rfk dan bi praznikov. I^ued daily Sunday* and HoUdaja. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Vr.Mn.lki in uiM.vnOr MST South UwrwUW Aw omet of Publication: S69T South Lawndals Ava. - T* W phone. Rock woU 4S04 CHICAGO. ILL.. POMDELJEK. 1?. NOVEMBRA (NOV. IT). 1041 Subscription H 00 Yci.fr iTEV.—NUMBER 1U Acceptance for mstlini «t .pocial rale oI po.u«o provided «or In toclion 1103, Act ol Oct 1,1017, suthoriaed on June 4. Iti«. Ameriška bojna ladja lasegla osiščni parnik | Nemške čete vržene nazaj v dveh sektorjih severne fronte. Radijsko poročilo iz Moskve pravi, da so Rusi razbili 44 nemških tankov in dvesto tovornih avtov v bitkah na Krimskem polotoku. Nacijski krogi so priznali, da so nemške armade naletele na odločen odpor na centralni fronti. Angleška ladja Ark Royal potopljena v zraku, sami pa so izgubili osem bojnih letal. Nemške čete so bile pognane z utrjenih pozicij na obeh koncih centralne fronte. Nove sovjetske čete so bile poslane na krimsko fronto, da u-stavijo prodiranje nemških kolon proti Kavkazu. Vrhovno poveljstvo je sinoči naznanilo potop šestih osiščnih vojaških transportov na Baltiškem mor fohington. D. C~ 17. nov.— Cnarični department je sinoči paml, da je ameriška križar-, 6 novembra zasegla osiščni pik na Atlantiku, ki je plul u, ,, i s ko zastavo. Člani po-dke kri/arke so prišli na krov nika po dveh eksplozijah, ki poškodovali parnik. E~nilo ne omenja podrob-v zvezi z zasego parnika. ilo pravi, da je bil last osi-da je plul pod tujo zastavo da je bil težko poškodovan. k je /daj na poti proti ne-tmeri&ki luki, kjer ga bodo ivili. Ali so člani posadke ka skušali pobegniti, poro-ne pove. Mornarični depart-it pravi, da so bili ujeti. London. 17. nov.—Nemške četo bile vržene nazaj v dveh lih sektorjih severne fronte glasi radijsko poročilo iz ;ve. To dostavlja, da sta in mraz ustavila prodiranje ijskih kolon na Krimskem iku. | V bitkah zadnjo soboto so Ru-> razbil i 44 tankov in dvesto to-iih avtov, na katerih so se ijale nemške čete in teh so Rusi uničili ih avtomobilov. Vest iz Stockholms pravi, da zavladal hud mraz na Krimu, hofjo nemških vojakov je zmrz-Ao, ko je temperatura nenadno Kila na pet stopinj nad ničlo ihrenheita. _ ju. Kujbisev. Rusija. 15. nov. — S. A. Lozovski, podkomisar za zunanje zadeve, de dejal, da je zahteva ameriškega državnega tajnika Hulla, naslovljena Finski, naj konča vojno proti Rusiji, težak udarec Nčmčiji. Dejal je, da bi Finska rada končala vojno, a je pod nacijskim pritiskom. Sentiment na Finskem proti nadaljevanju vojne narašča. Helsinki, Finska. 15. nov. — List Sosiaali Demokraatti, gla silo socialnih demokratov, piše, da se bo v parlamentu pričela razprava o finski zunanji politiki. Ta se bo nanašala tudi na di-plomatični pritisk s strani Amerike in Velike Britanije glede u-vitve sovražnosti proti sovje-tom London. 15. nov. — Admirali- Berlin. 15. nov. — Danes ob-ivljena vojna poročila omenjajo ljute bitke na centralni in fcugih frontah. Armade se bo-ft za vsako ped zemlje. Napadi in protinapadi se nadaljujejo in Kmškr kolone so dosegla nekaj Mehov., Boj se razvija od vasi do vasi «moskovski fronti z nezmanj-kno srditostjo. Vojaški komen Korji pravijo, da se obroč o-bog ruskih čet pri Kerču in Se-toopolu sožuje. Obe mesti sta krča bombardiranja s kopnega M zraka. Nemški letalci mečejo bombe * kavkaška mesta in vasi na strani vodne ožine in l*-♦ftvrhndnem obrežju Cmefji Nrjt. Glavna tsrčs bombartli-rtnJ® sta Anspa in Novomsijsk •vjetski mornarični bazi. žalski napadi so bili Izvr-na T .manskaj in Taupso ktitvir so dospele ruske čete po » Krimskega polotoka st) potopile tri vojaške športe pri Sevastopolu. leningradski (ronti se po-«J 'n izpremenil. Naskoki ni.skih čet na nemške pozicije V ** krajih te fronte so bili od MU London. 15. nov. — Sem do-JN;. poročila iz Moskve pravi- * d» I «že kupi ubitih nemških na fronti pri Tuli kot Poledica ljutih bitk, v katerih * b'li NVmci poraženi. Ta do-Pvljajo, da so bili Nemci pog v |)eg v ve* sektorjih cen P*1** fronte. Malojaroslsvecu. «5 mi J^padno od Moskve, so HI plev«, četa utrpele velike Izgu £v ^kah z Rusi Trije nemš-JUtaljrmt, ki so skušali pre-reko Nero.io bili zd fronti pri Kslininu, 95 mi *'rr>adno od Moskve, ao ao-¡Lkf , h, r pok upira le dvajset v 'adnjih 24 urah. Nemci «Ii nove čete na to fronto, poročilo Iz Moskve da so Rusi sestrelili SI kili bombnikov v spopadih teta je naznanila potop ladje za prevažanje letal Ark Royal. La djs je bila torpedirana zadnji četrtek in potopila se je dvanajst ur pozneje, ko jo je druga ladja vlekla proti pristanišču. Kapital slednje je spoznal, da je ne bo mogel rešiti. Dve uri po povelju, naj jo člani posadki zapu ste, se je pogreznila. Admiraliteta trdi, da se samo osemnajst članov posadke 1600 mož nI rešilo. Gotovo še ni, ali so ti izgubiti življenje. Možnost e, da jih je vzela na svoj krov kakšna druga ladja. Izguba te ladje je največji u-darec angleški bojni mornarici, odkar je nemška bojna ladja Bi smarek potopila križarko Hood največjo angleško bojno ladjo, v zadnjem maju. Lov, ki so ga u-prizorile enote bojne mornarice, je rezultlral v potopu Blsmar- cka. ßKj V Berlinu «o Že večkrat prej trdili, da je bila ladja Ark Royal potopljena. Admiraliteta je zdaj pojasnila, da se je ta mesece borila proti nacljem na morju od arktičnega kroga do Rta dobre nade. Kritika angleške vojne politike Laborit zahteva ustanovitev nove fronte London, 15. nov. — Vojna politika Churchillove vlade je bila ponovno kritizirana v parlamentu. Laborit Emanuel Shinwell je dejal, "da Anglija ne bo zmagala v tej vojni, če ne bo vlsda revidirala svoje politike. To ni samo moje mnenje, temveč tudi mnenje več drugih poslancev." Shinwell je bil nedavno povabljen, naj postane član kabineta, kar pa je odklonil. On je kriti ziral vlado, ker noče ustanoviti druge fronte z invazijo evropskega kontinenta, da se zmanjša pritisk Hitlerjeve vojne mašine na ruskih frontah. To je neod pusti j Ivo, ker je Churchill sam izjavil, da je angleška letalska sila dosegla nemško in napovedal, da jo bo kmalu prekosila. "Zakaj odlašamo z ofenzivo v Libiji?" je vprašal Shinwell. "Pričakujemo jo že več mesecev. Ta bi v bistvu ustvarila drugo fronto in povzročila preglavice osiščni oboroženi sili. Vlsds naj odgovori na to vprašanje. O-fenziva prihodnji teden aH pri hodnji mesec ne bo morda u člnkovlta." Shinwell je dejal, da se poraja dvom, ali nekateri člani vlada sploh žele zmago Rusiji v borbi proti nscijem. Churchill ni med temi, tods tega ne more reči o ostalih. ^ Vladno vojno politiko je zagovarjal mornarični minister Albert V. Alexander. "Dejstvo js, da smo pod vodstvom premierja Churchilla ftemngaK potefltofe v osemnajstih mesecih najkrltič-nejfte dobe v zgodovini Velike Britanije", je dejal. Londonski listi so objavili poročilo, da je ameriški kongres pokopal nevtralnostni zakon, na prvih straneh. Dally Express pravi v uvodniku, da ja to največja pomoč, ki jo mora dati A merika Angliji. Preklic nev-tralnostnega zakona je težsk u darec Hitlerju. V nekaj tednih bodo oboroženi ameriški par nlkl dovažall orožje, strelivo ln drugi bojni material v angleške luke. rudarska un1-¡jaumwa obnovila stavko Važna posvetovanja v Toki ju Bojazen pred polomom pogajanj z Ameriko ODPOR PR< TI DELA1 IZ APR-NIČI WASHINGTON- D. C- 17. nov. —Pogajanja med rudarsko unijo UMWA In lapfMplsnU jeklarskih korporacU ao OS raabila. ko P slednji odbili aaktevo gloda aaprto delavnico. Jbko L. prt(i»Hnllf oni minil da bodo ŠM por arij kali. ranka nI Lewis nI povedaL ali se bo stavki pridružilo nadaljnjih >10.000 rudarjev, ki delajo v premogovnikih drugih kompanlj. Mošneet jo. da bo vlada pvovsola pros govnlko Jeklarskih korporacU In obrata. Waahington. D» 15. nov. — Stavka v takozvaitfh kaptivnih' premogovnikih jatlarskih kor-poracij je bila začasno od vrnjena, ko je John L. Lewls, predsednik rudarske u^iije UMWA pristal na pogsjsafe c | tanti korporacij. Sporazum ja Sklican je slovenski kongres v Ameriki Tokio. 15. nov. — Načrti glede izjemne zakonodaje ao predmet razgovorov na sejah članov japonskega kabineta. TI bodo predloženi parlamentu, ki se je sestal v izrednem zaseden ju, v o-dobrltev, če se bodo pogajanja s Ameriko izjalovila. Premier Hidekl Tojo, zunanji minister Šigenori Togo in finančni minister Oklnobu Kaja so as oglasili v palači cosarja in mu predložili osnutke novih zakonov, ki bodo prišli pred psrla* ment. Nenadno oživljanje aktivnosti organizacij, ki ao nastale pod vlsdo prejšnjega promierjs Ko-nojs, je dokaz, da je nova krisa na vidiku. Med zakonskimi načrti je eden, ki predvideva povečanje davkov. Te načrta ao člani kabineta odobrili na izrad-ni aeji. Vlada mora iskati nova vire dohodkov za financiranje vojne proti Kitajski. Čungking. Kita Jaka. 15. nov.— Predstavnik kltajsks srmada ja dejal, da je dobil Informacij« o gibanju japonskega vojaštva ob siamski meji. Veliko število vojakov ae je v zadnjih dneh Izkrcalo v lndoklnsklh luksh, nakar so bili poslani na mejo. Iz tega i mnogi sklepajo, da se Japonska! priprsvljs ss sunek proti Sla-mu. Zastopniki sedmih organizacij so v Chicagu sklenili, da se skliče slovenski narodni kongres, ki se vrii v februarju v Chicagu in začrta politično akcijo za staro domovino. Izvoljen je provizoricni odbor, ki iz vrii priprave "Amerika morda še nI pnpra-vljena za popolno udeležbo v vojni, toda prišla je tako blizu kot je sploh mogla brez vojne napovedi," pravi Daily Mall. V slučnem tonu pišejo tudi ostali angleški listi. Finska vlada pojasnila stališče Vrata za pogajanja niso zaprta Rusija zavrnila japonski protest Tokio, 15. nov. — Sovjetska vlada je zavrnila japonski protest glede potopa japonskegs parnika Keti Maru v noti. ki jo je poslsnik Konštantln Smeta-nin izročil zunanjemu ministru Togu. Protest je vsebovsl trdi tev, ds se je parnik potopil po trčenju z rusko mino v bližini Korejskegs obrežja. Japonska je obdolžila rusko vlado odgovornosti za potop in zahtevala odškodnino. sledil konferenci v Bell hiši med uradniki unije ln korporaci j, na kateri je Roosevelt posvaril Le-wisa in druge unijske voditelja, da vlada n* bo podprla zahteve glada zaprte delamios. Pogajanja mod unijo in magneti se bodo nadaljevala in Roosevelt mora biti v pondeljek Informiran o rezultatu. Lewis Jpe za pretil z obnovo stavke, ko se je vladni poeredovalnl odbor i večino glasov izrekel proti zaprti delavnici, nakar ao voditelji CIO v znak protesta proti odloku ro-slgnlrall iz odbora. 