A. 8. Burleson, Poatmastef Oen«L _ ^ ? - ; i n»jTeeji Izhaja .<_■■ a $ ?0 $2 00 NASLOV ■r*daB*r« la atravaBtoa jet 1004 N. Chicago Street, diet, III. 13 00 ORGANI Telefon; 104« ^il OF TO* GRAND CARN -Secern Matter CATHOLIC UNION * 8LOVEMAN port Office a* Joliet, Itll Illinois, Under the Act of August 24. 1912 ACCEPTANCE FOE MA] ______ AT FFEQIAL RATB OF Ste v. 47. — No. 47. SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON MAY 22,1918. JOLIET, ILL., 23. NOVEMBRA, (NOVEMBER) 1921. Leto VII. Volume VII. Z RAZOROŽEVANE KONHIMENOVANJE NOVIH A ž ROJAK JE STREUAL NA ŽENO, OTROKE IN SEBE. "AJ>." poroča: "Nenavadna družinska tragedija se je pripetila minuli petek, dne 18. novembra zvečer v slovenski družini Josip Okle-šena, ki stanuje na 1127 E. 66th St. Policija je izjavila, da je bil Oklešen že nekaj časa bretz dela. V petek se je baje napil, nakar je pozabil na sebe in na ves svet. Nahajal ee je v svoji sobi, ko je poklical svojo 9 letno hčer Josetp-hjine. Takoj ko je dekletce odprlo vrata, je začel Oklešen streljati na otroka. Tri strele je oddal v nedolžno bitje. Dva strela sta zadela otroka v trebuh, dočim jo je en strel ranil v roko. Odpeljali so jo takoj v St. Clair bolnišnico, kjer so zdravniki izjavili, da se "nahaja sicer v slabem položaju, toda je upanje, da bo okrevala. Ko je Oklešen nehal streljati na otraka,se je lotil svoje žene. Sprožil je ostale naboje nad ženo, toda slednja je bila zadeta le v ustnice, potefo »e je pa pred podivjanim možem »krila odpeljali v St. Lukebotnišni* eo, kjer so ji rano obvezah, nakar sa je lahko vrnila domov. Oklešen je bil prepričan, da je ubil vso družino, nakar se je odločil za samomor. Vzel je vc liko pužiko ter sprožil strel v glavo. Oklešen «e nahaja sedaj v St. Linkers bolnišnici. Obstrelil se je tako, da mu manjka del vrata. Zdravniki ne pričakujejo, da bi dolgo živel. Poroča se še, da gta dva mala sinova Oklešena pobegnila, ko je oče začel streljati v klet, kjer sta se tako skrila, da jih oče ni mogel najti. Tako sta mogoče pobegnila smrti. , Oklešen je bil sicer znan kot marljiv delavec, a sedaj že skoro leto ni i-mel dela, dasi bi rad delal. Družina ima svojo hišo na 66. ccsti." « ' .« ■ Prekmorska vožnja v medkro-vju je pocenila. New York, N.Y. 20. nov. — Sindikat parobrodne družbe International Mercantile Company" ki zavzema 44American" "Bed Star" in "White Star" parobrodno družbo je danes za dvajset odstotkov znižal ceno tiketov v medkrovju za vožnjo iz NewYorka v Evropo ter naobratno. Ta cena stopi takoj v veljavo. Stavka iz simpatije —• prepovedana? Denver, Oolo. 19. nov. — Co-loradska industrijska komisija je danes sklenila postavno nastopiti napram vsem premo-gsrjekn, ki bodo započeli kako stavko iz simpatije do svojih štrajkujocih tovaršev. Po južnih koloradskih pre-"^egovnihi okrajih vlada že več tednov stavka premogarjev ker Jjm namerava Colo. Fuel Iron dražba utrgati plačo za 30 od-stot. TfttoHevno se ^ todi izjavil general, pravdnik m več drugih okrajnih ov. pač y svobodni deželi! FERENCE Washington, D. C. 21. nov.— — Na današnji seji razorože-valne konference je francoski ministrski predsednik Briand v daljšem govoru povedal mnenje Francije glede zmanjšanja francoske armade. Francija je pri volji tudi svojo armado na suhem zmanjšati na polovico predvojenega števila in ne manj. Ta armada naj bi bila za zasilno obrambo dežele. Na Briandov predlog so v-stali tudi delegat je Anglije,Italije in Japonske povdarjajoči, da se tudi oni s tem načrtom strinjajo. Vsaka država naj bi predvsem omejila svojo mornarico pa tudi armado na suhem. Slednja naj bi služila samo v obrambne svrhe. Pri tej priliki je Briand na splošno razočaranje navzočim delegatom pojasnil še vedno pretečo nevarnost od strani Nemcev, ki še vedno lahko v vojno postavijo od 6 do 7 milijonov mož močno armado. Na Nemškem se po sedanjem sistemu, vsak dan vežba okrog ; 250,000 novincev. Res Je, da ena nemška stranka nasprotuje vojni in želi mir; je pa ondi se dosti pristašev Ludendorfa, ki bi radi svoj prusijanizem zopet na površje spravili. Pred temi moramo biti oprezni, ker Nemčija še*ni moralično poražena. Briand je govoril na današnji seji približno 3 ure. Njegov govor je naredil na. vse prisotne najboljši vtis. Za Briandom se je oglasil državni tajnik Hughes, ki je povdarjal, da razume težak položaj Francije; vseeno se pa lahko morebitno nevarnost odstrani, če bi vsi narodi in vse države širom sveta z dobro voljo delovale za dosegp stalnega miru potom splošnega razoro-ženja. Varnost dofcre volje bi bila več vredna kot pa varnost z armado in mornarico. Hughes je delegatom tudi obljubil, da bo Hardingova administracija tudi Nemčijo pozvala na to konferenco v zadevi razorožitve. Dalje je Hughes pojasnil neutemeljeni strah Italijanov, ki se boje Francije po izjavi ital. deleg. Schanzerja. Na današnji seji razorožitve-ne konference je bfla tudi prečitana in sprejeta resolucija glede Kitajske. T*o resolucijo so podpisali delegatje osmerih držav: Združ. drftfv, Belgije, Anglije, Francije, Italije, Japonske, Nizozemske in Portugalske. Ista določd : 1.) Da se čuva in vpošteva, puvereniteto, neodvisnost, teri-torijalno in upravno integriteto Kitajske. 2.) Da se ji nudi priliko doseči do svoje stalne uprave in in vlade. S.) Vsi svetovni narodi naj imajo na Kitajskem enako priliko za podjetja in trgovino v eželi. ) Sedanje neurejene razna Kitajskem ne smejo dajati nikomur kake prednosti ali posebnih privilegijev MERIŠKIH ŠKOFOV Rim, 21. nov. — Povodom o-tvoritve tajnega konzistof|ja je danes sv. Oče ob navzočnosti vseh kardinalov paznanil plodeča imenovanja ameriških škofov: Rt. Rev. Aleksander J. Mc Gavick, pomožni škof h Ohica-ga je bil imenovan škofom in bo prestavljen v La Grosse, Wis. na mesto pok. škofa Sohwebach-a. v Škof McGavick je bil rojen L 1863 v Fox Lake, 111.; v pomožnega škofa chikaške rfadškofi-je je bil posvečen 1. 1899. Dosedanji kancler chikaške nadškofije Monsignor Edvard F. Hoban je imenovan za pomožnega škofa označene nadškofije. Rt. Rev. Ed. F. Hoban, D. D. je bil rojen v Chicagu in je star 42 let. V mašnika je bil posvečen še po pok. nadškofu dne 11. jul. 1903,nakar se je podal v Rim na gregorianskojta-toliško univerzo kjer je postal doktor bogoslovja. Dr. Hoban je dovršil te študije z največjo odliko. Po povratku v Ameriko je bil 1. 1906 imenovan za mol kanclerja chikaške t nadškofije, 1. 