22 občin, vsaka šteje okoli 50 do 60 tisoč ljudi. Imajo 7 velikih kolodvorov in 200 manjših. Samo z vzhodnega kolodvora odpelje v sezoni dnevno 300 vlakov. Veliki kolodvori so zvezani s podzemeljsko železnico (metrojem). Le-ta je bila zgrajena leta 1896 prva v Evropi. Sedaj imajo 3 proge v dolžini 40 km, 2 novi pa še grade. Metro je speljan tudi pod Donavo. Zgrajen je 40 metrov pod zemljo in ima premikajoče platoje za izhod in vhod, predvsem na železniških postajah. Ena vožnja s prestopanjem stane 1 forint, voziš pa se lahko neomejeno, dokler ne izstopiš v izhodu. Tudi avtobusne vožnje niso drage, saj stane v mestnem prometu 1,50 forinta, prav tako so poceni taksiji.
V prometnih konicah vozi po mestu 3.000 avtobusov. Mesečna vozovnica za mestne prevoze, ki jo lahko koristijo za vsa tri prevozna sredstva, stane 45 fo-rintov.
Ogledali smo si veliki športni stadion, ki so ga zgradili največ z udarniškim delom leta 1953. Madžari so taki privrženci športa, da je bilo tedaj pri udarniškem delu več delavcev kot jc bilo lopat.
Stadion sprejme 80.000 gledalcev, imajo pa še možnost, da ga s tribunami povečajo, da bi lahko sprejel tudi 140.000 gledalcev. Okrog velikega stadiona je še 8 večjih športnih dvoran za 12 vrst športov. V športnem parku so postavljeni spomeniki vseh tistih športnikov, ki so na olimpijskih igrah dosegli od ličja. Avle in hodniki pod tribunami so tako veliki, da smo se tja pripeljali z avtobusom in tam tudi parkirali.
Pozimi imajo v teh hodnikih tehnične preglede za motorna vozila. Sploh ima Budimpešta veliko raznih športnih parkov in parkov za rekreacijo. Tudi plavalnih bazenov in kopališč ne manjka, saj imajo na področju mesta preko 100 termalnih izvirov.
Otok Margareta sredi Donave, kjer je bil nekoč samostan, je sedaj v celoti rekreacijski objekt. Čez otok drži dvojni Margaretin most. Vsak od osmih mostov ima namreč tu v (Nadaljevanje na 14. strani)
h
Hotel Hilton, ki jc zgrajen na mestu nekdanjega samostana v Budimu
Od tu in tam
Od tu in tam
Od tu in tam
Vtisi z Blatnega jezera in Budimpešte
(Nadaljevanje 8 13. strani) Budimpešti svoje ime. Na otoku imajo olimpijski bazen, tople vrelce in vrelec mineralne vode. Pri kosilu smo na primer dobili kar tri vrste mineralne vode, ki niso bile nič slabše kot naša Radenska in Rogaška. Madžarska kuhinja je precej podobna srbski kuhinji. S papriko in drugimi začimbami pripravijo dobre, pikantne in okusne jedi, katerim se tudi prilega odlično madžarsko vino.
Veliko gostišč in restavracij pa ima pri večerji tudi kulturno-zabavni program s cigansko glasbo. Nekateri cigani so pravi virtuozi na violini. Okrog največjega trga, ki ima ime po enem največjih madžarskih revolucio-narjevGyorgiju Petriju(madžar-ski Matija Gubec) so razvrščena vsa večja uradna poslopja, diplomatska predstavništva (tudi jugoslovansko), sindikati in drugo. Ulice, kjer so javne zgradbe so v soboto in nedeljo čisto prazne.
Poznana največja cerkev Sv. Štefana ima okroglo kupolo, katere obok se vzpenja 94 m v višino. Na dveh stranskih oltarjih sta sliki Kristusa in Jožefa, pri katerih je slikar s čudovito igro svetlobe in sence ustvaril vtis, da se pogled in telo obračata za gledalcem.
Parlament, katerega so gradili med leti 1884 in 1904, sprejme pod svojo streho za božična praznika najboljše dijake madžarskih šol, dajih obdarijo. Pod 30 m visoko jelko, ki jo postavijo pod veliko kupolo parlamenta, je nato po obdaritvi rajanje za te dijake. 25. in 26. december imajo plačan državni praznik. Sv.