1 Roosevelt je pred representan-ti rudarske'unije in jeklarskih korporscij izjavil: "Jeklarne potrebujejo premog za produkcijo bojne opreme. Predaednlk mora skrbeti, da se obrat nadaljuje, ker to zahteva narodna obramba. Povedati vam moram, da vlada ne bo pritiskala za zaprto delavnico. SIcer je res, da pogodbe med delavci ln delodajalci v več Induptrijah določajo zaprto delavnico, ampak to je rezultat legalnega kolektivnega pogajanja, ne pa vladnega pritiska. Resnics je tudi. ds 05 sli več odstotkov rudsrjev, uposle-nih v premogovnikih. «j)«da k rudarski uniji, tods vlada ne bo silils ostalih pet odstotkov, ds se morsjo pridružiti uniji. To i bi bilo posnemanje nacijskih metod napram delavcem " Reprezentantje rudarske unije ln jeklarskih korporac'J so se po konferenci z Ri»oee%vltom ponovno sestali ln razptsvljsll o izravnavi konflikta. Benjimln Helsinki. Finska. 155. nov. — Predstavnik vlsde je dejal, da Finska ni zaprla vrat nadalj- zs vrn i t \dfo ^ "u g est i Je ^taVn^ i^rle«. predsednik korporacje tajnika Hulla naj ustavi vojno United Rtates Steel je dajal, da _______ proti sovjetaki Rusiji .n skleni pogsjanja zadovoljivo napr^u- že odobreni mir. V noti. poslani ameriški; jejo. vladi, je Finska le pojasnila raz- Raztegnitev pomor-skih operacij , I Roosevelt naznanil odpoklic pomtrMt-kov iz Kitajske Waaklngton. D. C« 15. nov. — Zdaj, ko j« kongres pokopal ne-vtrslnostnl zskon, ae ja predsednik Roosevelt odločil u ras-tegnttev pomorskih operacij ns Atlsntiku in Pacifiku. Na kon ferencl z reporterjl ja omenil poglobitev kooperacije i Veliko Britanijo v akciji, katera cilj je Iztrebitev nemških podmornic ln bojnlft ladij, ki napadajo ln «otapljajo parntke, s Atlantika, o pomeni, da bodo ameriške bojne ladje operirale v bližini o-brežja kontinentalne Evrope Roosevelt je odredil odpoklic smerlšklh pomorščakov li lang-haja, Tientslna ln Pekinga, ki-j tajskih mest, ki so pod japonsko kontrolo. Hsmo štiri smeriške topnlčarke bodo ostale na reki Jangtse , —^ Ns vpraisnje re|>orterjev. sil se bo Amerilu Izognila vojni z Japonsko, je R<»osevelt odgovoril, da ni goU»v, vendar upa, da se bodo obstoječe potežkoČe tirov-nsle. Hsztegnltev ameriških operacij na evropsko vodovjs bo od> rejens prihodnji teden. Domne va je, da bo Amerika zgrsdils pomorske bsze na severnem lr-! skem obrežju In na škotskem o-brežju Zadevni načrti ao bili Telefonska unija odložila stavko Pogajanja glede ^ zvišanja plače New Yerk* 15, nov. — Stavka^ ki bi paralizlrala komunikacijski sistem American Telephone ii Telegraph Co. V 42 državah, je bila odložena za en teden. John J. Morgan, predsednik u-nlje Long Lines Telephone Workers, neodvisne orgsnisaci-je, je sklical sejo članov ekaeku-tlvnega odbora na apel dr. Johna R. Steelmana, direktorja spravnega odbora federalnega delavskega departmenta. Na tej bo rszprava o Izravnavi konflikta. Moran je dejal, da je bila stavka odložena zaradi konfuzlje, ki js nastala v federalnem posredovalnem odboru kot posledica Izstopa voditeljev unij CIO iz toga odbora. Slednji so reslgnira-II v znak protesta, ker ae je vi* čina odbora izrekla proti zaprti delavnici v "kaptivnih* pre- mogovnikih jeklarskih korpora clj. Prej je unija talefonakih delavcev zavrgla načrt, ki bi onemogočil prenos vesti In slik po it oah, zaeno pa je zagotovila cl vllno ln vojaško letalako oblast, da ne bo ovirala prenoaa komu nlkaclj, ki so važnega pomena za narodno obrambo. Če bi bila stavka okllcsns, bi blls prizadete tudi radiopostaje po vsej deželi. Glavno sporno vprašanje med unijo ln kompanljo je zahteva glede zvišanja plače za štiri od Mtotke in odprava razlik v mez dni lestvici. New Brunswtck. N. J- 15. nov. i ~ Dosega sporazuma js blls ns znanjena med delavci ln Mačk International Truck Corp., na kar je bila tri dni trajajoča stav ka preklicana. Sporazum določa razpis volitev, pri katerih bodo delavci odločili, katero izmec treh unij naj jih reprezentlra pri kolektivnih pogajanjih s korporaci jo. Korporaclja ima za več milijo-nov dolarjev vladnih naroči Njene tovarne izdelujejo priti-fcttne za toni» In »u)sitw tovor-ne avte. CHICAOO. — Zadnjo zobata, dne li. novosabra. ae Je ae Iniciativo 8NPJ vršila v njenih prostorih v Chicagu konferenca aaatopnlkov SNPJ. ABZ. KSKJ Z8Z. »ŽZ. Sv. Družine ta JSZ. d so seglaano nkll^til. da as skliče alovonakl narodni bimgiss It februarja 1941 v Chicagu. ki naj poloil podlago SS politično akcijo v prid naši stari dosso- vtofc Kongres bodo Ivorttl glavni odborniki vsok slovenskih cen* trsllsiranlk podpornik organlaa* cU. Id Imajo lata dni svoje letne sojo. polog toge lasaje pes vise slovenske centrsltsirsno kulturne In politične organlaacljo. da pošljejo na ta. kongres po dva delegata i dalja bodo povabljeni odlični po*«m«anlkl kot so plm« tel j t časniksrjl In drogi Kongres ae bo bevll naj prvo a nekaterimi notranjlasl problemi podpornik organlaocU. ki so lik prinesla današnja raaaaere (vo-ašks služba članov) In potom bo •prejel program politični Slovoneo a na bodočneet sleto RseoloeUa. ki |o blls aprojeta—4n katera ba , objavljena prihodnje dni v vsak alovensklk listih-priporoča koo- cilj Turčija prsmshala svoj habinst Ankara, Turčija. 15. nov — General Ali Hiza Atrunkal, šef državne policije, je bil Imenovan vencev v demokratični politični obliki v okviru domokratlalrano It balkanske In federacijo. Isvoljen jo bU provtoerltnl odbor. v katerem so laalogans po člana vas aedelujete er- bor« v kateri so Lao JurJovoc. Frank ZsUs In Ivan Metali la-dola vae priprave m bengrm. Dva ubita ped aaaaljo He«l Lodge. Mont. — Tukaj je bil ubit pri delu v premogovniku Ludvik Majer, star 35 let in rojen v Pueblu, Colo. Utrgala se je plast kamenja ln ssdels Majet js na glavni progi tako nesrečno, ds je obležal nezavesten ln šest ur kasneje je umrl. Bil je člsn AH/ ln tu zapušča starše, tri brate In dve sestri. Turtl» Creek, Pa. — Dne 3. novembra je bil pri delu v tukajšnjem rovu ubit Frank Pe-tern*1. star 52 let in rojen v Stari Orlici nad ftkofjo Loko. Bil je élan A HZ in tukaj zapušča tene in štiri hčere. Nov grob v Ogleabyju Oglesby, III. — Dne 11. t. m. umrl Frank Prijatelj, bivši go-stilničsr, stsr 70 let ln doma Is Mirne peči na Dolenjskem. V Ameriki je bil čez 45 let ln zapušča leno, dvs sinova ln dve viaui, jw r m»»- »• r 't—j----i _ , loge, zakaj se bori proti sov je- Point V Turčiji tahtS-tom. „al petnajst iivljsnj rivru* ptiii« i j«-, jr mi m»«.»'"— i------- za vojnega mlntstrs, admiral Fa^ hčeri, hri Rngin pa za prometnega ml-1 Is Mlnneeote nistrs pri reorganiziranju kabl-! Duluth, Mlnn. — Ts dni je tu neta. Artunkal Je nasledil Kaf- umrl John Atefančič, star 7« let, feta Aiikana. Engin pa Csvdeta tortj «len iy vlh nsseljencev v .....Mu Dva ammriika vojaka aretirana zaradi uboja Intendsjs Poročilo pravi, ds je' teh kra]WvN(mnesote. Ril je ko- • poKtl Reykjavik, Islandija, 15 nov. bilo premešanje izvršeno z na | vač n«i poinicu ln zapušča dva menom, da se |x»peéi preUksvs nastorka Kje je bil rojen, poro-potopa parnika Kefalia Ta Je j čil«» ne pove nt s |r»V: mM Grupa letalcev iz Kanade dospela v Anglijo London, 15 nov. — Grupa več sto letalcev, ki ao se izvežbe li v Kanadi, je dospe Is v neko sngleško luko Uradni krogi pravijo, da je ta največja od vseh. kar jih je prišlo v Anglijo v zadnjih mesecih. Grupo tvorijo Kanadčani. Avstrsld ln Novo-zelandci. Finski časopisi so prinmli ze- j^nbul, Turčija, 15. ------Ameriška vojaka Bverett L. mljevlde in objavili članke, ki PelnlJBt |jUmdon. 15 nov. - Ne»1*»»»*; tavnl tajnik Hull v noti. ki jo rlški letalec je preletel Atlantik >e poslala finska vlada in v ka-, v obeh smereh v devetnejstlh u-terlja zevmils predlog glede'rsh Zsjtrk je imel v Angliji, ustavitve sovrsžnosti proti Rusi- kosilo v Novtfundlsndlj! ln ve-¿ " . ^ j čerjo spet v Angliji ns Isti dsn kjer bosta čakala na obravnavo pred vojaškim sodiščem, ki izreče kazen. Anglija zalaga sov je te z letali London. 15 nov. — Letalski minister Je naznanil, da je An gllja poslala že več sto bojnih letal tipa Hurricane v Hueljo In ds so nekatera že v akcijah na ruskih frontah bil tiirpedlrsn pred nekaj tedni in je če* sto čsstnikov in čisnov posadke Izgubilo življenje. Naciji udarili ameriške radiopostaje Berlin, 15 nov — Itapreren-tsntje ameriških radijskih drutb Mutusl Brnad« astlng, N.tionsl Broadraating ln Columbla Bro-i»«lrssttng ne smejo več govori-'ll ns p je prišel I. 1002 Stori) je nesrečno smrt. Kljub visoki starosti je splezsl ns drevo ob svoji hiši, ds gs nekoliko okle-■ti, to«ta padel je na tla In nekaj, ur Ijatuieie Je (»odlegel poškpd-hem fV»lgo let je vodil trgovino In gostilno, /«pušča ženo, tli •Hw»ve in štiri hčere — Istega dne Je umrla Rose Pugel, stara NO M in rojena na Vrhu pri Mirni |mči. V Ameriki je blls 10 let in zapušča dvs sinova. PROSVETA nošah. B^ar Vojarç Zaiyj, veçlop poda lon^inega in vneraj Glasovi iz PftOIVETA THE CNUGHTE|IMENT GLASILO IH LASTNINA SLOVENSKE MARODNE PODPOWŒ Organ of and publUhad by National BonoOt Soetotr Naroinir i sa Zdruiona driave (liTon CWcaga) In Kanado JS40 na lato. $3.00 sa pol lata. »1.40 ta ¿»trt lata; u Chicago In Cleoro iT M m eolo loto. 09.71 aa pol loUi sa Inotonstvo $0.00. Subscription rata«: for tha United Stalo« (oncopt Cblaafo) Md Canada $4.00 por j—s. Chicago and Cicoro 97M por yeqp, foreign counlriM $iM por T®**. Cono oglasov po dogovoru^—Rokopisi dopisov In ¿lankor so na rratajo. Rokopisi litonuno vsebino (ti drama. posmi Ud.) m rrnsjo pošiljatelju lo t slutaju, H Ja Advertikinfl rate! on agrwmonl«—Manuscripts of communication« fuolicited artlcla« will not bo returned. Othor manuscripts, »tori««, play*, pooms. ate., will bo roturnod to aondot only compani«d by sslf-sddr—od and stempod onvolop*. tuch ss whan accom Naslov na tm. kar ima «tik s liatoms PROSVETA 2157-50 So. Lawndato Ara.. Chicago, Illinois MEMBER Of THE FEDERATED PRESS Datum v oklepaju na primer (November 30, 1041), poleg vašega imena na naslovu pomeni, da vam Js s tem datumom potekla naročnina. Ponovite Jo pravočasno, da se vam list ne ustevL naselbin m g» ¡p JSl vtis. ^o DüKa^ala vse >délo, ki letih svöiega Apizarji se organizirajo politično Ameriški apizarji so sc začeli pripravljati na kongresne volitve v prihodnjem letu in v ta namen že organizirajo svojo politično stranko. Pri tem organiziranju prihajajo skupaj reakcionarni in progresivni ali liberalni republikanci in demokratje brez ozira na politično pripadnost v preteklosti. Dobrodošel je vsakdo, ki Je proti vojni in za mir z nacijsko Nemčijo, vsakdo, ki je izolacionist. Z drugimi besedami: apizarska organizaetfa America