1910 pa za pravega kanclerja, * Sv. Oče je Father Hobanu podelil naslov Monsig-norja še leta 1917. Nevoimeno-vani škof Hoban bo imel naslov armenske škofije Colonia. Rt. Rev. Thomas E. Molloy, dosedanji administrator škofije v Brooklyn, N. Y. imenovan škofom v Brooklynu. Škof Molloy je star 36 let. • Rt. Rev. Josip Conrov, dosedanji pomožni škof v Ogden-burgu, N. Y. imenovan škofom tega mesta. Bivši škof Mihael Curley v St. Augustine, Fa. je imenovan za nadškofa v Baltimore, Md., Rt. Rev. Samuel Strich kancler škofije v Nashville, Tenn. je imenovan za škofa v Toledo, Ohio. Rt. Rev. John H. Dunne, kancler newyorške nadškofije imenovan pomožnim škofom is-totam. - Rev. Mihael J. Crane, generalni vikar v Filadelfiji, imenovan za pomožnega škofa is-totam. -----^ SLOVEČI ZDRAVNIK DR LORENZ PRISPEI V AMERIKO. New York N.Y. 21. nov - V zahvalo za številne izkazane dobrote in pomoči, katere so zadnji čas naklonili Amerikan-ci siromašnim otrokom mesta Dunaj, je semkaj z Dunaja prispel najbolj sloveči zdravnik današnje dobe in kirurg., Dr. Lorenz. Tu v Ameriki ostane več mesacev, kjer bo brezplačno zdravil pohabljence; pričel bo s svojim humanitarnim delom v državi New York. Dr. Lorenz je znan ameriški javnosti še iz le*ta 1902 ko je prišel v Chjcago da je odzdravil na hrbtenici pohabljeno milijonarjevo hčerko Lolito Armour, sedaj poročeno Mitchell. Za to operacijo je prejel $100,000 nagrade in prosto vožnjo. Dr Lorenz je polovico označene svote daroval ob svojem povratku bettnim Dunaj-čaiiom. Pred vojno je bil zelo imovit; a vojna ga je pa spravila skoro ob vse premoženje. Dr Lorenz ki j star že66 let, dobiva od rasnih univerz in bolnišnic na »totine vabil, d* jih kot gost obišče ter izvrši več nevarnih operacij. Politična borba v Severni Dati. Bismarck N.D. 20. nov Zagovorniki Nepristranske lige bodo pri najvišjem sodišču vložili priziv da naj sef postavnim potom razveljavi zadnje, odpoklicne volitve, vsled katerih jel moral bivši guverner Frazier odstopiti. Kaj morajo odvetniki čitati? , Dayton, Ohio.—D. W. Id-(dings bivši predsednik odvetniške zbornice v državi Ohio je nedavno na nekem shodu priporočal, da bi morali vsi odvetniški kandidatje narediti tudi izpit iz sv. Pi&na in Shakespeara. Po njegovi sodbi je sv. Pismo glavni temelj in podlaga v sake postave; med tem ko Shakespearova dela v lepi luči kažejo njeno s*abo stran. Preds. Harding priznava vrednost in potrebo cerkve. Dne 15. nov. t. 1. se je v De-trojtu, Mich, vršilo letno zborovanje zastopnikov metodi-stovskih in episkopalnih cerkvenih občin, koje se je udeležilo več škofov t?*ga veroizpove-danja. Pri otvoritvi tega zborovanja .je £kofWm. F. Mc Dowell iz Washingtona. D.C. prečital pozdravno brzojavko poslano po predsedniku Hardingu ki se je takole končala: "Ako ne bodo cerkve izvrševale svojih zviše-nih in svetih ciljev, je malo tipanja za civilizacijo!"-- Urednika "G. S." prosimo, da ta odstavek predsednikove brzojavke ponatisne, ker vedno trdi da je vera nepotrebna. Indijanci odlikovali gen. Pershinga. Washington, D.C. 19. novembra. — General Pershinga bodo v prihodnje ameriški Sioux Indijanci nazivali "Hrabrega orla". To inte«o Pefshingu v priznanje določili Sioux Indijanci na Rofsebnd » rezervaciji v Južni Dakoti zhram pri slav-UC3&, jdneva« premirja* 11. t.m..r O. te»s visokem} odlikovanju* je indijanski komisjar Burko danes' ,-generala Pershinga u-jadno obvestili! fiq'iirbn Zadnja amer. nova bojna ladja. N^wpopt N^wsv .Va. 19.. nov. — Danes popoldne je bila na slovesen ' naeiir ki^ena in izpuščena v James rt ko največji« ameriška bojna ladja. "West Virginia", ki bo dograjena veljala 25 mtlijonotf dol. Za botro ji je bila gdč. Alic-'Mann iz Bramwall-a, \V. Va, Kakor običajno, je bila tudi ta bojna ladja krščena s stekleni-co? šampanca: Ko je botra vrgla steklenico v ladjo, je pri tem še riiolila, da bi bila to v refenici zato ja'bojna ladja. STAVKUJ06I RUDARJI V KANSASU IZKLJUČENI IZ UNIJE. * Pittsburg, Kans. 20. nov. — Ker je minuli teden eksekutiv-ni odbor premogarske unije "United Mine Workers of America" v Indianapolisu izključil iz te unije okrog 5000 rudarjev v Kansasu s preds-Howatom vred, ker stavkajo že od 30. sept. t. 1. vsled obsod-sodbe njih predsednika, so prizadeti danes poslali gl. uradu te unije sledečo izjavo: 1' Sodišča, sodnijske prepovedi niti izobčenje iz unije ne pripravi rudarjev v 14 distrik-tu, da bi se umaknili s fronte, na kateri se bore za svoje pravice. Boj rudarjev za princip prajačnosti se bo nadaljeval brez? ozira na to kaj počenja John J. Lewis s svojimi zavezniki, ki so prej prijatelji kapitalistov kot pa rudarjev." Velikanski spomenik Zmage. Washington, D.C. 14. nov. — Danes je 'bil na 6. in B. cesti v bližini državnega kapitola položen vogelni kamen za ogromni spomenik zmage, ki bo najlepši in najdražji spomenik te vfšte na celem svetu. Stroški gradbe tofca spomenika bodo zn&šali 10 milijonov dolarjev; dotebdaj se je v to svrho nabralo fe eno desetino. Vogelni kamen je položil vojni tajnik Weeks. Poleg številnih povabljenih diplomatov in zastopnikov držav se: je te slovesnosti vdeležil tudi preds. Harding, gen. Pershing in admiral Coontz. Škof Alfred Harding je opravil otvoritveno molitev, vogelni kamen je pa blagoslovil Rt. Rev. C. F. Thomas. Srečanje bivšega bolgarskega ktalja z generalom Luden- dorffom: Monakovo, Bavarska.—Bivši bolgarski kralj Ferdinand živi s^daj s svojo družino v Ko-burgu na Nemškem. T^ dni se je že sivolasi Ferdinand mudil tukaj v Monako-vem,'kjer je v nekem parku slučajno srečal znanega nemškega genefala Ludendorffa. Ker pa bivši bolgarski car vsled;, poloma Nemčije sedaj Ludendorffa zelo sovraži se mu je v onem parku umaknil in skril ,za neko drevo, samo, da 'jga ni-bilo treba pozdraviti. Hiša z 20 sobami za $5 na mesec. - Dasiravno tarnajo prebivalci ff^esta New York o pomanj-kanju( ^ stanovanj ki dragem "rentu", se nudi kaki. večji družini vseeno lepa prilika dobiti primerno stanovanje za primerno ceno- V predmestju Bronx ob Boston Post lastuje P. Whalen veliko*»zidano hišo z 20 sobami; ,ta hiša, je stara že 121 let. Te dni je lastnik objavil, da da to celo hi^o v najem za samo pet dolarjev na mesec. Hiša je pa še vedjop prazna; nihče se noče vanjo seliti, ker baje v isti po nooi fcu4o straši T Pravljica se namreč?