Štefan (Ištvan) je največji madžarski svetnik.
Mesto ima kar 2 operi in 24 gledališč, cerkva pa še več. Poleg glavne ulice Košuta Lajoš sta dve ulici trgovcev, ki prodajajo samo kmetom v podeželju. Nedaleč od Budima še danes obstoja nekaj srbskih naselij. Sv. Andrej in druga, ki so se kljub stoletjem jezikovno obdržala v madžarskem morju in imajo tudi svojo gimnazijo.
Delovni čas po podjetjih je od 6. do 14. in od 14. do 22. ure, ali pa od 7. do 15. in od 15. do 23. ure, zaradi uskladitve prometa. Moški so vsi zaposleni, ženske pa 80%. Brezposelnosti ne poznajo. Ko pri 18. letih končajo šolanje, če ne nadaljujejo na višji ali usmerjeni šoli, se morajo najkasneje v teh mesecih zaposliti, drugače policija kliče starše na odgovornost. Ce dijak na nadaljevalni šoli dvakrat ne naredi izpita, izgubi pravico nadaljnjega šolanja in se mora zaposliti. Plače so, z ozirom na življenjske stroške, približno enake kot pri nas, z razliko, da je plača direktorja 4,5 krat višja kot delavčeva. Pokojnina se izračuna na podlagi povprečja najbolj uspešnih 3 let v zadnjih petih letih. Do stanovanja pridejo podobno kot pri nas. Plačati morajo 10% pologa in 30-letni odplačilni rok. Družine, ki imajo 3 ali več otrok, dobe stanovanje takoj.
Za vsakega otroka regresira država 30.000 forintov pri nakupu.
Ivan REVEN
(se nadaljuje)
Smučarski skakalni klub Triglav je v Kranju 20. oktobra, organiziral tekmovanje na skakalnicah, pokritih s plastično snovjo.
Na.slopilo jc 25 mlajših pionirjev, 35 starejših pionirjev, 30 mladincev fer 15 članov. Tekmovali so na 35 in 50-mctrski skakalnici. Najboljše so se odrezali domači skakalci, saj so zmagali v v.seh disciplinah, razen pri mladincih. Pri mlajših pionirjih so nastopili tudi naši
Tone Burjek na 50-mclrski skakalnici v Ljubljani
Tomaž Ferlan zasedel 2. mesto, Marjan Šinkovec 3., Niko Dolinar pa 4. mesto.
Zmagal je Jeseničan Stane Baloh.
Pri članih je Tone Burjek po solidnem skakanju na treningu slabo opravil prvi skok v konkurenci in na koncu zasede! 6. mesto.
Ob zaključku sezone na plastiki lahko nekako zaokrožimo in ocenimo naše delo;
Tekmovalci, od cicibanov do članov, so čez poletje delali resno, na prizadevnosti jim res ne moremo očitati.
Pri prvi selekciji smo se udeležili v vseh kategorijah dvajset popoldanskih treningov. V tem času je vsak posameznik opravil 150 skokov, razen Fer-lana in Šinkovca, ki sta se udeležila trening državne reprezentance v CSSR ter tam
opravila 80 skokov, polovico na 90-metrski skakalnici.
Če primerjamo delo z drugimi klubi, kjer imajo nekateri starejši pionirji in mladinci čez 400 skokov, potem moramo priznati, da so naši rezultati ob teh finančnih možnostih naravnost odlični.
Ne bi rad hvalil svojega dela, vendar življenje s fanti v takih razmerah, ko fantom SSK Žiri ni sposoben plačati kosila na tekmovanjih, dosegajo pa take rezultate, je podobno tla-čanstvu.
Delaj po ukazih, a za trud ne bo vedno dovolj diploma, pokal! Morda je tu tudi delen odgovor na vprašanje: zakaj so zapustili aktivno udejstova-nje s smučarskimi skoki nekateri talentirani tekmovalci kot Drago Krolnik, Jure Moži-na Milan Primožič .. .
Janez POUANŠEK
Skakalci zaključili tekmovanja
na skakalnicah,
pokritih s plastično snovjo
tekmovalci: Borut Mur je bil 7., Andrej Gorjup 10., Robi Kopač pa 15.