First se poskuša preleviti v politično straftko. Pred' nekaj dnevi so imeli glavni voditelji America-Firsterjev sestanek v Washlngtonu in glayni govornik na tem sestanku je bil znani progresivec in bivši governer v Wisconiinu Philip LaFoI-lettc. Osnovna točka njegovega govora je bila: "Vsi pristaši odbora America First se morajo organizirati in postaviti svoje kandi-daté za kongres v prihodnjem letu z namenom, da preprečijo Koose-veltovi vojni stranki ustanovitev fašistične diktature v Ameriki.. Philip L« Follette, kakor njegov brat senator, nič več ne govori o progresivni politiki in socialnih reformah; njogov liberalizem je danes paciflzem in njegova progresivna politika je—apizanje Hitlerja, samo da bo Amerika imela mir, pa naj vrag vzame demokracijo po vsem švetu. . . < Liberalni La Follette govori do pičice tgko, kakor piše čifcaška Tribune, glavno, glasilo apizarjev na srednjem zapadu. Tribune je pred kratkim pisala, da ameriški fašisti, nacisti in komunisti so v Rooseveltovi vladi in vse, kar počenja Kooseveltova administracija, je fašistično. .. Zadnje tedne, ko so v kongresu apizarski poslanci in senatorji obŠtruirali revizijo nevtralnostnega zakona, je organizacija America First terorizirala kongres po svoji stari navadi. Med temi teroristi se je zlasti odlikovalo nekaj irskih in nemških cerkvenih pre-latov, na primer nadškof Beckman iz Dubuquejs, Iowa, ki je v svojem škofijskem listu ozmerjal administracijo v Washlngtonu s "komunisti" in "pogani." I Taktika teh apizarjev sc po svojih metodah in sredstvih prav nič lie razlikuje od taktike, ki se je poslužujejo nacifašlstt v »voji propagandi—laž in zlobno obrekovanje—kljub temu se hlinijo, da oni "branijo demokracijo," dočim Roosevelt gradi faiiztm v Ameriki. . . -v Naj se le organizirajo politično! Naj okupirajo republikansko stranko, katera že dolgo let plesni in trohni—in naj jo krstijo za "stranko miru." Naj zraven pritegnejo vse one apizarje in Izola-cioniste, ki varajo javnost, da so demokratje in ki v imenu "demokracije" uganjajo največje zlobnosti v škodo ameriški demokraciji! Vso to spada skupaj pod en klobuk in pod eno zastavo. Amp$k sedemdeset odstotkov ameriškega ljudstva ne pojde z njimi! Ta večina je že demonstrirala, da se zaveda—da "mir" s Hitlerjem je grob za ameriško demokracijo. Zaveda se, da "mir" te vrste je kapitulacija. Večina ameriškega ljudstva se tudi zaveda, da aplz&rska "stranka miru" deluje za "mir" samo s Hitlerjem, samo s totalitäre! Evrope, doma v Ameriki p« je za civilno vojno in uničenje ameriške demokracije. Sramotni, kupitulacijski mir a totalitarskimi diktatorji Evrope, ki ne bo noben mir, so ameriški apizarji pri pravljeni plačati z uničenjem ameriške demokracije!— _ Vsaka "stranka miru" v Ameriki v tem usodnem času je golo varanje naivnežev. Vsak trezen človek lahko ve, da miru danes ne more biti—pa naj si ga še tako želimo. Miru ne more biti, ker mirni odvisen od Amerike. Mir je danes odvisen samo od popol nega poraza oborožene sile, katera je v zadnjih dveh letih ustrahovala vso Evropo, razen Anglije in Rusije, danes pa poskuša premagati še ti dve. Ce hoče Amerika imeti pošten mir v bodočnosti in živeli v pošteni in dostojni družbi na obeh straneh oceana, mora danes storiti vse, kar je treba, da bo nacijska Nemčija čim prej poražena. To je danes glavna naloga Amerike. Vsako igračkanje z "mirom" je le zapravljanje dragocenega časa in energije—in indirekt na pomoč za nacijsko Nemčijo. PRED DVAJSETIMI LETI "Z veto v vstajenje" Cleveland. — Izčrpek drugega cUuw^a 4r^me "Z vero v vstaj 9-nje". Pozorišče tega dejanja je gestapovska pisarna v tretjem nadstropju glavarstva v podeželskem Industrijskem mestu v Sloveniji, v katerega bližini se nahaja vas, v kateri žive Kremene in njegpvi prijatelji. Pred ge-stapovskega komisarja je preveden ubežni jugoslovanski oficir, ki so gf ujeli, ko se je skrival po bližnjih gozdovih. Komisar namigne ujetniku, da ga č«k* smrt kot vohuna, ako ae ne premisli in stopi v nacijsko službo. "Hitler dobro nagradi one, ki mu služijo . . ." ga izku-ša. Toda oficir mrzlo odgovori: "Moja ime ni Quisling. . ." Komisar nato cinično in bahavo izlije iz sebe vso nacijsko filozofijo in sanje o svetovni nadvladi, "ko nam bo (Nemcenj) moralo tlačaniti vse, kar bomo pustili živega", pri čemur se kruto po-' smehuje versajskim mirotvor-cem, "ki so nas najprej pritisnili s hudimi mirovnimi pogoji, potem nas pa začeli božati in nam nazadnje dovolili celo take krasne igrače kot topove, bojne ladje, submarinke, bojna letala in tanke. . Potem privedejo nadaljne jetnike: Toneta Mohorja, kmetico Marjeto, vaškega župnika in učitelja in Grbca, ki dobi v tej sceni tudi nekaj tytin, ker štvjrmarji Še ne vedo, da je njihov zaupnik —izdajalec. Komisar zahteva, da priznajo, da so zarotniki "proti volji vsegamogočnega Hitlerja", zlasti od Mohorja, ki pa noče go-voriti. Tedaj obstanejo komisarjeve oči na mladi kmetici. "An ... ženske rajši govorijo ... zlasti, kadar občutijo slast naših objemov ..." pravi cinično in za-pove šturmarjem, da jo odvedejo v drugo sobo. "Potem bo kratek odmor . . ." de in nameri korak proti vratom. Todimurmarja še ne prideta do mlade žene, ko se ta v obupu požene skozi okno... Komisar besni. Ujeti oficir pa izreče svojo sodbo: "Degenerirana banda morilcev!" Komisar je basen, toda„ se cinično roga: "O, gospod kapetan je slabih živcev . . ." Nato pa za pove straži, da ga odvede na dvorišče in uftreli. Potem se spet loti Mohorja. Domisli se, da je Mohor oženjen. V glavi se mu porodi satanska ideja, da bi poslal po njo in pod pretnjo posilstva prisilil njenega moža, da bi izdal svoje tovariše. Tako izda povelje, da se odpelje nekaj motociklistov po njo. Mohor prosi: "Pobijte nas, toda prizanesite našim ženam . . . Moja žena je v zadnjem mesecu nosečnosti!" A krvolok se cinično posmehuje: "To ni pri nas nobe na zapreka. . . Ali boš govoril?" Toda Mohor zahrope v odgovor: "Ničesar ne vem!" Nato se prične mučenje. Mo-hor omedli. Učitelj, ki se nad mučenjem zgraža, dobi brco trebuh, ki ga podere na tla. Mohor se baš zave, ko stopi v pisarno iturmar in naznani, da so našli Mohorjevo in tudi Krc-mtnČcvo hišo, kamor jih je povedal Grbec, prazno. "Hvala-bo-gui" vzdihne olajšano Mohor; "sdaj rad umrjem." In ko komisar gpet zahtava od njega, da govori, pristane, da bo govoril, če se mu dovoli nekaj besed za uvod. Komisar dovoli. In kmet Mohor neustrašeno izpove pred fašističnim barbarom svojo neomajano vero v zmago pravične stvari in bodočnost svojega ljudstva. Pove mu, da živi slovenski narod na svoji zemlji že več kot tisoč let in v tem ča^u so ga nekaterikrat skušali iztrebiti in uničiti, toda osvojevalci so se izgubili v prahu zgodovine, dočim smo mi še vedno tu, žila-veljši in močnejši kot kdaj prej. "In tu bomo, ko o vas že zdavnaj ne bo več ne duha ne sluha. Kajti ljudstev, v katerih #vi ne-ugnana volja do življenja, ni mogoče uničiti!" Komisar se seveda temu zgolj cinično posmehuje. Toda kmalu se začno dogajati stvari, ki ipu vzamejo voljo do smeha. Luči začno ugašati, skozi okno pade odsev požara v mestu: elektrarna in tovarne so v plamenih. . . Potem vstopi šturmar, ki izroči komisarju listek, o katerem pravi, da so ga našli pripetega na prsih Petra Grbca, ki so ga našli na dvorišču zaklanega. . . Na listku stoji: "Tovariši, žal nam je, da nismo mogli storiti več za vas.. le izdajalca smo kaznovali. . . Toda to še ni vse: vam v čast bomo zakurili kres. . . ki bo vlil kletem u sovragu smrtno grozo v kosti. . ." Zunaj je dirindaj. . . Komisar kriči povelja skozi okno. . . Ko se vrne k pisalni mizi, pa ga zadene silna brca v trebuh, da se ječeč zvali po tleh. . Mohor pa z divjim krohotom skoči na pisalno mizo, zagrabi nož za odpiranje pisem in zareže v Hitlerjev portret fez in čez črko V... Komisar kriči, šturmarja streljata v poHemi, Mohor se krohota kot blazen, učitelj pade, zadet na smrt in paposled skoči Mohor, tudi zadet, na tla, se opoteče proti na tleh ležečemu komisarju, pa de nanj, zasadi nož vanj in potem se moža zagrabi^ drug drugemu ka goltanec in se davita, dokler ne obležita negibna. Duhovnik odide iz "levje kletke, da ponese tolažbo obupanem in vero omahuj očim", šturmarja se pa v grozi spogledata spričo te slike smrti in razdejanja in na zadnje tudi zjpsžita. . . Glavna igrica v tem dejanju bosta Rudolf J. VVidmar, ki bo igral komisarja in Milan Medve-Šak, ki ima vlogo kmeta Mohorja. Oba sta sijajna igralca in bosta v svojih vlogah gotovo ne-prekosljiva. Jugoslovanskega oficirja bo igral Joseph Skuk, tudi star igralec. Kmetico bo igrala Anica SchUster, a župnika Anton Eppich. Drama bo igrana v nedeljo popoldne 23. nov. v SND na St Clair ave. Publlcljskl odsek. JKL sen/'" ion odnese najbolj Zarja nam skrajšani obliki vse^elo, ki ga je izvršila v 25 letih svbjega obstoja- Podala bo izvlečke pesmi, ki jih je pela od začetlM^do danes. Zastopani bodo moškirme-¿ani in žfnsfci zbori, kvarteti, dueti in solisti. Po programu se bo vršil ples in prosU zabava. Za ples bo igral orkester Johnnyja Pecona. Vstopnina h koncertu je 50c in velja tudi za zvečer, samo za ples pa 35c. Vstopnice dobite pri pevcih in pevkah Zarje, pri mrs. Makovec v slaščičarni SND in v trgovini Josepha Dur-na na E. 156 in Waterloo. Zarja uljudno vabi vse svoje prijatelje in somišljenike, da tudi to pot pokažete svojo naklonjenost, kakor ste jo še vedno do sedaj. Torej posetite nas na Zahvalni dan v polnem številu da se bomo spet skupno zabavali v krogu svojih prijateljev in znancev ter užili nekoliko vese ja, ki ga vsak človek ljubi. Pub. odbor. ▼•ter na dva tisoč čevljev viso kam hribu pri Hubbardtonu. Vi. Zadnji klic na Zarjln jubilej Clfvaland.—Prihodnji četrtek, na Zahvalni dan 20. nov., se bo ob 3:30 popoldne dvignilo za-grinjalo na odru Slovenskega doma na St. Clair ave. in prika zal se bo pevski zbor Zarja, ki bo zapel "Rudarsko himno". Na to bodo sledila druge pesmi, ki bodo označena v programu in katerim boste lahko sami sledi li. Potem bodo nastopili drugi zbori: Slovan, Jadran, Slavulj duet Sloge, Svoboda iz Detroita in češki pevski zbor Vojan. Iz Detroita so nam sporočili da jih pride kar cel bus. Upamo da bodo odnesli dobre spomine Češki zbor Vojan bo podal izvle- Is coloradsklh fcrfcov Crosiod Buite. Colo.