$iri, da so pred 100 leti Indijanci v tej hiši Umorili neko, družino, ki pa še danes ponoči "nazaj"- iodi- TRAGIČEN SLUČAJ 2. PRIJATELJEV. V New Brunswieku N. J. so je dne 4. nov. t. L pripetila sledeča žaloigra med dvema prijateljema: Aleksander Savin in Franfc Pasino, prvi Rus, drugi pa Italijan, sta oba več let skupaj stanovala in tudi delala. Slednjega je zadela nesreča, na je popolnoma ubožal, ker zadnje mesece ni mogel nikjer dobiti kakega dela; beda in revščina vsled brezdelja so Pasinota spravile do obupa, da se mu je celo um omračil; hotel si je končati svoje življenje s stra* dan jem; k sklepu je pa naprosil svojega prijatelja Savina| da naj ga ustreli. Savin se je tej čudni želji sprva odločno ustavljal; ker mu je pa njegov prijatelj odločno zagrozil da ga bo on umoril če mu ne izpolne jte želje, se Savin rad, ali nerad udal. Dne 4. nov. sta šla oba na neko pokopališče v South River N. J., kjer sta si izbrala nek samoten prostor za usmrčenje. Savin se je do zadnjega trenot-ka branil izvršiti usmrčenje. Končno je pa na odločen pritisk svojega prijatelja oddal manj 4 strele, nakar se je Pasino mrtev na tla zgrudil. Še pred prvim strelom sta se oba prijatelja še enkrat strastno objea in poljubila. Savina, ki je izvršil krvavo uslugo svojemu prijatelju, sc zaprli. Požrtvovanje Kolumbovega viteza. Kakor znano, se je poleg odličnih gostov na banketu v po čast maršalu Fochu dne 6. nov v Congress hotelu v Chicagu u deležil tudi slavni tenorist iti operni pevec John McCormack. McCormack je imel za ravno isti večer napovedan koncert v Bostonu, Mass., za kar bi bil prejel $10,000.00 plače. Da pa izkaže kot Kolumbov vitez maršalu Fochu svojo naklonjenost, je McCormack že napovedani koncert v Bostonu preklical, ter je zapel na onem slavnostnem banketu neko krasjio pesem. Navedenega banketa se je vdeležilo 1600 gostov, med katerimi je bil tudi sloveči zvezni sodnik K. M. Landis. Velika nesreča pri pogrebu. Chicago, HI. 19. nov. — Ko se je danes dop. vršil pogreb 4 letne hčerke John Ziemanina je v pogrebniški avtomobil na nekem križišču blizu Summita zadel Santa Fe brzovlak in voz do cela porušil. Na mestu jel stalo enajst oseb mrtvih; med katerimi je tudi pogrebnik Jojin Pettkovske. Nova izdaja papirnatih rabljev. Moskva, 3, nov. — Te dni je sovjetska vlada zopet izdala o-gromno svoto papirnatih rub-ljev in sicer za 5 in tri -četrtine trilijonov (5,750,000,000,000). od te svote se bo porabilo 750 bilijonov rubljev za vsttfnovi-tev Narodne banke. Dalje je mestni sovjet tudi lokalnim listom dovolil,da smejo zopet oglase priobčevati, kar je bilo zadnja štiri leta prepovedano. lih točk na dnevnem n*ki(>n tej seji bo tndi voliteto^bon a pni\'iiju nrez vse izjeme; Je bo: i fezen.te opraviči. Seja se pri-J čnfr ob dru^i uripopoldiie in ii denar se bo začel pobirati že ob | eni- uri da bomo pot/»in pre-č dolgo v noč . v dvorani ostali. I'm 'fcT- • •• ^ "ti -i. [o moram opomniti. __ ; , l i V l3M ii L dr. sv. Jožefa št. Joliet, ni. ikor vsako k-to, tako bo-iinali tudi letos skupno advent no spoved in sicer 26. novembra,sv. ofohajilo pa dne 27. novembra; to bo na prvo advent 110 nedeljo prt 8 sv. masi zjutraj. Ta dan se bo brala sv. maša za vse4 pokojne in žive člane (ice) našega društva. f lani so naprošeni, da pri-dftjo polnoštevilno V nedeljo 27. nov točno ob 8:15 uri zjutraj v šolsko dvorano, da potem skupaj odkorakamo v cerkev k slubi božji. Prinesite regalije s sabo. Dni ii? s' članom naznanja, da bo r ii.oj.nja seja, i.?tna seja, Vršeča fo dne 4. decembra in na tej seji se vrši volite\ ctlhora za leto 1922. Zatorej tO člani naprošeni, da se te ssje ucfeležijo v polnem številu in da bo vsak volil po svoji volji. Seja se bo vršila v "Slovenija" dvorani (ali bivši Stern's Hall): prieetek točno ob 1. uri popoldne. Člani so uljadno prošeni, da s6 pravočasno zberejo v dvorani, da bo mogoče sejo otvoriti ob napovedanem času. Alojz Jansekovič, preds. John pint, tajnik. NAZNANILO. Članom dr. "Marije Device" št. 33 v Pbgh., Pa. se naznanja, da se vrši prihodnja, ali glav-pa letna seja v nedeljo, dne 4. decembra točno ob 1. uri popoldne. Tem potom se vabijo vsi člani i našega društva, na to sejo, ker imamo mnogo ,važnih točk na dnevnem redu, tako tudi volitev novega odbora za leto 1922. Samo bolniki in oni ki delajo so izvzeti od te seje; z drugimi se bo pa postopalo po pravilih društva. Dalje opominjani one člane, ki dolgujejo društvu, da poravnajo svoj dolg na prihodnji seji, ali se naj pa opravičijo pfed članstvom društva glede nadaljnega plačevanja ases. Z onim, kdor tega ne naredi se bo postopalo po dr. pravilih in morbitne posledice naj si vsakdo sam pripiše. Nadalje se vam tudi naznanja, da odbor in članstvo Kranj-hko Slovenskega Doma želi, da bi člani vseh društev, ki zborujejo v tem domu postali tudi člani K. S. Doma, na kar bi i nielo društvo prosto dvorano za svoje zborovanje brez vsakega renta. Zatorej še enkrat prosim vse člane, ,da se polno-številno udeležijo prihodnje seje in da naj na tej seji vsakdo svoje mnenje izrazi. S sobratskim pozdravom Math Pavlakovich, taj ■E? . New York, N.Y. Društvo sv. Frančiška Seraf. št. 46 K.S.KJ. v New Yorku jo priredilo dne 13. nov. 1921 igro (predstavo) "Pravica pride na dan", katero je spisal naš člau, oziroma sobrat Akur-zij So»rak, ter ob enem tudi brat reda sv. Frančiška. Igra je bila jako zanimiva; skoraj rečeno, ena izmed najboljših, kar jih je bilo še igranih na slovenskem odru tu v New Yorku. Oprosti mi naj vsakdo, ali vsaj upam da mi bo, ker ne bom vsakega igralca posebej hvalil, ker t o vzame preveč prostora. - *f n* Vloge so bile razdeljene med najboljše igralce in igralke, ka-t vro je vsak s popolnim uspe- l$om rešil; v to dokaz je bil . « % aplavz, kater^a ni bilo ne konca ne kraja; tudi smeha in joka je bilo dovolj, ker predstava je bil u žalna in sm/>šnn. in valčkov srbele koga pete si je magal. Imeli smo tu w dobitek. V kribreben na tej prireditvi katerega je aM sob-rat Martin Eolnir, tej ga ;je društvu nazaj poklonil, jfato je sledila licitacija omen#taiftga dobitka, ki nam je prinesel še eno lepo svoto ob zaključku. Ker je bil čisti dobitek namenjen v prid društvene bolniške! blagajne, se jaz tem potom v imenu društva zftlfvaiiiti vsem, kateri so sodelovali ali kaj pripomogli do takoaobre-ga uspeha. Posebno zabv'ftlopa istim igralcejm in učitelju igre kateri niso naši člani iit 'so se ravno tako žrtvovali kot bijbUf člaifi našega društva. Ob koncu pa apeliram na vse članstvo našega društva, aa se udeleži (generalne) volilne seje dne 10 decembra 1921 kar najbolj .mogoče v obilnem številu, kefr to bo ena glavnih ^ej v celem letu, ko se voli v odbor može ki bodo sposobni sprejeti delo, katerega mudruštvo' in Jednota nalaga. Član(ica) katetri (a) izostane od tesejebrez zadostne upraviobe ali sploh brez vzroka, se kaznuje po pravilih. ;ov'l Torej bratje in sestre, ne |>o-zabite na gori ornem jeni dan; nikdo naj ne izostane; obenem naj se pa še vsak potrudi, da dobi enega kandidata za jp-hodnjo sejo. , Z bratskim