Pri starejših pionirjih, ki so tekmovali za slovenskega prvaka na plastičnih skakalnicah, sla se domačinom in članom ljubljanske Ilirije dobro upirala Igor Eržen in Dušan Kavčič. Eržen je zasedel odlično 3. mesto, Kavčič pa brez »telemarka« 7. mesto.
Pri mladincih so dobro skakali vsi naši tekmovalci; saj je
Po končanem rallyju je predstavnik krajevne skupnosti podelil priznanja
To je naš kraj To je naš kraj
Akcija NNNP 79 je uspela
Prva in najvažnejša ugotovitev vt. letošnjih aktivnosti v /vezi Л akcijo »Nič nas ne sme presenetiti« (NNNP) je, da smo v naši krajevni skupnosti dosegli viden napredek v podružbijanju ljudske obrambe in usposabljanju krajanov /a obrambne in samozaščitne naloge. Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita (SLO in l)S) tudi ne bi bili tisto, kar sta, če ne bi izhajali iz zavesti delovnih ljudi in občanov.
Pri izvajanju programa NNNP smo poleg pobud SZDL sledili tudi smernicam VIII. kongresa ZKS, v katerih je rečeno naj obramba in samozaščita postaneta množična aktivnost, in sestavina samoupravljanja. Z neposrednim udejstvovanjem članov ZK v SZDL, ki povezuje vse frontne sile, se je skozi akcijo NNNP docela pokazala vloga SZDL, bistvo in pomen idejnopoli-tične usmerjenosti in vloge ZK.
Čeprav akcija NNNP traja le nekaj mesecev, je žc v tem kratkem času pokazala, v kolikšni meri so postala vprašanja obrambnega in samozaščitnega organiziranja družbe sestavni del vseh organiziranih socialističnih sil, kot tudi to, da obramba in samozaščita postajata z vsako novo akcijo stvarna in tudi ena od eksistenčnih funkcij samoupravnega družbenega sistema. To je istočasno tudi druga pomembna ugotovitev.
Naj telegrafsko naštejem najvažnejše aktivnosti v naši krajevni skupnosti v tem letu, ki bodo potrdile naprej izrečene ugotovitve: organizirana so štiri predavanja za občane, v tekmovanjih ob 30. obletnici obrambne vzgoje mladine so šolske ekipe iz Žirov dosegle najboljše rezultate na področju Gorenjske; vse ekipe prve pomoči so uspešno končale dopolnilni tečaj prve pomoči; KK SZDL in druge družbenopolitične organizacije ter društva so organizirala desetine delovnih sestankov, razširjenih sej, posvetov in razgovorov z nosilci aktivnosti NNNP, da bi potem načrtovalci in organizatorji odšli na teren od vaških odborov in drugih organiziranih frontnih sil; pogovarjali smo se o problemih kmetijske proizvodnje v pogojih SLO, speljano je ekipno orientacijsko kolesarjenje s streljanjem, prvo pomočjo, orientacijo in testom iz NOB ter SLO; v razgovorih s sosednjimi krajevnimi skupnostmi je tekla razprava in dogovori o povezovanju in sodelovanju pri planu SLO in družbene samozaščite; urejena so mno-
Res je, da so v teku leta in v samih pripravah na sklepno vajo NNNP — 79 bili aktivirani in animirani vsi možni dejavniki SLO in DS. Kljub temu je aktivnost tako vaških odborov SZDL, DPO, društev ali posameznikov, bila proti pričakovanju množična in odgovorna.
Samo dejstvo, da je vodstvo vaje prejelo okrog 200 pisme-ga organizacijska vprašanja in	poročil, najbolje potrjuje
uskladitve na relaciji KS —- aktivnost in visoko obrambno OZp oz. TOZD; organizirani in jjj samozaščitno zavest večine vpeljani so v delo novi odbori delovnih ljudi in občanov, ki so za LO in DS; v delovnih orga- opravljali svoje obrambne nizacijah je preverjena pri- dolžnosti zavedajoč se svojih pravljenost enot CZ in zaščit- ustavnih pravic nih ukrepov ter naprav; na Pri tem je zlasti pomembna vseh prireditvah, proslavah, ugotovitev o uveljavitvi vaških letnih konferencah in drugih pododborov SZDL in vaških priložnostih so povsod podčr- odborov za LO in DS, kakor tali pomembnost akcije јцЈј uspešna povezava vseh NNNP; radio Ziri v vsaki oddaji obrambnih in samozaščitnih informira, svetuje in pojasnju- aktivnosti med krajevno skup-je obrambne in zaščitne za- postjo in delovnimi organiza-deve in nešteto drugih drobnih cijami.
vsakdanjih aktivnosti.