—Pridno čitam dopise iz raznih krajev Amerike in včasih se tudi na-smejem Tonetu Valentmčiču, ki zdaj opisuje svoje doživljaje v Ameriki in tudi v starem kraju. Le naprej s špasQm. Čitam tudj članke, v katerih urednik Pro-svete pridno biča Hitlerja in Mussolinija. Le naprej, John, in tudi jaz bom pomagal z našo revščino. Dragi čitatelji, prišla je na svet velika pošast v podobi Hitlerja in Mussolinija, ki na vse načine ubija in mori naše Srbe, Hrvate in Slovence, jih strada in izganja z njih domačij, z njih rodne grude. Kakšna civilizacija je na tem svetu, kakšni zakoni! Kje je tisti Bog, da ne udari po tej pošasti. Toda upam, da bo ta pošast končno padla, ker mora pasti. Kar se Mussolinija tiče, ni vredno govoriti, ker on pleše tako kakor mu s harmoniko za gode Hitler. Tudi papež v Rimu mora molčati, če neče občutiti udarca te pošasti. Ali vidim in berem, da ta pošast že umira Zakaj, borni razložil. Nemčija je izgubila v zadnji vojni. Nekaj tet pozneje je prišel Hitler na površje in se posta- angješka mesta. London so na-ciji dobro sesuli, ampak Anglije niso mogli ugnati v kozji rog Sploh je to Angleže še bolj pod žgalo, pa tudi Amerika jim je Driskočila na pomoč. Kaj pa Mussolini? Tudi on nj hotel zaostati, tudi on je hote biti "velik". Pa se je spravil nac malo Grčijo. Toda tam v Albaniji jih je tako dobival po grbi da je pričel jokati in Hitlerja prositi za pomoč. Hitler se je odzval, najprej pograbil Jugosla vijo, potem pa še Grčijo in tako rešil svojega osiščnega partnerja Ko sta Hitler i p Musso pobra la Balkan, sta poslala Hrvatom za gospodarja Paveliča in Kva ternika, ki sta po umoru kralja Aleksandra v Franciji pobegni la v Italijo. Mussolini je Hr vatom poslal za kralja tudi nekega italijanskega parazita po imenu Spoleto, ki pa Zagreba še videl ni, zakaj Hrvatje imajo ljuto kri in tudi dobro. Tako se bo zgodilo tudi s PaveliČim in Kvaternikom in z njunimi oprodami in krvoloki. Enaka usoda čaka tudi Hitlerja, Italijani bodo pa že sami opravili z Mus solinijem. Potem se bo pričelo novo živ ljenje in tudi nov svet z novo . . . postavo, da bodo vsi narodi ena vil pred Nemce kakor petelin na £ • Potem bo lahko gnoju. Gobazda je, da bo Nem- kc£ mirno spal v svoji hišL čijo spet postavil za boga in gospodarja. Ko- je prišel na krmi lo, je pričel izdelovati letala, topove, tanke, municijo in drugo morilno orožje. Ko je ta pošast naredila dovolj orožja, je šla nad Avstrijo in jo okupirala brez boja, ker so ji bili klerofašisti že prej pripravili pot s tem, da so v «krvi zadušili rdeči Dunaj, po-, morili socialiste in razbili delavsko gibanje. Ampak Hitler ni bil zadovoljen z Dunajem in Avstrijo, pa se je spravil nad Čehoslovakijo. Drugi bedaki so ga mimo gledali in se smejali, ampak danes se ne smejejo. Potem je ta pošast udarila na Poljsko, pri čemer mu je pomagal tudi ruski kosmatinec, ampak zdaj vidite kaj Hitler dela z njim. Tisto početje se je zelo maščevalo nad Rusijo, ki se mora zdaj boriti proti tej pošasti na življenje in smrt. Ko sta s Stalinom razkosala Poljsko, se je Hitler spravi nad druge države zapadne Evrope. Ko ja Musso videl, da je Francija postavljena ob zid, se je še on pridružil Hitlerju in Francijo sunil z nožem v hrbet Potem se je Hitler spravil nad Anglijo in poslal svojo zračno armado nad London in druga (Iz Prosvete. 17. novembra 1921) Domačo vesti. V Braddocku. IV, je umrl 39-letni Math Matlčič iz Rakeka na Notranjskem, član SDPZ. Delavske vosti. Krd« rulna mjunkcija proti rudarjem je začasno umaknjena. , Ameriško voatl. Senator Boiah zahteva, naj se uničijo vse bojne ladje Is inosomatva. Unije angleških delavcev apelirajo na vlado Združenih držav, naj zahtevajo na razorožitveni konferenci priznanje in zastopstvo sovjetske Rusije. Sov letaka RuaiJa. Komunistična strokovna internacionala Moskvi apelira na ameriške delavce, naj ignorirajo razoroiitveno konltrcneo POHDtUEK, njmv^j S ^vo Siovenecl^ PJ, katerega sem bil novnik; prav tako ' pnhodu vpisal tudl vy £ a žena ni bila sprejeta, ¿T bih že pred odhodom v « domovino, vsi člani SNpjtt smo še danes razen ¿ene sem spet kupil hišo in bili zopet v svojem. Na seje sem hodil, sploh ^ je briJ0 *m selje, da slisim to in ^ ni škodovalo, Če smo se malo I Vegah, Je šlo pa p^m vse resno naprej. Bil sem še d< čar takratnega lesenega S skega doma, toda malo Je kalo, da me niso izplačali in slali moj delež $25 v domov toda sem jih prehitel. . ^tnsem začel agitirati I boljši Dom ¿n delo se Je re čelo. Vrednost starega Dor >recej narasla; to smo izrači li in ugotovili, da so naši de vedni po $90. Vsakdo mora dodali $10 in ima delež v vi nosti $100 za novi Dom. Kat a nam še ostane $800 in fond za novi Dom. Zaceli agitirati in prirejati zabavi-1 novi Dom in prodajali delr po $100, oziroma niso delnice zadolžnice so. Od njih ni nc nih obresti, dokler je kaj da, Le v slučaju smrti delničarji plača vse z obrestmi dedičem] zahtevo pa tudi drugim carjem, toda brez obresti, še danes v veljavi. Iskali posojila, kjerkoli smo moglij takrat so naši ljudje imeli de in posojevali v prid Doma,| kar so dobili zadolznae Ko smo dobili primerno to, je bil nov Dom neizogifc Kupili smo dve loti 12500, stari Dom pa pr vsa- spal v svoji hiši. Hitler se je zmotil, ko je navalil na Rusijo, ker je mislil, da je Jugoslavija. Njega bodo že zlomi i Rusi s pomočjo Roosevelta, o*i roma Amerike in Anglije. Toliko o tem. Pri nas je bilo vse leto slabo vreme, v jeseni dež in sneg, da takega še ne pomnim. Po hribi je veliko snega, a par dni ima mo zdaj lepo vreme. Sem že star Amerikanec, toda tako slabega vremena še ne pomnim, kot smo ga iirieii letos v naših gorah. Kar se dela tiče, se dela s polno paro in menda se bo toliko časa, dokler ne pogine v svoji lastni krvi nacijska pošast s Hitlerjem na čelu. Paul Pfi&ian. $2800. Mojc Ameriki hrepenenj •i • » j v* iki in dozi enje po Prvi odbor za Dom, ki je dobil darter, je Predsednik John Šuštaršič ( tev), tajnik Anton Valentii blagajnik Jack Peršin, direl ji pi Joe Garm, Matija Goi Matevž Steblaj (mrtev), Zug. Franka Steblaja n pa seboj jemali k odvetniku tolmača, da se je tako nar kakor smo zahtevali sedaj že več let Domov pr nik. • Pomladi leta 1926 smo od hitekta dobili "blue print" gradbeni načrt za novi Do specifikacijami materiala. 1 pisali smo gradbeno delo in jeli sedem ponudb od kont torjev. Med njimi je bil tudi venski kontraktor z najvišjo no $31,000, najnižja pa je I: $17,500. In tako je delo dc Italijan. Dom je bil dograjen Delavskega praznika 1926. kratni odbor je bil: Predsedi Frank Kramar, tajnik An; Valentinčič, blagajnik Mati Steblaj. Na Labor day je bila slovei otvoritev novega Slovenski doma. Frank Jiramar in Fri Steblaj sta marširala na celu like parade domačih in iz d gih naselbin, jaz in MaU-'v^ blaj sva pa poganjala »nar ski župan je odprl vrata nov« Doma, Anton ZbašnUf seda gl tajnik ABZ, je bil pa V* govornik. Takrat so bili pro. ri novega Doma vs, premaj in bili so tudi pnlični duh« kajti vsakdo je še posebej d» val v korist Doma pnmei vsoto. Večkrat gledam t.^ M go darovalcev. Sedanji Dom je ponof male slovenske naselbme^ drugi narodi ga upošte^ priznavajo, da je na vernem prostoru ^ v poštenih rokah je U» sicer niso tako veliki Kri ni voda! Odpri roke, odpri trce, otiraj bratovftlce tolze! Darujte v sklad slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora!— .... Voditelji Ameriške sadrušne lige m konferenci v Kansas CUyJu. i i • •• vftjaji V ^ XIX. West Mlddlesex. Pa.—Zadnj'č sem povedal o moji vrnitvi iz starega kraja leta 1922. Spet sem v Sharon-Farrellu. Nastanil sem se pri družini Garm. Dosti sem imel obiskovalcev. K sreči je bil pri American Sheet & Tin Plate Co. odslovljen moj prejšnji boss in tudi "super" je bil drugi. Tako sem delo zopet nazaj dobil, drugače bi ga ne bil. V Washingtonu sem takoj zaprosil za potni list za vso mojo druttno, ki se je prifurala v Ameriko imsbcs decembra pred boiičem. Vse je bilo majhno, starejša hči stara 15 let, pa se podati s tako veliko druiino na ___ pot; in žena je imela dela *»L0veii8ka habodha skrbi čez glavo z osmimi otroci. jedKOTA Ko so sem dospeli, so izgledali P0DP0 kot cigani, vsak je imel punkel |Is^jf, na hrbtu. Žena je toiila, kako je bilo hudo na potovanju in je mislila, da ne bo prenesla Takoj smo dobili v najem hi-j Šo in vse uredili. Cez mesec dni pa ml bt gre žena v bolnišnico' na operacijo. Stroški tu in tam. Jaz sem se takoj po prihodu vpi- mo nikogar delajo V^JfitS* že imeli ponudbo, fla o rali stroje za igranje, e< " bodo nosili lepe dohodi^' vselej smo take v prid Anion 'so j.ako H. dir. publ- SS. PJO L 6 novembra sem dobil F od glavne predsednice PLjfce ¿enske zveze, Mrs. Ffprisland, ki mi piše: Pshebovganu, Wis. smo za-prvo nabiranje denarnih Kkov za slovensko sekcijo Planskega pomožnega od-rAmeriki. Nato naselbina K komaj kakih dva tisoč Slo-tv Poznana je po svojih ET plačah, toda vseeno smo Pr «725.00, kar je velika vso-r dela čast naši naselbini. Uiebliže poslan glavnemu Lmiltu JPO. SS v Chicagu. Podborje bil prvi ki je poslal Lrne prispevke na glavnega P^-Iro " if- ■. k to besede! Vsaka je podpr-Tdolarji. Tu govore dejanja, fj, mala slovenska naselbina [¿ygan lahko odgovorila na r^omakov, zakaj niso odgo-L jj druge slovenske naselbini To je tako prepričevalen Ud, da se ne more več zatiskaj m iti preko tega močne-fs krasnega vzgleda, «vala vsem in vsakemu; pr-i nabiralcu, drugič darovato-LNaselbine, posnemajte She-Ln. Milwaukee in West Al-¡¡Udnji dve naselbini sta pota po svojih župnijah $521.20, l je bilo poročano v zapisniku tonske sekcije JPO. Xkke 10. novembra pa dobijn po od glavnega tajnika Ame-|it bratske zveze, brata Anto-(Zbašnika,. ki je predsednik finega odbora št. 6 v Elyu, Jpesota. ki se glasi: PPriloženo Ti pošiljam imena palcev za slovensko sekcijo (slovanskega pomožnega od-n, podružnica št. 6, Ely, Miniti. Priobči imena! It je naša prva kolekta. Vse-iscsta še nismo obiskali. Pri-lli bomo tudi ples v Commu-Ijr Centerju na Silvestrov ve-r in zabavni večer istočasno v (slovanskem domu. Če nam teča mila in če se bo vsak Mdil, nam bosta obe priredi-|prinesli najmanj 500 dolarjev ijjtL. II fo to besede! V teh besedah toijo zlati cekini. V teh bese-i je zapisala slovenska naselil Ely v Minnesoti svojo i,zavest in usmiljenje do svo-dragih v domovini. W dan sem dobil prepis pis-t katerega je pisal glavni bla-Nk Ameriške bratske zveze, iLouis Champa, ki je obenem Pjmk lokalnega odbora št. 6. ■o je naslovljeno glavnemu «ijniku JPO, SS v Chicagu, Glasi se:' Noženo Ti pošiljam dva celega za $500.00, (dar ABZ) druKega za $954.30, skupaj To je prvi prispevek lokalnega odbora št. 6 JPO, By Minnesota." moško potrdilo, da je bil denar poslan in da je beseda podprta z dolarji. H« značilno se mi zdi, ko imena teh