pozdravom ter vsem lepa hvala! Za dr. sv Frančiška št. 46 Jos. Merčun, tajnik. | - .i.,. "\U\A v; ". NAZNANILO članom in članicam dr. svf Antona Padovanskega št. 72* K. S. K. JednoteJ da se za gotovo udeleže prihodnje meseč ne seje, katera se bode vršila dne 4. decembra zvečer, ob 7. uri. Ker bo ob enem to zadnja letna seja, bo na dnevnem redu več važnih drugih zadev; tudi volitev društvenih uradnikov za leto 1922. Navadno in dostikrat je napredek pri dru|tvu odvisen od uradnikov, zato je vsled tega potrebno, da pridete vsi na sejo in si izvolite može v odbor, kateri imajo voljo in zmožnost delati za napredek društva in JednOte. Pozor člani zgoraj omenjenega društva! da, kateri se ne udeleži te važne letne seje, zapade kazni en dolar, ali en mesec %uspendaci-je od bolniške podpore. Toliko na znanje vsem tistim, ki bolj poredkoma prihajajo k sejam. S sobratskim pozdravom John Otrin, tajnik. "-J1F? i jeMmm njih sim da da mi času v tri > regalija-f^ frpravem [ djfeopMričena z $1.- P "> *•." j j "jrr * 11 j ? jf n i Ovca, prqjfeedhlc«. Mary Marfd^ fcijmea.:fr ^ w ti «■ 1'i,"-■ e pri Društvo sv. Cirila in *t. 101 Lorain, OMo. Oenjeni mi sobratje in sosestrei Naprošeni ste, da se za gotovo udcežite vsi brez izjem? pri. NAZNANILO vsem Članom dr. sv. Roka št. 118. Denver, Colo. S tem vam naznanjam in vas opominjam, da se prihodnje seje* vršeče se dne 8. dec. t.l. Vii vdeležite. seja se prične točno ob 7. zvečer; priČetek bo torej e?no uro poprej kot po navadi. Kakor vsako leto, tako bo tudi letos meseca decembra volitev novih uradnikov za prihodnje leto. Ker bo. ta seja zelo važna za društvo in Jedno-to, zato prosim vse člane, da naj nihče ne izostane ker le po-t.elm nam bo mogoče izvoliti dobre in vešče uradnike, ki bodo gledali za korist društva in našei diene K.S.K Jednote; napredek društva in Jeldnote v mnogem odvisi od vestnih u radnikov. i , Tudi glede plačevanja ase smenta prosim, da vsakdo pride in poravna svoje prispevke, da mi bo mogoče setaviti celoletni račun in knjige pravočasno izročiti novemu tajniku. To rej še enkrat prosim, pridite na prihodnjo sejo v obilnem številu! Sobratski pozdrav Josip Erjavec, tajnik, riido r».t —i—- NAZNANILO Uradno se naznanja vsem članom društva sv. Družine st. 136. K.S.K. JedAote v Wii-lard-u, Wis.,da bo v nedeljo dne 4. decembra glavna letna sejar na kater ise oo volilo odbor ea prihodnje leto. Člani so prošeni, da se te seje popno- ",tevilno udeležite, ker se bode poleg volitve* sel marsikaj vkre-nilo, kar bode v korist društva in K.S.K. Jednoto. Zborovanje se prične takoj po prvi sv. masi v župnišču. S pozdravom Ludovik Perušek, tajnik. ji eeii izja društvo o- jutj , ivemrije/boi moralo plačati to doklado v dveh letih v Jednotino blagajn0 okrog tristo dolarjev, kar nas en delegat gotovo ne bi toliko stal, - ; Sobratski pozdrav vsem Hanoi* in .članicam K&JČ JednO-te. John Udovich, tajnik. tl-v naznanilo. Cenj. člane dr. sv. Jeronima št. 158 v Cannonsburg, Pa. se tem potom uljudno vabi in prosi, da se v obilnem številu udeleže prihodnje, glavne letne seje. Na tej seji bo volitev novega odbora a 1. 1922. Kdor se brez tehtnega vzroka te seje ne vdeleži, bo plačal $1.00 kazni v društveno blagajno. Sobratski pozdrav J. Pelhan, tajnik. samoen-tt&idn te-sva med tudi o pesništvu. Presenetil me je, ko je či-tal par angležkili, peemi naglas. Njegova izgovarjava je bila gladka, pravilna. Prijazno sem povabil, me zopet obišče, ali zaniMvt3^a moža ni bilo nikoli več If^meni. Izgledal je res kot profesor. Bil je lep?, visoke postave; imel je dolgo, gosto brado. ' Zdi se m^ da jel nosil v svojem srcu n^ko veliko tajnost, ki se mu je »dela prevelika, pre-tragična, da bi jo komu razodel. Morda se nam bo posrečilo kdaj pozneje kaj natančnega izvedeti o tem. Gotovo je da je ta mož veliko dobrega storil med svojimi rojaki. Saj NAZNANILO Iz urada dr. sv. Cirila in Metoda št. 144 K. S. K. J. Sheboygan, Wis. Vsem članom dr. sv. 'Cirila in Metoda, naznanjam da je bilo sklenjeno na polletni seji meseca junija,da se vrši glavna seja mtfsetea decembra na prvo nedeljo, to je četrtega decembra; ne pa pn i torek kakor druge, spje. Vzrok je zato ker več članov dela po noči da se da tudi tem Članom enkrat priliko udeležiti seje; zatorej o v« oaeezue vsi orez izje™ pn, ]X,zarjam vs., člane da se te se-hednje glavnp letne seje tfne £ ^e gotovo udeležijo, ker druga-decerrnhra k-ov Imnm,, , i v ... za leto 1922. Kdor izmed članov društva se ne vdeleži ie, plačaš brez $1.— kazni v društ veno no, kakor določejno v p našega društva. XI {^bratskim pozdravom Louis Konjar, tajnik —— nico s slovesno sif. ra se vrm v slovens. Slovenska godba (na pi-|Cirila in Metoda na 62 St. Zasvirala nam je po igri tll(^|ra se vrši v slompki cerkvi sv. dvorano^redno se seja prične LISTNICA UREDNIŠTVA.' "Resnica na dan," Pneblo, Colo.—Zadeva glede vaše nove fare je nam že več časa znana. Culi smo jo iz ust neke osebe, došle iz vašega mosta, toda v drugačnem tonu. Glavnih tehtnih točk Vi v svojem dopisu niste navedli. Sčasoma in s potrpljenjem se bo vse zopet uredilo. Ker bi vaši podatki morda no ugajali vsem tamoš-njim faranom, dopisa ne bomo priobčili; sploh so take zadevo bolj lokalnega pomena. Čud-ner tako se potegujete za stvar, pa se celo bojite svojega prtivega imena pod dopisom! - POK. :< ANTONU VOLKU V prodno boš katerega pred no iiji, ker kateri je v to prisiljen, ni pričakovati da bi se zanimal za društvo. Iz urada tajnice dr. New York, N.Y. . _ uc>vv Članicam društva sv\ Ane št> Imam tuidi še opomniti vse 105 v New Yorku gp naznanja/ člane,da je ostalo o priliki naše da obhajamo 15. letnico ob desetletnice še nekako des« 1 stanka našega društva V nedel- dobitkov; da bi se te dobitke jo 27. nov. 1921. Društvo j^ spravilo v defadr š prodno se sklenilo, da proslavijnoja. let; šefa piiČrid ;z£Fdr»j v&iin vse čline da pridete' m^lo prej v spomin. "A. D." piše: Pred nekaj tedni je v Cle-velandu umrl dvainsedemde-setletni starček profesor Anton Volk. Bil je tako skrom?n in ponižen, da skoro nihče ni vedel kdo in kaj da je bil. Zato smo morali čakati, da smo dobili v roke nekaj več podatkov o njem. Iz njegovih spričeval in drugih listin, ki se nahajajo v njegovi zapuščini, je jasno sledečei: Rojen je bil leta 1849. pri Novi Štifti na Štajerskem. Gimnazijo je dovršil v Gradcu, univerzo pa na Dunaju in sicer leta 186tf. Že od nna-dih let ga je najbolj veselilo jezikoslovstvo, to si je izbral za življenski poklic. Iz spričeval vidimo kako ga profesorji hvalijo za njegove velike zmožnosti v angleščini, francoščini ter nemščini. Za