Gledano v celoti in obseg Vsekakor, gledano s stro-akcije NNNP in upoštevajoč kovne plati, količina ne potrju-dejstvo, da smo v sklepni vaji je v v-ieb primerih tudi kako-izvedli v naši krajevni skup- v osli dela. Vendar glede na nosti tudi obrambni dan KS in v bistvo in osnovni cilj je kva-okviru tega še obrambni dan litela oz. strokovnost le vpra-šole, je to zahtevalo še do- Sanje časa in ustreznih pro-datne organizacijske napore gramov za naše nadaljnje in usklajevanje vseh dejavni- usposabljanje. Pri tem že se-kov SLO in DS. Zato tudi ni bilo daj ima poleg revialnega, stro-vedno dovolj moči, da bi po- kovnega in drugega tiska zelo vsod pravočasno vplivali na pomembno vlogo naša lokalna potek vaje in poživitev posa- radijska postaja Žiri. V tem meznih akcij, kakor tudi na kratkem času, odkar deluje, je večjo doslednost pri izvajanju posredovala okrog 15 pri-načrtovanih nalog in aktiv- spevkov informativnega in nosti.	vzgojnega gradiva iz obrambe
in zaščite — vse do praktičnih nasvetov o zaščiti od požarov.
Namesto sklepa naj poudarim le (o, da so se delovni ljudje in občani, skoraj brez izjeme, vključevali v vse aktivnosti, zlasti pa množično v sklepno vajo NNNP — 79 ter pokazali pripravljenost opravljati bodisi obrambne in samozaščitne naloge in ukrepe; to so zopet pokazali pionirji in mladinci, ki so združeni v šolsko brigado s svojim obrambnim programom bili 100 % vključeni v vajo. Vse priznanje požrtvovalnim gasilskim enotam CZ KS in vsem gasilskim društvom, ki so se z vso odgovornostjo vključevala v vse zaščitne in reševalne akcije; tako tudi mladincem kurirjem, ki so presenetljivo hitro prenesli sto in sto poročil, obvestil in pozivov; ženam in mladinkam, ki so opravljale naloge v CZ in NZ ter dežurale v svojih organizacijah; lovcem diver-zantom in vsem drugim, ki jih tukaj ni moč posebej naštevati.
Če je kdo stal ob strani in se ni vldjučeval v obrambne in sam^|ščitnc napore delovnih ljudi m občanov, bo verjetno kmalu sprevidel, da ne more biti izven sistema samoupravnih tokov, pa bo tudi on zavestno spoznal svoje ustavne pravice in dolžnosti v zvezi z obrambo in zaščito. Paro-larje ni vredno omenjati, ker so to primitivni kratkovidneži, ki nimajo nobene zveze z družbenopolitično stvarnostjo.
Janez JAN








v vaji so se zelo izkazali tudi gasilci
To je naš kraj
To je naš kraj
To je naš kraj
Še bo treba vaditi
Akciji NNNP smo v naši DO posvetili precej pozornosti. Prve akcije so potekale že v mesecu juniju, ko smo pozvali vse pripadnike enot civilne zaščite (CZ), pregledali opremo vseh enot in izvedli vajo iz protipožarne zaščite. Bolničarje, sanitetne enote smo vključili v tečaj prve pomoči, M ga je organizirala KS Žiri.
Zbor enot je že pokazal na nekatere probleme, katere smo v poletnih mesecih odpravili. V pripravah enot CZ nismo pozabili na Col, kjer smo formirali enoto CZ.
Tudi narodni zaščiti smo posvetili pozornost že pred zaključno vajo. Izdelali smo načrt NZ in v času kolelaivnega dopusta organizirali jjmtrolo čuvanja naše delovne organi-
v Žireh že deluje svet potrošnikov
Od pomladi lelošnjc{>u leta imamo tudi v Žireh svet potrošnikov kot organ sveta krajevne skupnosti, v katerega so delovni ljudje in krajani kot potrošniki in uporabniki storitev izvolili svoje delegate.
Na svojih sejah je svet potrošnikov sprejel .poslovnik o delu lega sveta ter tudi razpravljal o najbolj perečih vprašanjih v kraju.