darovalcev. Vse kopano: Vse naše sloven-Nporne organizacije kot Ni združeno v lokalni od-JPO. Kako lepo je to, bratsko soglasje je v teh J», kako so vsi kot eden, po svoje dali za trpeče bra-»•estre v domovini. In niso ■••¡no Slovenci. Poglejte Vse narodnosti so dale, *nujijo tam. Vprašali »o ["*'< katerega so srečali. Nl-f Jfcsh /.a njegovo narodnost , njegov stan, vprašali so 'T" h'*< kot človek pomagati PJU Slovencu onkraj morja. ^ demokratično je to. Mo-rjwn« v Ameriki. Imena teh r4i(t'v se bodo morala po ^P'i"l>č,ti v slovenskem ca-^ N Ljubljani, da se bo po-z" kratičn« slika smc-i/lvlj»-'nja,'kjer toliko na-I ' khko živi v enem mi-« med njimi ifl ao-' *mpak med njimi je lt> velik cul, da se poma-r'^u, katerega Je zadela r < "«rodndfc, vera, stan in ^'"kaj ne šteje. Tu iteje |v'*Ako bitje, ki trpi. f*77» i »n Slovenke, tu iihate vzgleda, p< «nema j te dokaz, kaj m lah-n '•ti. če Jr dobra volja * 'J *mo dolini napraviti za naše uboge, trpeče in siromašne ljudi naše krvi. To so besede; v vsaki besedi je srebro, v vsakem stavku je zlato, a v vseh teh treh pismih pravo in zvesto bratoljubje onega brata in one sestre, ki živita daleč od domovine. Sedaj pa či-tajte: IMENA DAROVALCEV sa slovansko sekcijo J. P. O« podružnica it. 6. Ely. Minn. tsoo.oo American Fraternal Union. $50.00 Lodge No. 1, American Fraternul Union. $25.00 Anton Zbasnik, Jugoslav National Home, Ely Teachers Associatioa, Zupancich Bros. $20.60 . Lodge 72, KSKJ. ¿020.00 < Ely Hardware Si Furniture Co. $15.00 ~ Lodge No. 200, AFU, Rev. F. Mi-helcic, Kovach Bros. $10.00 Lodge No. 2, AFU, Mantel Family, Jack P. Grahek, M. D., State Theatre,, Marko Zoretic, Dr. R. J. Kal«n, Frank Skala, First National Bank, Ivan Tauzell. $5.00 Mrs. Frances Koprivnik, American Legion Auxiliary, Lodge No. 20, SNPJ, Lodge tfo. 2(18, 6NPJ, St. Lawrence Lodge, CFU, Slovenian Ladies Union, Lodge No. 21, WSA, Lodge No. 114, AFU, St. Francis Court No. 1027, Lodge No. 54, SSPZ, Frank Koprivnik, Frank Zergaj, Mary Hutar, Louis Champa, John Otrin, Louis Prijatel, Ely Shopper, Peter Moscatelli, Frank Tomsich Jr., National Bakery, John Chrep, Philip Rocenbloom, Joseph Koschak, Joseph Slogar, Martha's Lunch, Coast-to-Coast Store, Dr. Q. Milavetz, J. C. Penney Co., Gamble Stores, Dr. J. J. Call, B. J. Agnew, Ely Theatre, O. E. Snyker, M. D., Stone, Manthey, Carey & MacDougall, Taito Ahola, M. J. Kapsch, Jake Skala, Ely Cash Market, Joe Gerzin Jr., Mike Cerkovnik.^ ; f $3.00 Sears, Roebuck & Co., Frank Tratnik Sr., Frank Pechek, August Tri-nai, Nick Mineff, M. J. Murphy, Otto Hokkanen, Ely Co-Op Association, American Clothing Co., Gust A. Maki, Anton Slogar, M. F. Teplicky, J. S. Cherne, Earl W. Fenske. $2.50 Anton Pluth. $2 00 Frank Zbasnik, John Galin, Joseph L. Champa, Ignac Fink, John Kapsch, Margaret Hutar, Frank Baltich, Anton Stupnik Sr., Joseph Indihar, C. J. Fortier Jr., Louis C. Stember, O. T. Friedsburg, Chocolate Shop, Pete's Garage, Anton Oja, Anton Huch, Martin Grahek Sr., Anton Pirsh, Andrew Frjtz, Joseph J. Klug, Mike Grahek, Tony Dargontina, Steve B. Grahek, Joseph Chrep, Tony J. Le-nich, Byrd Brownell, Vic Thompson, Matt Otrin. Dan Bohinc, Mike Maro-nis, City Meat it Grocefy, John Koschak Sr., James Ryan, Mrs. Mary Kcrntz, John Marolt, Leo Mochnik Family, Carol Herrick, George Ko cevar. , - $1.50 John Logar, John Zgonc. $100 Mrs. M. Prešeren, Peter Svetic, Frank Benko Sr., Mrs. G. Vertnik, Mrs. Sophie Pétrie, S. Daneiko, Vic toria Matesha, Alice and Tina Sells kar, Kitty Vasdahl, Mrs. Leppi. Ely News Store, Mm. Jos. Komata?; Fred Pu eel, Miller's Market, Henry Pieti la, Nannie's Style Shop, Passi's Serv ice Station, Fred St. Mane, Wm. Hasselblad, Joseph Stonich, Richards Motor Sales, Cliff Adolphson. Mr. and Mrs. John Glavan, Mr. and Mrs John Ulber. Jacob Kunslel, Mr. and Mrs. John Kalsich, John Zbasnik, Edward Zbasnik, Mrs. Frank Noaan John Glavan Jr., Frank Seme, Jo« Zaic Jr., Mr and Mrs. Joe Zaic, Mr. and Mrs. Joe Goard, Mr. and Mrs Valentine Marn. Steve Marn. Loui» Skubic. John Teran. John Mehlr Matt Baucfck, Peter Jerich, Frank Mlkolich. Anton Mikollch Sr.. Joseph A. Mertel, Joe F.'Mertel. Frank Tom sich Sr., John J. Tomaieh. Frank L Strukel, Mary Slabodnik, Margaret Colar ich, Frank Svigel Sr.. Mike P» pesh. Paul Lobe. Andrew L*nlch Joe Vertnik. Matt Marolt. Joe M« yerle, F Baftovich, John Pucel (Chap. St.), Joseph SpreiUer Jr Leonard Slabodnik/ Paul Vadloèky Sr. Anton Gornik Sr, Charle. Ti* > vich Sr., John Schurk. Matt Musich Sr., Joe Klemensich Sr.. Rudolph Tisovtch. Joe Mishmash, Frank Ule Frank Kriznar, Anton Indihar Sr Anton BoiU Sr. Antof» Onla Louis Koaorok Katarina Jerich. SUnley j Rozman» Ju^^ Juhu ^lu . la, Frank Kaplan. Nick Popovicli. Barbara llaUaha. Joseph Mih v Anion Doknc. John J. Golobich, Anton Seme, Frank Piusen Sr., George Bozich. Nick Kurant. John SkubHt Jr.. Jolm Pierce, Frank Koschak Jr., John Koschak. (James St.) Joe Koschak. Mrs Joseph Alar, Mrs. Mati Tomljanovich. John Kotchevar. Mrs. Mary Rom Pete Aroo. Frank Bano-veu, Clara Handberg. Kathleen C * fey, John Skubiu Sr.. Mrs. Margaret Agnich, Mariin Fink. Joe Shi konj a, Matt Rom, Louis Rebol, John Fagina, John Korošec. Anton Pershern, Thoresa Gouse, John Movrin (West), Mrs. Kosmach. Mrs. George Skube, Mrs. Frank Undgren, John Taka-vitz, Mri. »ose Kovali, Hilda Kotchevar. George BanoveU, Michael Rom, Ann Stoll, Madalyne Grevich, Catherine Chimsar. Marie 8ekula, Albe-nu Kotchevar, Pete Skradski. George I'eternal, Mary Deyak Sr., Rudolph Krall. Louis Garni. Frank 8ershen, Jos. Novak Sr., Anton Murgel, George Vipavetx, Louis KoUian, Marko Junke. Joe Lobe Sr., Joe Pu-i eel Sc., Louis Kostelc, Florian Suatar, Frank Eraar Sr., Paul W. Martin, Seme's Market, American Cafa, Hotel Ely. John Nordstrom, Traveler's Hotel, Tourist Service. Ely Credit Ass'n, Mrs. F. Petek. Mrs. Prapotnik, Frank Perovsek, Joe Prijatel. Miss Frances Perovsek, Frank Likar, Louis Lesar, Anton Perme, Frank Hren, John Lovsin, Mrs. Mary Pe-rusek, Frank Dejak, John Sega Sr., Jack Moravetr, Mrs. Frances Zupec, Louis M i he I ich, Simon Marolt, Mrs. Mary Mrak, Peter Strucel, Frank Beuk, Robert Graham, Frank A. Da-jak, Mrs. John Vivoda, John qnidi-ca, Joseph Dejak. Matt Dejak, John Zobec Sr., Frank Sober Sr., Joseph Omerza, John Zobec Jr., Frank Samec, John Zaverl Sr.. Barbara Rozman, John Kramer, Tony Cerar, Anton Perushek, Miss Julia Perovsek. 75 Cents Mrs. Peter Hutar, Frank Shepcl Sr, George Bai ich, Joe Gorzin Sr. 70 Cents Frank Jcager. { 55 Cents Kenneth V. Smith. 50 Cents Mrs. Angela Novak. Vincent Veael, Joe Pucel, Joe Serjak, John Rom, Frank Miklaucich, Mr«. Hary Margaret Sega, John StrUcel, Louis Ravnikar, Frank Smuk, John gtftttt, Mrs. Jennia Tekavec, Frank Boldino, John Kaatelac Jr., Anton Rajier, Louts Marolt, Louis Dejak, Matt Ze leznikar, Joe Lobe Jr., Ludwig De-yak, Anton Deslich, Anton Pecek, Luka Devich, Agnes Krnlcar, Joe Jamnik, George Velcheff, Anna 8. Grahek, Rose Chepelnik. Stanley Germak.. Frank Osaban, Lawrenoe Kuhar, Joe Mavetz, Mrs. Joe Janko. Mrs. Eino Aspic, Frances Stokes, Helia Koski, Emily Stember, Pet¿ Kerze Jr., Frank Telich. Math Indi-har, Math'Kapsch. Axel Arola,-Herman Kittala. Marko Duaich. John Lobe, Frank Urbas. John Labernik, Urbes. John f t Andereon. Anton Stupnik Jr.. Josrphine Marolt. Jo arph Gotchnik. Jo«»ph Stupnik Ag ne« Zimmerman. Cari Tornbrrg Frank Mlakar, Joaeph Sever Ur Mary Skerjanc. Anton Omar «a J t Louis Perushrk. Stefanich Famlli Matt Grahek, James Pefrla. Frank Skalar. Anu»n Ko>^e> Frank Laurich. Luka Chlmzar. Mike Vidmar John Schlitz. Florian Beiehar. I G. Co«, Joseph Jener ich Therrea Hubuin. John J Mahady. William Fulford Jueeph Kftvarh. Steve Hwkh, Paul Buccowich, Joseph J. Peshel, Anna Mike Klobuchar, Frank Meden, Jo seph Kvas, Mrs. Wm. Mitchell, Mrs Julius Carlson, Mrs. Gust Enquist. Pat Burns, J. A. Kangas, Brlgita Hri bar, Gregor Kristian Sr., John Pre-bei ich, Anton Struna. John Kalan, Joe Pluth, Mrs. Mar^ Jerich, Law-rence Lunka, Mary Gachnlk, John Vidmar Sr., John Vidmar Jr., Louis Gornik, Anton Boltz Jr., John Kap-lan. John Glavan, Frank Kocjan, MichacI Jerich Jr., Leo Krchull. Mrs Anton Gôdcc, Mrs. M. Oblak, Joseph Kastelec Sr., Matt Boldine, Marko Slogar. Fred Benko, Mrs. M Stubler. Jack Musich, Anton Kuzma, F J. Sustersich, Frank Shepel Jr.. Joe Grahek, Frank Mausar. Katarina Golobic. J. B. Roaandich. Jack Pavli-sich. Frank J. Jasper, Mrs Matt Ba novetz. Mrs. John Slabodnik, Mrs Steve Smrekar, John Golobich (Put tison St.), Mrs. Luthanen, John De yak. John Skufca, Frank Lunka, Matt Oberster. Frank Childers, Helen Novosel, John Mayerlc, Joseph Poshak, Edward Williams. Joseph Pish 1er, Frank Susterieh, Louis Sen ta George Bubash. John Mannsek Anna Mayerlc. Victor Novak. Valentine Bal mik, Mary Delak. Ida Star kovich, Maty Dolenci-. John Strukel John Prtrlch Sr, Frank Btalner John Omenta Sr . Lloyd Goard Charles Oorshe. 41 Cents Mr» Hannah Tuomala;Uev Ollilla $$ Casta juck Marolt. Mrs. Emil Nicmi. M Cants Andrew Koivisto Jr., Mrs. Anton Kotchevar Rev Brown $5 Centa Steve Labo*. Ö. Lâuon Nick Ma ki, Frank Urbaa Sr.. frank Jt-nhr Mrs. Ixiuia Ferronl, Frjink Zgonc Charles Goiifie Jr., John Kura, Jahn K<*chek Jr., Mike T«omale. Ale* Siren, «mil Maklplha. Mrs Waino Rautio. Miy Lina Taakkunen. Mrs John Kaakl, Mm Cert Baraga. Mes Frank 'hiatafeon. Mrs Nestor Roue Mrs GuM Anemon Mm II fl Mil 1er Joseph Musich Mrs Elizabeth GianotU A Sund Mrs Angela An Miment. Mrs Wn.rt Seisa Mrs An ton Bobeah Rooeuel »w* E»««»»« Sdiuster, Jack Ülunen. Wernei Arvola Kal^t Karaeti Jut Folio Si . Tiburito Col um be John Evanlah. Wreley Herju John Melovasicti Jm Merhar. FUfk frank IMII An grl O M<*Mo. Brant RoherUot. Jo M»ph stftffae it Mike »Irfli John Sa)ovic. Joe ' RoMcti John Ram Louis Kiflfc Hotpola Shoe «hop Joe Markovi*. Joe Midi Mrs ftofcert Cams »h. M ra faul Y ad k y Jo aeph f. (Vahek Mrs J IM ward lUkt Mfs Carleen, L Lmdtirrg Jr seph Guneek. Cimet Nelaon, Mrs Pismo iz Londona TimwI TJ 'jVIW/tj -m (Izvirno poročilo Proaveti.) 