zadnji vse-učiliščini rigoroz je napisal v nemščini essay o Shakespearjo vi drami Rihard III., a v angleščini essay o ShakespearjeVi igri Macbeth. Šolal se je tudi eno leto v Londonu, eno leto v Parizu, da bi si izpopolnil znanje' angleščine, odnosno francoščine. Iz listin spoznamo, da je po končanih, študijah bil nameščen kot profesor jezikov v Gradcu, v Leobenu ter drugih mestih, večinoma na realkah. Tako je služboval v bivši Avstriji kakih trideset let in sic r, kakor pravijo spričevala, "z izvrstnim uarstvo,v katerem je zaposleno preko 4.000 našega naroda ob paet^čni obali. Drugi model prikazuje sadjerejo, v kateri je s velikim uspehom zaposlenih preko 10.900 Jugoslovanov v Kaliforniji. oiA/tii lucu uvujiuu x ujajLi. kjnj i tCflMk lOOdcŠO^ia » lSlta je vendar angleščina človeku dvc ribar- največji pripomoček v Ameri- stvo in dmg* »adjei^o. Na ki. nasprotni steni so tri »ltke, pri- Zelo častno je za njegove u- ka«ijooe želtn^o industrijo, tU- čenče in n^atere druge inte4i ^^ "" 1 gentnejše elevelandske Slovence, da so mu s pomočjo g. A. Grdine priredili tako lep pogreb. Lep dokaz, da je še nekoliko pietete med nami! Naj bo profesorju Antonu Volku o-hranjen blag spomin! J. Z. JUGOSLOVANSKI PAVILJON NA RAZSTAVI "A-MERICA'S MAKING" V NEW TORKU. Umetniško prikazani važni doprinosi Jugoslovanov k razvoju Amerike. Jugoslovanski paviljon v | razstavi ni le edetn najzanimivejših v vsej razstavi, manee tudi eden izmed najbolj umetniških in pripravnih. V sredini in na desni strani so izležene v velikih steklenih skrinjah narodne jugoslovanske vezenine, ki vzbujajo oduscvljeno za nimanje zlisti med Amerikan kam i, ki dndvno posečajo ta pavilijon. sam italijanski veleposestnik Rolando - Ricci, ki je oficijelno prisostoval italijanskemu večeru, je obiskal tudi jugoslovanski paviljon in ni mogtfl najti dovolj pohvalnih izrazov za naše narodno vefci-vo, češ, da je "kar zaljubljen" Največji del hrvatskega vezi va je razstavil "Hrvatski Ra-dlša" po —• uljirdnosti njegovega ravnatelja g. Jobsta; srb-sko_ vezivo je kolekfcija ameriške prijateljice Jugoslovanov, slavne kiparice Miss Malvine Ža- Hoffman, dočim je g. Lteo krajšek razstavil izbiro indrij-skih čipk. 350 let staro krasno slovensko peoo je razstavila ga. H. Primožič. Ob levi steni visi krasna slika Mirka Račjega "Kosovska seljanka", okrašena z lavorje-\ ( in, ki se nahaja v shrambi g. Ivana Mladinca, in okoli nje visijo ob zid pritrjeni glasoviti pirotski ."čilimi" (preproge), ki jili je za to priliko odstopil g. LazoviČ. Zanimanje Ambrikancev za te preproge je jako veliko, ker njih ostre barve spominjajo na amerikansko - indijanskeila|>e!te. V ozadju se nahajajo on Čilim v hrvatskem motivu, ki ga je odstopila gospodična Atalich. Na levi strani pri vhodu so razstavljene glasov i te iznajdbe jugoslov. znanstvenikov v A-meriki ki so doprinesle jako mnogo današnji m^liaiiiciii kulturi celega sveta. Tu nahajamo model profesorja Pupiua o svetovno znanih "Pupin co-lis", ki so omogočili telefoniranje na dolgo daljave. Sama ta iznajdba je revoiuetonirala današnje življenje. Drugi model prikazuje Pupinov "electrical tuning", kateri iwim se sedaj splošno rabi v brezžič- darstvo in goadaiwtvo, to so glavne industrije, v katerih je naš narod zaposlen in s katerimi je tndi on a svojim mojem pripomogel do današnje veličine dežele. , Izmed y«rA modelov na glavni steni se nahaja velik l&pafc s sledečo vsebino: Jugoslovanov v Zedinjenih državah je okoli 650:000 Pijonirski iffisijonarji: Baraga, Konšak. Kund*k, itd. Znanstvo: Pupin, Teala, Luka«, Vecki, Jager kd. Višje odgoji-teljstvo: — Suzano, Pupin Ra-dosavijevič, -r- Stojanovič itd. Umetnost: Milka Temina, Sobic itd. Business: Ribarstvo. sadjereja, dog^(, farme, trgovci. Delavstvo: Jeklo kok in premog, rudarstvo, k-lavnice, gozdarstvo, splošna industrija. Izurjeni deavor: Me lianiki, mornarji, ladjed^btiee, klobučarji itd. Na stohi ob levem ozadju se nahaja glasovita elovniOa in slovar. Očipve jezika, ki ga govorijo — Chippewa Indijanci, spisana in izdana po škofu Baragi. To delo je se danes edino svoje vrste. — Razen te knjige se nahajata na mizi oba zvezka krasno vezane knjige Rev. Antona Ivana Rezek predstavlja* joče v angleškjein jeziku zgodovino škofje Sault St. Marie in Marquette, Mieh. v katerih je popisano deovanje slovenskih misijonarjev msptf IndijanoL Ob tej priliki je bila kdana brošura 32 strani "Jugoslovani z Združenih držav", ki vsebuje glavne podatfce o zgodovini priseljevanja Jugoslovanov, statistika o jugoslovanskem prebivalstvu v Ameriki, imena njih kolonij, pregled industrij in podjetij, kjer so zapoeleni, fotografije vseh slovenskih, hrvatskih in srbskih časopisov in še drugo zanimivo gradivo o ameriških Jugoslovanih. Mak kakor je, ta knjižica, je prva svoje/ vrste, in od 50.005 izvodov jih bo le malo ostalo, ker občinstvo sega fefljno po njej. To je približno vse, kar nudi jugoslovanski paviljon na razstavi 44 America's Making". Po sodbi vsel> smemo biti ponosni na tem uSpeihu. Ako pomislimo, da jo v dveh tednih preko dve-stotJsoč ljudi in ravno toliko šolske dece šlo preko našega paviljona, si vsak lahko prestavlja, kak uspeh je imela ta razstava v dvignjen ju našega ugleda me£ Amerikanei. ■ NA PRODAJ fS ; nova kisa z 8 sobami ali se pa odda v najem (rent) stojeta na H12 N. Elizabeth SI., Joliet, m. ■ Več se poizve pri: JOHN GRRGORdfC-U. 1602 N. Wctory 6t, ; A" ? v'V naša v prvi vrsti U.) Združitev vseh( slovenskih Jednot je nemogoča pod današnjimi okoliščinami, ker naša prva in najstarejša K.S.-&J. aa ne bi hotela z dmgimi (nekatoliškimi združiti. m.) Najstarejša slovenska naselbina je v Ameriki Krain-S spoštovanjem Mary Drašler, Vstanovitev naših naselbin v Ameriki je povzročilo dejstvo, da vsak narod najraje živi skupaj. Zato je vsakdo iz starega kraja najraje potoval tja "kjeir so nasi ljudje". Napredek naših naselbin pa sol Kak„. ** n^ccno wwm v prvi vrsti povzročile sloven- vojni Napoleona Bonaparte za-ske fare. Tudi naša podporna j slovel otok sv. Helene, kjer je društva so mnogo pripomogla nekdanji slavni francoski voj-k napredku. Vsakdo je. hotel bi- skovodja v pregnanstvu živel ti v naselbini, kjer s0 društva in tudi umrl, tako je postal zad-in pa oeorkev s slovenskim du- nji čas znan tudi portugalski o-hovnikom. Tako je bil človek tok Madeira, kjer živi v pre-pr°skrbljen v slučaju bolezni gnanstvu bivši avstrijski cesar in nesreče in pa v verskih stva- Karel s svojo ženo. reh. Naselbine pa,*i imajo svo- Ker je bil Karel Habsburški jo faro so povsem bolj napi**- za centralno Evropo skrajno dovale, kot