Na prvi seji so člani izmed sebe izvolili predsednika in tajnika, na drugi seji pa sprejeli poslovnik, katerega osnutek so prejeli vsi člani na vpogled že prej.
Naloge sveta potrošnikov so zelo široke. Naf . naštejem nekaj najpomembnejših:
—	.spremlja izvrševanje družbenega plana krajevne skupnosti in občine glede uresničevanja nalog, ki so v interesu potrošnikov;
—	sodeluje in se dogovarja z OZD, ki se ukvarjajo
s prometom blaga in storitev na drobno o zadevah skupnega pomena, zlasti pa o izboru in kakovosti blaga in storitev;
■wtf z delavci TOZD sodeluje pri sporazumevanju o politiki cen na podlagi ustreznih zakonskih predpisov.
Navedla ^em le nekaj nalog sveta potrošnikov. Seveda računamo, da bo svet s sodelovanjem krajanov lahko deloval mnogo bolj učinkovito. Zato pro-, sim, oglasite <e nam s pismenimi predlogi ali pa s pritožbami (glede postrežbe, preskrbe v trgovinah itd.) — na krajevno skupnost Žiri — za svet potrošnikov. Da bo pa svet potrošnikov lahko vse morebitne pripombe in kritike pravilno obravnaval, prosimo, da ^ oddaste podpisane pred-loge in pripombe.
Za svet potrošnikov
Anica COKAN
zacije. Rezultati akcije so bili kar dobri.
Vse to kaže, da nas zaključni del akcije NNNP ni našel nepripravljene. Vse naloge, določene v programu zaključnega dela, smo uspešno opravili kljub temu, da smo pozivali samo tiste, ki niso bili na delovnih mestih in so bile enote CZ zato nepopolne. Povedati pa velja tudi to, da je bil program znan že vnaprej, da presenečenja ni bilo in da enotam niso bile naložene nobene dodatne naloge.
Kljub vsemu je vaja pokazala, da bo potrebno še veliko truda, pa tudi materialnih sredstev, da usposobimo enote za hitro učinkovito pomoč ob vseh kritičnih situacijah.
Buriš MARKEU
Tudi šahisti so proslavljali
v okviru praznovanj krajevnega praznika so tekmovale Iričlan.ske ekipe žirovskih delovnih organizacij — v nedeljo, 21. oktobra.
Prvo mesto je prepričljivo osvojila ekipa delovne skupnosti skupnih služb Alpine, ki je dosegla 13 točk in pol, drugi so bili šahisti TOZD Obutve Žiri z 9,5 toč-
kami, tretji pa Kladivar z 8,5 točkami.
Po tem ekipnem tekmovanju se je del šahistov pomeril še v hitropoteznem šahu. Prvi je bil z 9,5 točkami Franci Pečelin, drugi Ivan Uršič, ki je osvojil 8 točk, tretji pa Ivan Capuder s 7,5 točkami.
N. P.
Sprelnoslna vožnja jc bila kar zahtevna
ф&с&сШ
Igor Štiicin — TOZD Plastika, Frančiška Bogataj — TOZD Obutev Žiri, Minka Rihtaršičiz TOZD Obutev Gorenja vas, Irma Frelih iz DSSS ter iz TOZD Prodaja Brankica Stančič in Gospa Radujković — prodajalna Banja Luka ter Danica Bračič iz Celja.
Iskreno čestitamo!
Drugu Pavlu Bericu, poslovodiprodavaonice Alpina u Zemunu želimo oh odlazku u penziju trdnog zdravlja, sreče i z/idovoljstva!
»DELO - ŽIVIJENJE je glasilo ALPINE, to varne Obutve Žiri, Stan vati 23, n.Hol.o., ki ima % svoji sestavi TOZD Obu tev Žiri, TOZD Obute\ Gorenja vas, TOZD Plastika Žiri, TOZD Prodaja 2iri in Delovno skupnost skupnih služb. Ureja ga uredniški odbor: Stane Car, Anton Eniko,
Srečko Erznožnik,
Marija Ka-steiec, Tončka Oblak, Marta Pivk, Anuška Kavčič — tehnični urednik, Nejko Podobnik — odgovorni urednik. Izhaja mesečno, naklada 1800 izvodov. Fotografije: Brigita Grošelj.
Tisk:
Gorenjski tisk, Kranj