16. oktobra 1941. "Gospod Harnman in jaz sva dala poroAtvo za <|«lavoe in delavke Britanije in Novega svetu. Ali delo je vate. Moije in lene enako, val j« delei pri obrambi Leningrada, pri utrdbah Moakve in prt preetolici Odese. Mi se bomo odrekli iivilom od pteko morja, če ao ladje potrebne za Ruaijo, mi ae bomo odpovedali vaemu svojemu prostemu času, če je potreben za orožje, ki ga rabijo v boju sa svoja mesta." Govor Lorda Beavc» brooku so oddajali po radi«; tudi sa vas, amfcrilke poslutalce. Tukaj smo ga sliiali v nedeljo zvečer—ko res vsakdo, ki le more, posluha, kaj je novega. In Ml je dogodek svoje vrste. Saj se je pravkar vrnil is Moakve in zanimivo je bilo, kar je povedal o Rusiji, kako ga je sprejela, kakšen duh vlada tam. Kako so iz neobdelane zemlje izmerili, izkopali, zgradili aerodrom sa pristajanje zavezniških letal v—30 dneh! tako so razpravljali in delali skupaj ameriški Harriman, naS 3eaverbrook, Stalin. Molotov je bil Še prisoten in Litvinov. l.u vinov, ki je prvi isrekel krilatico: Mir je nedeljiv! Mojstrska opomba. Še danes svet ne pozna njene modrosti. Saj je tro-alo dovolj dolgo, da je Rusija spregledala, kaj pomeni, Veko-ve staro pravilo, da ni nihče prerok v svoji domovini, še vedno drii. Danes je Litvinov spet pri" znana osebnost v ICremlu. Rusija pa hiti, da bi ne bilo nič zamujenega, ¿e nikdar nismo tako napeto poslušali radia, rasen seveda, kadar govori Churchill. Ali Churchill je velik govornik, leaverbrook je le velik moš. Njegova silna osebnost se je odražala iz njegovih stavkov. "Kar nam je povedal in kakor nam je povedal, je bilo prav to, česar nam je treba. Da bi jih bilo le še več, kakor je on", tako mi je naslednjega dne rekel delovodja tovarne, ki dela 24 ur na dan ln 7 dni v tednu municijo. Trdo in dolgo pot ¡memo še pred sebof in veČina mojih de-avcev se tegu dobro zayeds. Ne vai—nekaterim še vedrio gredo po glavi višje plače, več prostega Časa, v kantini prašičje meso ns-mesto govejega za nedeljsko kosilo. Ali, hvsls Bogu, reči moram, da takih ni veliko. Niti ne med dekleti, čeprsv so nekatere mlade in člov^t bi pričakoval, da bolj lah kom i šl j ene. Večina mojih delavcev ve, kaj pomeni, če bombe padajo med nje in nji hove druiine. Veste, naučili so se, da višje plače, več prostega časa, boljša hrana vse ne pome ni nič, dokler imamo to vojno nad glavo. To vojno moramo končati, naj stane kar hoče, potem bo spet čas za boljše življenje. In edina pot, da jo končamo, Je več tankov, več zrakoplovov, več topov, več bomb, več granat, več munieije. Vse to pomeni več dela po tovarnah." MoŠ je imel prav. Večina delavstva se r« dobro zaveda, kako je edino mogoče končali to vojno. Imeli smo "teden tankov za Ruaijo.M Njegov program je bil: On the roeds of Brttaih but on the road for Huasla In aeven days. Delovne ure po tovarnah teh vrst so še itek dolge. Ta teden ao pridejali zraven še tretjino vsega delovnega časa. Isto ao hoteli delavci za naslednji teden. Ministrstvo za dobevo Je dobivalo zagotovila is tovaren od vae-povaod. da hočejo vztfrftstl Višek produkcije, ki so gs dosegli. "Delo In postelj", V) je vse življenji delavstva, ki je zaposleno s tan ki. In drugo vojno mašlnerljo V Larson. Mia Érirson Andrew Mäkle, Frank Mtkiaueteh A f LUtfleom A ». Oakres Jf Cents Mis Thomson. Matt frantl, Mrs L. Rogara, Êjm Ker/le ir. John , frafflr PeMtoA Lmmmt It Caéis Mrs Haino. Mas John Chiatwtti Mrs Jahn Widiolas. Arthur Oaeai Maki. Mr. Nerrane» r - " I« Cents Mrs Clinton Ceomfcs. Total »1.4*4 » Ze podružnico II Ä HS JPO, Cl y, Minnesota Anton Zbaénik predsednik; John Tai»tell, tajnik. . Lmrîe Champa, blagajnik. tudC aeveda. Vrste privatr^h avtomobilov so fI**TeTWlTTO~V noč, da so vosili delavce domov, one, ki ao bili prepozni za avtobuse, ker so ostali pri svojem delu, dokler ni bilo kaj važnega, kar so imeli ravno v rokah, gotovega. Nekateri so bili na Vrsti za dvadnevni počitek po dolgem času. Pa je prišla depula*, cija k upravi tovarne: "Maj bi odloiUl dopust za nekaj časa, ker hočemo naprej z delom za tanke za Kusijo." Uprava je dovolila. Sedem mož, ki je pomagalo napraviti prvi tank za Husijo, je poslalo ministru Beavcrbrooku v Moskvo sporočilo: Zastopniki smo midlandskih tovaren, ki delajo tanke. Zavezujemo se, da bomo od zdaj naprej prekosili vse rekorde za pomoč našim ruskim tovarišem. Naš prvi tank ta teden je krstil poslsnik Majski za "Stalina"; ki mu kot zastopniku ruskih delavcev in vojakov pošiljamo pozdrave in zagotovila, da mu pošljemo vso pomoč *a našo skupno smago", Prišel je odgovor iz obleganega Leningrada. Slavni ruski inienjer za načrte tankov, Korain, se je zahvalil angleškim delavcem sa njihovo pomoč pri tednu tankov za Husijo z govorom po radiu. Kakšen je bil uapeh tegu tedna? Poslanik Majaki je israail upanje, da bo produkcija /rustla za Ministrstvo ta dobavo pa je izjavilo, da Je povišek prej 20'/» kakor 10. Obenem je naznanilo, da je bila produkcija tankov v mesecih juliju, avgustu in septembru večja, kakor v celem letu 1040. To jasno kaše, det teden tankov za Rusijo ni bil le sporadičen zalet te proizvodnje, ampak da smo imeli v zadnjih mesecih stalen porast navzgor. Ps ne samo tovsrne za tanke. One, ki delajo druge vrste vojnih avtomobilov, so prekosile vse rekorde v tednu tankov za Rusijo. Proizvodnja oklopnlh avtomobilov v tem tednu je bila enaka proizvodnji v vsem avgustu. Komsj je minil teden tšnkov za Rusijo, je prišel nov poziv mJ-nIstra za dobavo: 30.00Č tankov kakor hitro mogoče. Vesti is Rusije prihajajo bolj temne, kakor ves čaa prej v njihovi vojni. So-vrainik se blila Moskvi, ko pišem to pismo. Po Angliji Je završalo offt nove volje, novega napora pomagati zavezniku, dokler je še Čas. Vsa mests, London med njimi, bodo imels svoje delete pri tej pomoči. Parki, vrtovi v naših mestih so obdati i ograjo, ielezno ograjo po večini. Javni in privatni vrtovi. Železne ograje bodo poslali v toplini te za šelezo, 20,(MM) tankov bodo lahko napravili iz tega šeleza, dve tretjini najnujnejše potrebe. Is Londona samega pošiljajo v topilnice 10,000 ton na tc sistematično, vse od kraja, rvati iz zemlje in pošiljk v toptlijitv Ministrstvo za dela Je odgovorno 7.a to. In pravi, da v zadnjih treh dneh ni več nobene opo*i cije • i vedovele vstop v nje. Miloši se bodo cdaj Oddahnili bogati last| niki zemlje v Londonu bodo godrnjali, nihče ne protestira Vojni mafeertjsl, ki ste rutin ga] obljubili Is Amerike, gre fdaj v Rusijo Hlavnl novinar j* objavil tvoj pogovor t deta vri v tovarni is tanke. "Hali jim bomo iste vrste orošje, kakor tvojim lastnim fantom "—"Sej eo naši fantje /da) |>r i|»on,nil o stvar. DeieaJfcs, pretresljiva povest hrvata store, posvetilo v prostor in zakričalo: "Vatanite, zdaj vaa bomo ustrelili!" Drug za drugim se spuščamo po stopnicah na dvorišče. Ko smo zbrani vsi, nas peljejo do tistih jam za smeti in postavijo v vrsto. S puškami pomerijo na nas — in tako atojlmo nekaj minut in gledamo amrti v oči. Teh trenotkov ni mogoče ne povedati ne opiaatl. Ne glaau ne dihanja ae ni ališalo. Ko pa je prišlo povelje, naj puške zadenejo na ramo, ae nam je vsem iz prsi dvignil tešak vzdih olajšanja. Po takem mučenju je prišlo povelje: "Vsi apat. Streljanje smo prelošili na jutri!" Taki prizori ae niao dogajali vsak dan, vendar med enim in drugim niso nikdar pretekli trl> je dnevi. Od zunanjega aveta smo čisto odrezani. Z ženami, ki so nam včasih prinesle hrane, nismo ali sploh nič govorili ali pa samo nekaj beaed v prisotnosti stražarju. Z meščani in a kmeti, ki so prihajali k taborišču v oblak ali prinašali kakšna jedila, smo ae pogovarjali na kratko in naskrivaj In od njih izvedeli kako veat, kolikor ao pač njim dogodki bili znani. (Dalje prihodnjič)1- ki |e pobegnil is J>avellčeve * a ' ^ dršava (Nadaljevanje) Ujetniki gredo na delo Jugoslovanska vojska je kopala strelske jarke na madtar-ski meji. Ko je bila vojna končana, ao ujetnike is taborišča vaak dan z lopatami gnali zakopavat te jarke. Na pot ao šli zjutraj ob šeatih in brea hrane seveda, do jarkov pa ao priapeli ob doaetih. Delalo se je do enajstih in potem nazaj v taborišče i "kosilu" okrog treh popoldne. Ob Štirih pa apet na pot, potem delo od osmih do devetih in dt> jolnoci nazaj v taborišče. In taco vsak dan s hrano enkrat na dan. Res, na to delo so pošiljali samo kmete in oni so v taborišču največ pretrpeli, kajti , Pretepali ao vae po vrati Pretepati ujetnike ni bila samo "dolžnost" vstašev, temveč tudi njihova zabava. Vsak dan, vsako uro in ob vsaki priloinosti ao nas tepli. "Kdo si?", vpraša vstaš svojo irtev. Ko mu ta pove svoje ime, ga vstaš z vso moč- 0 udari s pestjo v obraz,- "Kaj si?", nadaljuje vstaš z izpraševanjem. Ko šrtev odgovori, jo spet dobi po obrazu. Naučili amo se, kako se je treba obvarovati med tem pretepanjem. Ko je vstaš udaril prvič, se je irtev morala zvrniti v slamo, kakor da si jo udarec podrl* Vstaš je pri tem ušival, veaeleč se svoje "moči" in pustil šrtev pri miru, pre- akušsjoč avojo moč na drugi irtvi. Pretepali so večkrat na liun in vsakogar. Bil sem priča atrašnega dogodka. Ob devetih je prišel v taborišče neki šclezdičar, oče šestih otrok. Preden so ga oropali in napisali vse podatke. Je bila ura enajst. Takoj, ko so gs iz spodnjih proatorov pripeljali v zgornje, je dobil zsušnlco. Ni psdel n noben od nsa si mu ni upsl Mvedati, naj se zvrne v slamo. Edršal je drugi, tretji, peti, pet-deeetl udarec in ob petih popoldne je isdihnii v največih mulah, pretepen po vaem telesu s mškinim kopitom in brcami. Tiste, ki so nsnje imeli poseb no "piko", ao mučili drugje, ne ?red našimi očmi. Poklicali so jih v spodnje prostore, kjer so jih do onemoglosti pretepli in potem polsavestne privlekli \ "nadstropje" tn vrgli na slamo Stražnika iz Koprivnice, Horva-tiča, ki je bil skupaj z nami v taborišču, so vsak dan pretepli do nezavesti, češ, da jih Je prej on pretepa! in mučii. Prebivalci iz Koprivnice in okoliški kmet' je pa so nam pravili, da je bil ko je bil stražnik, dober kot kruh. Resnici na ljubo pa mo ram povedati, da so v našem ta borlšču vstaši imeli obsir do ats rejših, tako da n. pr. niao pretepali starejših pravoslavnih du hovnikov. Navadno ao jim rekli: "Ti ai preatar in preslab, da bi te pretepel. Lezi in ne gen r- V tem talairlšču so bile li l vi ste 'logorešev', V prvo skupino ao spadali srbski in hrvatski kmetje, ki so Jih pretepsli in gnsli na delo. V drugi so bil: pravoslavni duhovniki, zdrsvni ki, uradrttki. trgovci, brez rasli ke v verah. Tretja kkupina so bi li pa vstaši. Prej omenjena dr. Uesarovii ln dr, Jeftanovlč ats ipsls «rs ven mene na slami. Z nami so bili pravoslavni župnik Magara ševič, sodnik Iz Klanjca dr. Pe-rlč, župan Crlkvenlce Nikola Car In še drugi, ki jih nikar ne omenjajte. Nejpogumnejšt je M dr, Beaarovlč, Imel je govore seeeda pritajeno, Ur nam govoril, naj nikar ne popuatimo In vztrajamo, da bo zmaga zave/ nikov kmalu rešila nsa vae in de bomo v novi Jugoslaviji najbolj« ši vajenci ravno ml, ki nas tako mučijo. V "paviljonu", kjer ao bili hi vstski kmetje, nt bilo teko hudo kakor v našem "paviljonu". Z njimi ao ravnali mnogo bolj milo, vendar tudi ne ravno "z rokavic ami", Tretja vrsta,"lo-goreŠev" so bili vstaši Ti ao v svoji hišici prepevali, Jedil, se opijali ln prepirali in tepli rrijtfl «eboj Kolikokrat smo prosili ŠBf», naj pošlje angleške letale*», da vrže)«* bombo M® njihovo kočo, pa najsi sami pomrenio pri tem! "Valanlle. da vaa poalrellmol' Pn takem pijančevanju. pr*p»-| Halsanealllvelše 1 ril» in pietvpu je prišli» nekoliko, lavske vesli ae v dnevniku Pr<> » vstašev s puškami V hsše pro- eeešš." AU JUt ¿tlele vsak daaf Japonski diplomat dospel v Ameriko [ DiftkusU« if gUdt ubUiitv« kri*« na Pacifiku ' * ¡ J» ™ jiyt, -' Ban Franelaee. CaL 15. nov.