naselbine, ki imajo škodljiv in nevaren, da se zopet samo društva. Cerkev je dala ne polasti kakega prestola, so puMiittva augifc-ški konzul in zastopništvo portugalske vlade. Zdaj se vršijo še predpriprave za preselitev Karlovih otrok iz Švice na otok Madeiro. Karlu in njegovi družini se na tem otdku ne bo preslabo godilo, prvič, ker je ta otok pravi prirodni čar z rajskomilkn podnebjem in večnim poletjem; drugič pa zato, ker bo dobival $75,000 letne apanaže. Portugalski otok Madeira le naselbini trdno podlago za ob- j ga zavezniki poslali v pregnan- ži v severnem atlantskem oce- stoj in vslrid teera so tam zras-1 stvo na gorinavedeni otok, ka-la razna podjetja naših ljudi, I mor je dospel dne 19. novembra bodisi katoličanov bodisi na^ 11. L na angleški križarki'1 Car-ših verskih nasprotnikov, ali I diff.'' brezvercev. V naselbini, kjer ni Ker je portugalska vlada cerkve je sicer društveno živ- Mkscesarju Karelu posebno na-ljenje lahko dobro razvito, dru- klonjena, je odredila, da naj se gače, pa je ponavadi vse mrt- pregnanca ter njegovo ženo pri vo. I prihodu na otok Madeira sprej- Združitev vs$h slovenskih ,me s primernimi častmi. Jednot bi bila umestna. Finan- Ko je angleška križarka čna škoda, ki bi jo imeli vsled "Cardiff" priplula v Funchal, prememfci zastav in uradnih I mesto tega otoka, se je no- anu med 32 stopinj, 37 min. in 45 sek. severne širine in 16. stopinj. 55 min. in 20 sek. za-padne dolžine; ali 360 milj oddaljeno od afriškega maroškega) obrežja, ali 535 milj od Lizbone, ali 240 milj od Teneriffa, ali 480 milj od azorskih otokov. Glavno mesto otoka Madeira je Funchal. Otok Madeira je skupina vulkaničnega pogorja; meri samo 315 štirijaških milj in je (Moori;; po veri &o pieoivalci večinoma katoličani. Zgodovina nam pripoveduje, da so ta otok odkrili stari Fe-ničani že v stari dobi; kasneje je spadal Italiji, Španiji, Angliji, zdaj je last Portugalske. Stanovalci tega otoka se največ pečajo z vinorejo, pridelo vanjem sladkorja, in izvozom južnega sadja (banan itd.) Madeira vino je — kakor znano izborile kakovosti, katero se v steklenicah pošilja kot vino najboljše vrste po celem širnem svetu, osobito na Angleško. Funchal, glavno mesto otoka Madeira, broječe 18,000 duš leži na južni obrežni strani. Tukaj so tudi diplomatični zastopniki (konzuli) skoro vseh svetovnih držav, kajti v Funchal in iz Funchala pluje na leto okrog 800 parnikov natovor-jenih z raznim blagom. Znamenitost tega mesta je tudi ta,da se tukaj promet z vozovi ne more vršiti, ker je občinstvo najbolj-lo v moji moči, ta-za naprej delo-ker imam nekoliko več nj nji bo toliko lažje delovati v korist davkoplačevalcev in za napredek našega naprednega mesta Ely, Minn. Resnica je, da nekolikokrat lisem bil kos doseči kar so Slovenci zahtevali; toda pri-pOznati mi morate, da to ni bila moja krivda, ampak radi tega, ker smo Slovenci v mestnem iradu premalo zastopani. Se Vam najiskreneje zahva-jujem za Vašo dosedanjo naklonjenost in se Vam najtople-je priporočam za naprej. Louis Champa. Ely, Minn., dne 14. nov. 1921. (Advertisement.) ROJAKOM NAZNANJE. Naznanjam vsem sobratom K. S. K. J., kakor tudi ostalim rojakom po širni Ameriki, da poleg moje uradne službe pri okrajnem sodišču v uradu okrajnega avditorja, prevajam v mojem prostem času vse važne dokumente iz slovenščine na angleški jezik, kot naprimer, pooblastila, kupne pogodbe itd. Torej rojaki kadar dobite kako pooblastilo ali kake druge dokumente yt stare domovine, ki morajo biti prevedeni na angleški jefzidc, se Vam priporočam, da se na me zaupljivo obrnete, in jaz Vam bodem delo u-rddil v Vašo popolno zadovoljstvo. Pošiljatev dokumentov za prevod mora biti v registriranem pismu. Naslov: JOHN MOVERN, «24 N. 2nd Ave., W. DULUTH, MINN. v-odošleca pozdravilo s primer- dolg kakih 30 milj, širok 15 mesto hribovito aim številom strelov iz obrež- milj, ter šteje nekaj nad 130,-Inih cest. Blago tiskoivin, bi se sama povrni la v teku par let. Združitev v- jBH HHHHBBBP sefc slovenskih jddnot pa je ne- topov. Tako je ekscesarja 000 prebivalcev, povečini Pdr- no tvorna živinah mogoča, vsled tega, kerimajo Karela takoj po prihodu na | tugalcev, mešani z Afrikanci li na svojih hrbtih. nekatere Jednote v svojih pravilih točke, katere so narav- Išeoef zadeve sam zase in jih ne in vo-J nost v nasprotju s katoliškimi trosi v javnost kamor ne spa-idejami. S teimi je združitev ]4o- dajo. Na ta način dela čast in polnoma nemogoča. s<> nekatere naše Jednote, katere so nepristranske; s temi bi bila adrožitev lažja, pa zelo nevrjet-na. Zahtevalo se bi od nas, da črtamo razne točke iz pravil, ugled sebi in tudi društvu. ZA OSEM "NIKAR-JE V" DRUŠT VENIKE. Ne šepeči in ne govori tekom scjje. pesejmo one ki se, tičejo oprav-1 Ne glej na napake ^ojih g0_ . bratov; pač pa pazi na svoje katoličani ne bi smeai tega sto- i ^t riti; druga stran pa ravno ta-1 ko bi zelo nerada siprejela točke, tikajoče se omenjenih verskih dolžnosti. Najstarejša slovenska naselbina v Ameriki je Tower, Minnesota. Jennie Okolish, predsed. dr Srca Mari^ št. Ill K.S.K J. Barberton, Ohio. Ne pričakuj več od kakega društvenega uradnika, kakor ti delaš za društvo. Ne norčuj se in ne brij nor- I'j^l Na podlagi uradne statistike je štela naša ameriška eksipe-dicijska armada na Francoskem 232,135 konj in mul. Od teh jih je padlo na fronti 68,-682. V javno priznanje tem štiri-nogatim in mutastim sobojeval-cem je bila dne 11. nov. t. 1. v vojni palači v Washingtonu odkrita krasna spominska plošča, katero je nabavila "Ameriška družba rdeče zvezde za varstvo živali." To veliko bronasto spominsko tablo je izdelal arhitekt _______ Mase v Bridgeport, cev iz drugih. S tem ponižuješ ; Conn ? pre(}staVljajočo prizor svoj lastni značaj. ^ iz vojne> ko dirja.Q gredi boj_ Ne obsojaj m ne krrtiziraj | nega vrišr,a štirj.e m konj. s SEST BLAGROV ZA DROT-T VENIKE. Blagor članu, ki svoje prispevke točno plačuje, kefr tak član lahko z mirnim srcem sedi doma in na društveni seji; tabeimu so koristi društva za- člana, če na Seji kaj umestnega za društvo predlaga. Ne išči pri drugih zabave in dobrega časa; za to skrbi in pazi sam; s tem boš koristil drugim. Ne išči med članstvom dlake V jajcu. Člani te bodo kmalu spoznali. Če že ne moraš delati agitacije in propagande za društvo, gotovljene. Blagor uradniku, ki z vesel- j bodi rajši tiho; z opravljanjem jpfcn in natančno izvršuje vse čez društvo škodiš samemu se- svoje dolžnosti; ki je neustrašen, in ki ne zahteva zato nobene usluge. Tak uradnik bo dobival svoje zasluženo plačilo a tem, da ima čisto vest in da njegovo društvo raste. Blagor članu, ki pri društvenih obredih pazno posluša besede in jih tudi za vedno ohrani; za to ne bo nikdar osramočen. Blagor članu, ki pridobiva PAD- SPOMENIK V VOJNI *UM KONJEM. V minuli svetovni vojni niso na fronti dosti gorja prestali samo vojaki, ampak tudi nema živina: konji in mule, (mezgi). Dasiravno se v modernem bojevanju za prevoz municije že bolj rabi avtomobile in . . . i « V». V topom in dvema topničarjema. Na tej tabli je vdelan sledeči napis v angleškem jeziku: "Ta tabla je postavljena v spomin na službo in muke 243,135 konj in mul, vposljenih pri A-meriški ekpediciji onstran morja v veliki svetovni vojni, končani fcne 11. nov. 1918 in ki je pozročila smrt 68,682 te živine. Kaj so te živali prestale je to nepopisno. O njih važni službi in požrtvovalnosti se je sam general Pershing pohvalno izrazil, da je baš ta armada konj in mul dosti k naši zmagi pripomogla. Te živali so vsepovsod na fronti mirno, zvesto in potrpežljivo izvrševale svoja dela, ne da bi pri tem mislile na kako priznanje ali kako odškodnino." Nemiri v Jeruzalemu. Dne 3. t. m. so v Jeruzalemu živeči Arabci napadli stanovni- V ("truc- novo članstvo za društvo; zato j ke", je vlačna živina še vseeno bo enkrat žel hvaležnost in pri-. neobhodno potrebna. Konje ma . rabi artilerija in kavalerija, z ke judovskega predmestja. Blagor članu ki nrihaia red-' mulami se pa po nevarnih kra- tem spopadu je bilo umorjenih no vsak mesec k društvenim se- jih prevaža vsakovrstni vojni 5 oseb, 13 pa ranjenih; izmed jam. Taki člani so podlaga, po- materijal. Tako moremo lal>- padlih so 4 judi in 1 Arabec, no« in taHrnStv* I ko trditi, da je zmagi v zadnji Pri spopadu je tudi nekdo vr- Blagor onemu članu, ki ob- vojni tudi d P P društveni dvorani se vr- jmogla. a ^ode. Treba se je boriti za zdravje. "Treba je boriti za mir," bila je zadnja beseda maršala Ferdinand Focha v Chicagu. Ravno istim potom moramo bo riti se za zdravje in še posebno sedaj, ko prihajajo sezonske vremenske spremembe. Take spremembe navadno pomemja jo za mnogo ljudi velike sitnosti. Počutijo se slabotnim, njih slast do jedil postane slabejša, hitro se utrudijo, zaprtnica sledi in človek se ne počuti samim sebi. Da se obvarujete teh sitnosti, morate postaviti va$a te-.o v bojevno stanje s tem, da živate Trinerjdvo grenko vino ob pravem času. £ko je želodec v redu, telo lahko odžene vse nevarne snovi, ki proti-delujejo za uničenje nevarnih bacilov. Trinerjevo grenko vino je zeflo prijazno za vživanje in njegovih 32 let skušnje pri ljudeh je\ najboljše znamenje in jamstvo, da se lahko zanesete na njega. Vaš lekarnar ali trgovec z zdravili gotovo pozna veliko število svojih odjemalcev, ki vam draigevolje povedo, da sploh njim ni mogoče biti brez tega zdravila. Za bolečine v-sled rejvmatinma ali nevralgi-je je Triner's Liniment najboljši. Mrs. Elizabeth Swetz nam je pisala dne 28. sept. 1921, iz Jefferson, Tex.: "Jaz sem 78 let stara, ampak rečem vam, Trinerjev Liniment je izvrsten. *' Poskusite! (Adv.) POLITIČEN OGLAS. Tem potom naznanjam slovenskim volilcem in volilkam v Ely, Minn., da sem bil na shodu slovenskih državljanov in državljank izvoljen za kandidata, ali za "aldermana" v občinskem svetu. Volitve se bodo vršile dne šestega decembra. Kakor sem zadnjih par let svojega uradovanja skušal izvesti ZAHVALA Podpisani župni urad se naj-'srčnej? zahvaljuje vsem ameri-kanskim rojakom za izvestno pomoč za nove zvonove na Blokah v znesku 21.000 K. Bog plačaj vsem skupaj in vsakemu posebej! Župni urad Bloke, 13. oktobra 1921. F Viktor švigelj, župnik. Bakrene kotle za prekuhovanje različnih stvari razpošiljam dobro "zi-pofcane" na vse kraje. Cene kotlov te vrste so sledeče: 6 galonov velikosti ....$4.75 10 galonov velikosti .... 8.00 15 galonov velikosti ..,.13.75 20 galonov veikosti ____18.75 Spojenje (Union)........90 (M.») bakrene cevi, čevelj .35 Pošljite poštno nakaznico, ali denar z naročnino. Kdor pa želi moderno ročno delane prave starokrajske kot-\e z kapo in cevmi, naj piše za ceno in pojasnilo na največjo slovensko trgovino z železom na Iron Rrange: STEPHEN STONICH 105 W. Lake St. Chisholm, Minn. DARILA. Svojim v stari domovini boste najbolj ustregli, ee jim pošljete za božično darilo denar. Za par dolarjev dobe tam lepo svoto tamošnjega denarja. Glejte cene: Jugoslavija: Italia: 500 kron za ....$ 2.05 100 lir za 4.70 1000 kron zA 5000 kron za] 10000 kron za . 22.00 . 45.50 .434.00 . 4.00 500 lir za . 19.50 1000 lir za . 38.00 10000 lir za Nemška Avstrija: 1000 kron za____$ .95 - 5000 kron za____3.50 10000 kron za____6.00 Izdelujemo tudi vsakovrstna notarska dela za tukaj in stari kraj kot: pooblastila, prošnje, kupne pogodbe in pobot-— Za pojasnila se obrnite na: mce. MLADIČ & VERDERBAR. 1334 W. 18th St. Chicago. Ill Največja slovenska banka v Amerik Denar v stari kraj Pošiljamo denar v vse kraje v stari domovini, v vsa mesta in v vsako vas,najhi trejše, najsigurnejše in po najnižjih cenah ter brez v sakega odbitka. Prodajamo šifkarte za vse parobrode preko Oceana in Jadranskega morja Nabavljamo potna dovoljenja (pose) za potnike v domovino in iz domovine v Ameriko. Naša banka je pod državno kontrolo Pišite za pojasnila v slovenskem jeziku na SLAVONIC IMMIGRANT BANK 436 WEST 23 STREET. NEW YORK. N. Y. Glavnica $100,000.00. Rez. fond $30.000.00 m » » m * KDOR NAMERAVA POTOVATI V DOMOVINO KDOR ŽELI DOBITI SVOJCE IZ DOMOVINE KDOR ŽELI POSLATI DINARJE ALI DOLARJE ZA BOŽie KDOR HOČE VARNO NALOŽITI SVOJ DENAR KDOR HOČE KUPITI ALI PRODATI OBVEZNI OE NAJ PI6E NA EMIL KISS, BANKIR 133 SECOND AVE. NEW YORK, N. Y. ww v* ? w wwwwimnmnmnr ■SHI —i Hf» w " 1 " ** V res- * > . • *« • •«•».•»••••••»«»< OFFICIAL ORGAN of the - carniolian slovenian catholic union of tfct united states of america by utd in the fcter««t of tb« order. iMoed er«ry WedneMv- N <~fcicaf» Si office: Phone: 1048. • - JOLIET, ILL. Mrmhrr-*, per tw Won members "oreipi Gooatrtes Subscription prle«: ...|1.20 ..»....... • .Tf .•»**»-. • ............^J® že skri 10 h misli čin to p oče b o že božja Volja, da smo na tako v najhujšem času. Kdo zna, dobili te semenske koruze! ' so vseh deset bnšjjev indijanske koruze kmalo ia spomlad zasejali., Ko je pa napočila jesen, (mesec oktober) so pronallf, da#je ljubi Bog1*ogato blagoslovil njih prvo delo ok z obilnim pridelkom. J Cez 6 mesecev zatem so se ti priseljeni belokožci zopet na onem mestu oglasili hi našli Indijance, ki so lastovali isto ko-•uzo. Za vzeto koruzo so rdečepoltnike bogato nagradili; to-•ej ne siitfi ni lice trditi, da je bila ona koruza ukradena. V decembru 1. 