— iiaburu Kurusu, vodilni japonski diplomat, je sinoči dospel sem s letaipm is Honolula. Takoj |h> pristanku ao gs obkolili reporter]! in gs i spraševal i e nomenih misije. Njegov vdKo- r vor je bil, da je prišel y Ame-rok, ds pomaga svojemu kolegu, poslaniku Nomuri, pil pogajanjih i smeriško vlado glede u bi s Žit ve krize ns Psclfiku. "Mnogo ljudi je, ki bi rsdi Is sebičnih rsptlogov orovocirsll vojno med Ameriko in Japon« sko.rt Je dejal. "Jsponsks mors gledati na to s stališča svojih interesov, Naša odgovftrnoet na-pram ljudstvu je prvs in potem svetu. Upem. ds bodo pogsjs-njs uspešns ln vprsšsnjs, ki o-grsžsjo prijateljstvo med drša-vama, rešena." Washington. D. C.. 15. nov. — Uradni krogi nimajo posebnih načrtov glede sprejema japonskega diplomata Kurus«, ki pride v Washington Is Hsn frsncU sca. Namignilo pravi, da dršav-ni tajnik Cordell Hull bo imel konferenco s diplomatom in japonskim poslanikom v pomie-Ijek. Predsednik Booeevelt bo linel ayatanek s odpoeiencem Japonske vlade pozneje. MMha naatopila proti petokoioncim Mexico City, 15. nov. — Predsednik Manuel Avila Camarlio Je uveljavil zakon, ki določa o-stre kazni za uetokolonce, ki so aktivni v deželi, Prej so bila objavljena poročila o odkritju krožka, čigar člani ao bili udeleženi v, mednarodni špionaži. Pomanjkanj• bolni• čarh v N •mitji Bm lin, 15. nov. — Pomanjkanje bolničark v Nemčiji je postalo akutno. List Hainburger Kredemblatt piše, ds deleveki u-rsd išče izurjene bolničarke, ki so šle v pokoj, da jih mobilizira zs alužbo v civilnih in vojsš-kih bolnišnicah. Omičn0 M* prihajajo v Libijo AleksandriJa, Kgipt, 15. nov — Admiral Andrew B Cunning-ham, vrhovni poveljnik angleške bujne mornarice na Bredo-/emskem morju, je dejal, ds"o-alščm* čete še vedno prihajajo v velikem številu lf Italije v Libijo. Italijani in Nemci potrebujejo ojačanje, Čeprav so angleške bojne ledje potopile več vojaških transportov, ee je mnogo vojakov izkrcalo v 11 bi Jakih lukah PftOSVETA ODPLAVLJENCI (Se nadaljuj«.) Prijatelj Jože se mu j« izprva z drugimi vred pomilovalno smehljal, ko mu je pa Jakob izročil v oceno svoj prvi "roman", se je njegov obzirni posmeh spremenil v odkrito občudovanj«. "Hudiča, Jakob, ti si postal r«s pravi pisatelj! Pite*, kakor da bi sadil rožic«! Nisem mog«l nehati! dokler nisem priiel do konca! In nekajkrat me je pri tem potteno stisnilo za srce, v o-čeh me je pa zai^emelo ... Iz tebe bo le nekaj postalo! Samo tkoda, da nisi iolan, da nisi iel skozi visoke iole .. "Ah, kaj iole!" se je moiko zmrdnil mladi začetnik, ki je bil pred petnajstimi leti srečno dovršil dvarazredno ljudsko šolo. "Človek se lahko mnogo nauči tudi brez iol, na primer iz knjig, ie več pa iz življenja. Mar mislii, da imajo Iole res vso modrost in znanje v zakupu? Kaj ie! Prava iola je iele življenje. Jaz sem hvaležen, da so me v ioli naučili Čitati in pisati, ostalo potrebno znanje si zdaj lahko pridobim sam — iz knjig in življenja." "Mnogo si upai!" ga je občudoval prijatelj ter izrekel željo, da bi v svojem prizadevarju uspel "Kaj boi pa napravil z vsemi temi povestmi, ki jih piiei? Jih mislii poslati v kak časopis?" "Seveda, zato piiem, ampak ne ie sedaj. Najprej jih bo treba poiteno obtesati in obžagati. Slovnica mi dela ie malo težave, pa jo bom že ukrotil sčasoma. No, saj brez truda se niti v posteljo ne pride . . ." In mladi začetnik je pridno pisal in ie bolj pridno sežigal svoje črtic« in povesti, nad či-jih slovnico in pravopisom bi bil omedlel marsikateri proiesor slovenskega jezika ali literarni kritik, kar pa bi Jakoba prav gotovo n« bilo čisto nič motilo. Če mu j« nedostajalo slovničnega in pravopisnega znanja, je pa imel toliko večji pogum in vztrajnost, ki sta ga morala nekam pripeljati Drugo leto proti jeseni se je Jakob seznanil s Štefanom Pucem, urednikom dnevnika "Nai Cas", ki je prii«l v tamoinjo slovensko naselbino na kratek obisk. Jakob ga j« povabil, da bi i«l pogledat njegove prvence, kar s« mu jih j« videlo dovolj dobrih, da jih ni izročil ognju. Puc, suhljat in srednj«v«lik mož v svojih pet-inpetdesetih, je pristal, iel z njim ter v naglici pregledal nekaj krajiih rokopisov. Jakob je medtem plaino upiral poglede v njegov gladko obrit, ozek, podolgovat obraz ter nestrpno čakal, kdaj se bodo zgenile njegove tenke, trdo stisnjene ustnice ter izrekle priznanje ali obsodbo. Končno je Puc odložil Jakobove rokopise na mizo, pogledal Jakobu v oči s svojimi čudovito mirnimi jeklenomodrimi očmi, čijih pogledi so vzbujali občutek, dO hočejo prodreti človeku prav v duio, se prijazno nasmehnil ter rahlo pokimal v znak odobravanja. . "Dobre stvarce, Muren. Ni dvoma: talent imai, samo robat je ie in neoptljen. Opiliti ga bo treba, nekaj slovničnega znanja si boi tudi ie moral nabrati in nekaterih hib se boi moral navaditi izogibati, pa bo ilo. Počasi se boi že opilil ter si naiel pravi tir. Tele stvarce bom vzel s seboj, če ti je prav?" Jakobu je bilo to več kot prav. In ko je Puc ie pristavil, da bi ne bilo napačno, ako bi se od časa do časa oglasil v njegovem listu i takim dopisom o lokalnih razmerah in življenju slovenske naselbine, mu je drage volje obljubil, da bo to storil. Ko je Puc odiel, bi bil Jakob najrajii Od veselja skočil iz kože. Puc, o katerem je že čul, da je človek silno redkih besed, da bi bilo lažje iz- vleči s parom volov s premogom do vrha nato-vorjen vagon iz močvirja, kakor odviino besedo iz njega, ta redkobesedni Puc je imel toliko pohvalnih besed za njegovo delo! O, to ni bilo karsibodi v Jakobovih očeh. Toda ie bolj je bil Jakob vzradoičen, ko je teden pozneje videl v "Novem času1' objavljeno svojo prvo črtico. "Poglej, Jože, poglej!" je pomolil pravkar pri-speviemu prijatelju časopis pred nos. "Vidii mojega prvenca? L« dobro poglej! ! Da, to je moje, saj vidii na čelu moje ime. Led je prebit!" Jože je vz«l časopis v rok«. Čez njegov dobrodušni obraz se je razlezel nasmešek odobravanja. Njegove živahne rjave oči so se uprle v avtorja. "Atta boy, Jakob! Saj sem rekel, da bo iz tebe postalo hekaj posebnega! Vidim, nisem se motil. Čestitam!" *' Čez čas pa se je Jože zresnil. "Veš, kaj me je prignalo k tebi? Si lahko mislim, nimam navade svojih zadev obešati na veliki zvon. No, sveto pismo si gotovo že bral in nemara ti je Še v spominu izrek, ki pravi, da človeku ni dobro biti samemu ... no, in jaz se danes poslavljam od samskega stanu ... Jutri bo poroka. Zvečer se bomo malce poveselili pri Blažu Bambiču — njegova žena in Ančka sta si dobri prijateljici in prostora imajo dovolj. In ti si seveda povabljen na to malo slavnost. Saj boš prišel? Tebe ne sme manjkati, najboljii moj prijatelj si." Jakob j« presenečeno zažvižgal. "Vraga, tebi se pa mudi v zakonsko kletko! Kdo bi si bil mislil? Niti sanjajo se mi ni, da se ženiš! No, seveda bom prišel. Na tvojo svatbo vsak dan!" In tako je bilo dogovorjeno, da bo prišel Jakob na Jožetovo svatbo. Jožetova svatba je bila bolj skromna zadeva. Povabljencev je bilo okrog dvajset, bilo pa je na mizah dovolj okrepČil, tudi pijače ni manjkalo in rojak srednjih let, ki ga je dičil lepo rdeče pobarvan nos, je pridno raztegoval svojo harmoniko ter ji izvabljal sicer malo hreščeče polke in valčke. Med prvimi j« bila predstavljena Jakobu Bambičeva žena Zofija. Ko je stopila predenj, se je Jakob zmedel, kakor še nikoli v svojem življenju pred žensko. Bilo mu je, kakor da bi ga nekaj z neznansko močjo vleklo k nji. Zofija mu je smehljajoč se ponudila desnico. "Pozdravljeni, Mr. Muren! Vaše ime mi je že znano, čitala sem vašo povestico v "Našem času" in prav Ugajala mi je. Lepo znate pisa-ti." Jakobu je šinila kri v glavo in v svoji zmedenosti bi kmalu ne bil mogel najti njene roke, ki mu jo je prožila v pozdrav. "Prekleto, kaj mi vendar je?" se je jezil v mislih sam nase. "Saj se obnašam kot sramežljiv mladič, ki je prvič v življenju ugledal žensko bitje!" Proti nji je pa polglaano zamrmral: "Preveč me hvalite, tista stvarca ni vredna tolike pohvale, mrs. Bam-bič..." Zofija se je zasmejala ter pokazala dve vrsti zdravih belih zob. "Ne smete biti preveč skromni, se vam prav nič ne poda ...." Nato je odšla i možem k mizi. Pri mizi je sedel Jakob baš nasproti Zofije. To ga je izredno motilo, tako, da skoro ni mogel ne jesti niti piti. Nerodno je obračal med prsti jedilno orodje, se silil z jedjo, jemal v rake kozarec z vinom ter pil iz njega v kokošjih požlrkih, na vsako toliko časa pa se je skrivaj ozrl na Zofijo ter jo opazoval. (Dalje prihodnjič.) Muhoborci ft. Mllčlnskl Deseto poglavje POŠTNI NABIRALNIK Tisto noč niso pri županovih nič spali, razburjenost je bila prevelika. Župana je tlačila skrb; Zdaj, ko je vnc ie tako lepo napeljano, če bt vendarle še zadnji hip kaj navzkriž prišlo in podrlo načrte! Navsezgodaj je bil že na no-gah, stopal po hiši in okoli hiše, priganjal hlapce, v prodajalni ošteval zaspanega komija in venomer KUnla! na uro zdravje na boljie obrnilo, hvala Bogu! Pripravljal se je, kako bi ie nekaj povedal, poglavitno — in Čakal je na ugodno priliko, da ne bi stvar prenerodna in prisiljena izgledala. Potrkalo je na duri in vstopila je hiina gospodinja, gospa nadučiteljeva. S potrkom na lastne duri je izrazila svoje spo-itovanje častnemu obiaku in hkratu dokazala svojo visoko omiko. Z vljudnimi pokloni se je bližala županu in Čopki in delala sila majhna usta. "Dobro Jutro, dobro jutro — tako prijazen obisk, taka čast!" "Kaj pa Janko?" je vpraial skrbni nadučitelj. "Ali si kar V beli postelji je ležal Janko, bil Je bled, glavo je imel zavezano, oči pa so jasno In veselo gledale župana, ki se je prijazno dotaknil bolnikove roke. Župana je tiičalo v grlu, smilil se mu je mladenič, smilil pa se je tudi sam sebi, da je v takem položaju. Hotel je govoriti možate, naklonjene besed«, toda vs«, kar je spravil iz ust, je bilo: "Dobro, dobro — Janko!" Janko' je odgovoril: "Hvala, Kanadsko bojno letalo na straži v bližini otoka Baffina. hvala!" oči pa so mu uhajale tja, pel "solo", kar se je v Muhobo-proti durim in milo vabečemu njegovemu pogledu se je vdala Čopka in stopila je k postelji. Janko ji je nudil svojo bledo roko, rahlo jo je stisnila — rdeča je bila ko mak in pogledavala je Janka in pogledavala je očeta. In ko sta se tako z Jankom držala za roki, je položil od razburjenja nemi oče župan Še svojo šapo na njuni roki in nič ni rekel in Janku sta zardeli lici, prijel je županovo šape in jo poljubil. Nadučitelj in njegova žena tam pri durih nista vedela, kaj to pomeni . . . Županu se je nerodno zdelo, da je on — veljak in prvak — taka mila Jera — ki se bo na^ vsezadnje še jokati pričel. Obrnil se je, ne bev, ne mev in šel je ven. Tajnica je stopila za njim v vežo — morebiti se mu je kaj zamerilo .. . Župan pa je gledal kvišku in se obračal, kakor bi pajka iskal po obokanem stropu, nekaj je požiral in v nosu mu ni bilo vse v redu, obrnil je preplašeni tajnici hrbet, pokazal je s palcem čez ramo proti Jankovi sobi in s precejšnjo težavo izpregovoril: "Naj — se pa — vzameta, ker — se imata — rada!" Kar hitro in brez pozdrava je šel iz hiše, pred pragom se je pa zavedel, da z mokrimi očmi n« more iti mimo ljudi — kaj bodo deli! Pa je stopil na ono stran proti hlevu in v hlev — saj res, rjavka je še tu, je še niso domov gnali, pa zdaj tako lahko tukaj ostane. Počohal jo je, ohladila se mu je glava in potem jo je naokoli ubral domov. — Vse, kar je bilo še treba, je nadučiteljevim razložila Čopka, saj nI bila neumna, mutasta pa tudi ne!. Isti dan je prišel zopet zdravnik. Zavzel se je. "Glej ga, kdo bi si mislil! Iz-borno! Trda buča je nekaj vredna. — Glej ga, glej ga, sodnik se je že bal, da bo umrl, pred-no se zasliši, na, zdaj pa niti komisije ne bo — ali se bo jezil sodnik! Niti težka poškodba ne bo, kar za lahko bo štela. Da, da, nič ne bo s komisijo!" Čez deset dni sta bila poleg Krunoslava Batiča in Slavice tudi «nkrat za trikrat oklicana Julka in Janko. Velikanska razburjenost po Muhoboru! Sodni-ja, dvig sodnih opravil, gostilniški razpori: vse to je stopilo v ozadje spričo tej izredni novici in se pozabilo. Pri poroki se je seveda trlo ljudi, gospod Kregar je v cerkvi ru vsakikrat smatralo za dogodek, in dasi zaradi svetega postnega časa ni bilo nič svatbe in sta se Janko in Julka kar odpeljala, vendar tisti dan ni manjkalo ne pijače, ne jedi na županov račun. Janko in Julka sta se že vozi la po morju, ko je prišlo od sodišča vabilo za Jar\ka, naj pride pričat zastran svoje poškodbe. Pa se je moralo zaslišanje odložiti zaradi odsotnosti priče. Čez tri tedne se je vrnil mladi par, oba srečna in cvetoča Drugi dan se je peljal Janko v Luče. Tast mu ni rekel ne ta ko, ne tako, zanašal se je na Janka, da že sam ve, kako in kaj naj izjavi pred sodnijo, saj se je učil pravoznanstva. Vendar ga je komaj pričakal, da se je vr nil. "No, kako je bilo?" ga je vprašal in držal se je čuda resno. "Ah, nič," je odgovoril Janko dobre volje kakor vedno — "povedal sem, kar sem vedel, v desetih minutah sem bil gotov. Od "Zlatega volka" vas vsi prav lepo pozdravljajo." "Za božjo voljo, torej si pričal? Ali nisi odrekel pričevanja?" Županu se je kar temnilo pred očmi. Janko je začuden pogledal tasta. "Odrekel, kako odrekel? Za kaj? Povedal sem, da ne vem kako sem ujel poškodbo. Saj res ne vem, kako sem ujel poškodbo. Saj res ne Vem. Na tisto se še spominjam, da sem šel skoz vrt, potem pa nič več do tja, ko sem se doma znašel v postelji. Sodnik me je vprašal, kaj mislim, kdo me je. — Kaj jaz vem! Mislim, da me sploh ni nikdo. Veter je bil, morebiti je kako vejo odlomil ali kako opeko vrgel s strehe, pa sem jo dobil po buči. Sodnik je rekel: "Že mogoče," in da bo ustavil poizvedbe." "Tako, tako?" je rekel župan. Pa mu je bilo tudi prav. Dobro, da se ni brez potrebe sam izdal zetu! In življenje v Muhoboru je teklo in teče v starem tiru naprej. S sodnijo seveda ni bilo nič. Zato pa je neumorno delavni poslanec dr. Gad Muhoborcem izposloval od naklonjene vlade, ki je baš zopet potrebovala slovenske glasove, primeren nadomestek: nov poštni nabiralnik. (Konec.) ^ AGITTRAJTB ZA PROSVCTOI Jugoslavija ni % omagala... pondeuek, 17. kt^, pehe "novega reda" m vanje svojih "zaveznik^! London. 13. oktobra—(JČO)— Znani ameriški časnikar Har- Him. 13,. okt.—(UP)—^ v Zagrebu poročajo, da Je mirih in streljanju v Tra\ bilo ranjenih pet oseb z i nemškim podnarednikom Corriere della Serrada je do neredov prišlo , stražnik na cesti ustavil ne komunista in zahteval izk co. Ta pa je potegnil samo, sprožil nekaj strelov v strai in pobegnil. Dva stražnik omenjeni nemški podnaredi obkolili komuniste v neki nakar se je začelo streljar Kdo so ti "komunisti" ni i dostavljati. in ko je ura karala osem, »e samega pustila? Pa tačas jas tja mu je zdelo, da je to že dovolj' stopim . . primeren <*n za obi»k pri Podr-j "Počakaj po!" ga Je zadrževa-žajevih Poklical je svojo čop- ' la »ena in sklepala je roki. "Sam ko in &la Hta tja Sprejel ju je tajnik prijazen' in vesel Z lica se' mu je bral«»' ugodno stanje Jankove bolezni. Veselil km je obisk Jn kar izpu-fttlti ni mogrl županove m roke' Julkine, obe je hkratu stinkal ? "Janko je vso n«»č dobro spal,"| je pravil in je vedel oblak v jedilnico "Zjutraj ae je zbudil jasnih o<*i in *daj ne krega Hn je lačen I.učen je in «ie kre^n in rnatl je pri njem z mlekom " Sedli «o Župan Je izjavljal, da ga zelo veseli, res zelo veseli; da se je me je semkaj spodil. S postelje je videl mimo okna prihajati gospodo, pa me je kar nagnal, da moram semkaj in da se lepo zahvaljuje za snočnje pozdrave." "Ali se sme k nJemu?" je vpra-fcah župan. * ; "Tako ga je veselilo! Kako ste prijazni, K<*pod župan! Kar pro» mm'" Hitela Je pot pokazat. Ono-ntran veže Je odprla duri. ftnapod 'upan Je vstopil, za njim a« je v zadregi noter zmuznila Julka -— toda z nadučiteljevima vred je obvtala kar pri durih. _ • —" '-«•iilftUV ■ b tE oh v P0^0' d> J bitki ob Vjazmi izkazal T ski polk". ^^ *] Z*S*eb. 13. okt —(AP). nngton je včeraj n. lon-j^^ donski radijski postaji govor o gnati v zrak Jlo v Jugoslaviji. Podal je pregled zadnjih dogodkov v Jugoslaviji in se zlasti zgražal spričo divjaškega obstreljevanja rvezavaro-vanih mest in vasi v zasedenem ozemlju. G. Harrington je med drugim dejal: ... Jugoslavija preživlja danes najstrašnejše dni svoje zgodovine. V Sloveniji je bilo obešenih in ustreljenih več tisoč ljudi in več sto tisoč so jih izgnali. V Hrvatski Paveličevi gangsterji vrše teror in ubijajo Srbe in v Bosni se jim je pridružilo nekoliko fanatičnih turških begov z namenom, da iztrebijo Srbe. V Srbiji "Gestapo" uporablja sredstva, ki jih je preizkusila v Poljski in Češkoslovaški." . . Nemški divjaki se poslužujejo najkrutejših sredstev in skušajo z vojsko in s stroji uničiti jugoslovanski narod. A Jugoslavija ni omagala—ona se še naprej bori!" Berlin, 11. okt.—(AP>—DNB poroča, da so v Travniku obsodili na snfrt 24 "komunistov": Enajst so# jih pozneje pomilosti-li na 5 let ječe. V Sarajevu so izvršili smrtno obsodbo nad neko učenko sarajevske gimnazije in nekim Židom. Oba sta bila obtožena komunizma. Rim. 12. okt.—(UP)—List "Voce d'ltalia" poroča iz Zagreba, da so tam prijeli 35 "komunistov" ter jih obdolžili za noše-Tije orožja in streliva ter za pripravljanje upora. Italijanska uradna poročevalna družba "Štefani" poroča, da zagrebška sinagoga porušena "po odredbi hrvatskih oblasti, ker se ne vjema z zagrebško arhitekturo." / Berlin, 12. okt.—(radio)—V prizadevanju, da bi pokazali uf- HUMOR Anakdota Pri Edgar ju Wallaceu se glasil neki mož in rekel: vaš roman sem s tako zat. nostjo bral, da sem pozabj v urad. Nato mi je šef odi dal službo." Wallace se je dvignil in če koračil k omari; iz te j« tegnil svoje novo delo in ga smehom ponudil tujcu: "T| moje najnovejše delo; berit in popolnoma boste pozabili vam je šef odpovedal službi * Stara vraia Francetu škripljejo čevlji, jih nisi plačal? -— ga vpraša| jatelj. — Neumnost, to so stare že. Kaj si že kdaj slišal, škriplje klobuk ali obleka? ? n • ; . Očetov ponoc Sosed: Vaš sinček je vrgel menoj kamen. — No, ali vas je zadel? — K sreči' ne..__ — Potem takem se pa mo to ni bil moj sin. TISKARNA S.N.P. SPREJEMA VIA v tiskarsko obrt spadajoča deli Člani unil ADF la CIO m ah od« v Madloon Square Gerdau v New Yorku. na kal veemiki zahtevali preklk novtralnoatnega sakofta. Tlaka rabila aa veselice In «kode. vlsltnice, časnika, k» koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaška», češkem, angleškem Jeziku in drugih. VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO 8.N.PJ. TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI ★ ♦ J Vsa pojasnila daje vodstvo tiakarna—Cene srnama, unijtko dslo pm * Pilita po Informacija na naslovi SNPJ PRINTERY 2e57.5e S. LAWNDALE AVENUE • CHICAOO. ILLIN< TEL. ROCKWtLL 4004 naročite si dnevnik prosveto Po sklopu 11 rodna konvencija aa lahka naroči na Ust Pr<»ntci* priitojo odon. dva. trt Itiri aUpot Članov Is ana druiina k aai nlnL List Prosti steno se vse aoako. m člana ali oačlao« H »o» ono letno naročnino. Kav pa člani la plačajo pri asasmantu IU®» tednik, so Jim le priitojo k naročnini. ToroJ sadaj ***** da Jo llat predrag m člana SNPJ. List Prosvata Ja vato Ustnin. gotovo Jo ▼ rsaki druUnl nokdo. ki bi rod čital Usi vsak dan. Pojasnilo«—Vselej kakor hitro kateri teh članov prenehs biti iUn SNPJ, ali če se preseli proč od družine in bo zahteval »m «voj i tednik, bodo moral tisti član iz dotične družine, ki je tslco saup naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravni™ in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako stori, tedaj mora upravntitvo mižati datum xa to vsoto naroen Cona llatu Piesoota Jot - Za Zdrui. državo In Kanado 00.00 Za Claaro la Chleago Ja 1 tednik In._____4J0 i tednik In.--------- „ S tednika In..................... t JO S tednik- In............- „ 3 tednika In._________S40 S fdnik» In------------ t7i 4 tednika In..-,___________ IJ0 4 tednika ta-------- - l M 5 tednikov In.:________ nič S tednika* la---------- Za Evropo Jo.............** g ^ Ispolnlte spodnji kupon, priložite po**b~ Monor Ordar v pismu In si naročita Prosvete. Ust. Id Ja »asa PROSVETA SNPJ. SOOT So. Lowndnlo Ave. Chicago 111 . Pri totano paéUJom naročnino aa Ua» Prosveto v^to I Ime ČL «truiiri It 1) Naslov _ Ustavite članov S) SI pripiiita k moji naročnt»* oi ***** 4) 5) Ct dm*»»« 41 ti dr«*»»* W CL drvit** K. ti dm*** * Drtava ■ -