1621 je Edward Wilson (poznejši guverner) 1 tja v en ke gotov ti glede i........•••• ..........ra* ••••v* Predsednik Harding proglasil dan 24, m. kot Zahvalni dan. Tudi letos je predsednik Har ding izdal svoj uradni proglas, ki določuje dan 24. novembra kot zahvalni dan, dan posvetitve in molitve. V svojem proglasu priporoča ameriškemu ljudstvu, da se Bogu zahvali za vse, kar je bilo podeljeno, in da moti m prosi za narialjni nebeški blagoslov, ki naj bi Obilno rosil na narod. Proglas se glasi: "Nastopila je sezona leta, ko se ozirajoči na stare običaje, zahvaljujemo za prejete dobrote s katerimi je bil ta narod v tekočem letu obsipan, zato je prav, da predsednik opomni ljudstvo na dan posvetitve, zahvale za blagoslov dodeljen, in molitve za nadaljno vodstvo v življenju, katero naj bi bilo vrcd- pribliaajoče se normalno življenje. To leto nam je prineslo prijateljske odnosa je z vsemi narodi po dolgoletnih borbah in razburkanju. 4 4 Iz hvaležnosti se moramo torej združiti in opati, da bo božja Previdnost čuvala in ohranila naša dovršena dela, načela in misli. Napredovali bomo, 6e se bomo kazali vredne napredka; če ne bomo iskali samo materijalnih stvari, ampak tudi da gledamo za svoj dušni blagor; da iskreno pomagamo drugim v potrebi. Ko izražajo Bogu ponovno zahvalo za povzdig, Ga se prosimo, da bi, še v bodoče zmernost in modrost navdajala vse naše oblastvenike pri izvrševanju njih ddlžnosti. 44Njih roke bodo utrjene; njih nameni stanovitni če bomo za to molili. Naš narod je rosila največja mera blagoslova, katerega je letos poslal na svet Bog. Velikanska preizkušnja človešttva, dasi smo nosili svoje breme po svoji najboljši moči in zmožnosti, *as je primeroma malo ostrašila. Dolžnost naša je, da priznavamo, da smo bili od Previdnosti postavljeni na boljšo stran. Zato, ko se zberemo pred aftarje, da bi se primerno zahvalili za prejete dobrote, bilo bi jako primerno, če obljubimo ponižno in resno, da se hočemo skazati vrednim vseh dobrot. Bili amo vzgojeni in ohranjeni v narodni moči in važnosti pri čemur nam je pomagala modrost nadnaravne sile. "Vse to uverjeni ne moremo storiti drugega, kakor verovati, da je bil naš narod voljno orodje Previdnosti, ki nas je tflko bogato obsipala. Priložnost velikanske službe nas Čaka, ako se skažemo vrednim iste. Naše molitve naj se dvigujejo a vodstvo po pravih potih. Pred Bogom je naša odgovornost lekemu svojemu prijatelju na Angleško sledeče pisal: 44Zadnjo spomlad smo zasadili kakih 20 akrov z indijansko koruzo, 6 akrov pa z ječmenom in grahom. Naša koruza je izborilo obrodila. Hvala Bogu, zdaj smo preskrbljeni z indijansko koruzo. Ko smo vse poljske prideke pospravili, je naš guverner poslal 4 može da bi nastreJili kaj divjačine, kar bi nam dobro služilo na veselem skupnem sestanku po končanem trudapolnem JeJu. Navedeni lovci so en sam dan toliko divje perutnine na-strelili, da smo imeli divjih puranov zadosti za vos teden. Pri tej priliki in pri tem dru pisovanja med našim zakladni I ia (nizko čevlje, kratko krilol škim departmetitom in vladami I lahko blm&o, gre na ples. Ple-tujih držav. Pri tem se je nale-j ie neprestano,dokler se ne pre-telo tudi na pisma, v katerih I fodi. Cez en dan ali dva, bo že [prosijo tuje države da bi sr I isel pri vratih stanovanja t#-| [jim posojilo preklicalo, oziro ha dekleta mrtvaški venec, za-l kna podarilo. I Inji spomin smrti.. Ta nespa- |Ta posojila se« je dajalo tu-1 petnica je toraj naravnost v| pm državaajft za časa sklepan j mrt plesala. Žal, da ji bodo na| ja miru z namenom, da bi se no božjeara dopadajenja. . „ , flPWHPPHWHHMI 4Najpomenljivejši vseh blagoslovov je povratek miru in ^ P™ ****** »J*** » ^vjačino in okusnim il J Z JZ*\o dlv-llh Puranov. Kako ko morali v resnici biti veselih obrazov pri polni mizi naravnih in božjih darov! • Pilgrim i pa niso še istega dne proglasili za staleu praznik javne zahvofle in molitve, ampak še le čez 2 leti zatem, ko so imeli izborno žetev in letino, čeravno je tedaj vladala huda suša. Da jih je Bog rešil bede in lak< te, je guverner Wilson določil gotovi dan zahvale enkrat v letu, ki je veljal za splošen praznik. Na ta dan so vrli pilgrimi slavili, častili in hvalili Boga Stvar-lika za vse izkazane dobrote, milosti in duri. Zahvalni dan ni torej samo dan domačega družinskega ve-dja, ampak je tudi dan spomin i in zahvale dobrotljivemu Bogu za Njegove dobrote, katere izkazuje miši deželi in tako tudi pelemu svetu. bivša vlada Združtlnili držav zaveznikom izdala skoro za deset milijard- dolarjev vojnega posojila. Dasiravno so koikgresniki in senatorji ponovno in odločno zahtevali pojasnilo o teh vojnih in drž. posojilih in čeprav velika; najprvo za nas same, potem pa za ves človeški rod v]so tudi razni ameriški listi na pravičnosti samega Boga. Vsled tega jaz, Warren Q. Harding predsednik Združenih držav določam četrtek 24. novembra 1921, kateri dan naše ljudstvo obhaja kot dan zahvale, posvetitve in molitve. Prosim vas, da ta dan doma, ali v cerkvah izrazite božji Previdnosti zahvalo za vse prejete dobrote ih prosite Boga, da nam Svoje milosti še vbodoče izkazuje, katere je naš narod že v toliki meri prejel. Dano, podpisanoia potrjeno v Washingtonu, D. C. dne 31. kt. leta v uobpodu in v 146 po Proglaseuju ameriške .isodvisnosti. Podpis Warren Q. Harding ,predsed. Charles E. Hughes državni tajnik. Prvi Zahvalni dan. Med različnimi postavnimi prazniki, ki se tekom leta sirom države obhajajo je Zahvalni dan najstarejši, kajti star je že celih 300 let. Ta, po pomenu družinski praznik so prvič 1. 1621 obhajali takozvani 44pilgrimi'1 (popotniki) dospevsi iz Anglije v Plymouth, Mass. ... ' ; ' ...m Z tli Isto leto je bila v koloniji Massachusetts izredno huda zima, kar je novim izseljeneem povzročalo dosti trpljenja. Pa potrpeli so in zaupali v Boga; na spomad so pričeli ameriško zemljo obdelovati; zasejali so polja s semeni v prijetni nadi, da se jim bo to delo na jesen obilno poplačalo. Zgodovina nam pripoveduje, da so ti 44 pilgrimi" najprvo indijansko koruzo zasejali. Dober mesec pred prihodom v Plymouth (21. dec. 1620) so se ti izseljenci ustavili na obrežju Cape Cod (Rta poleuovke). Od tu se je bolj daleč na suho ozemlje podala mala raziskovalna družba "pilgrimov," ki je letela pa večji kup peska. Badovcdni belokožci >so takoj čeli izpodkopavati in iskati, kaj bi bilo pod onim kupom prekritega? Iu res, niso se zastonj trudili; našli so namreč košaro indijanske stare koruze; v drugi košari je bilo pa jurzev nove Ta ko^ra1 je v^hxv 4 bušlje najbolj domačega indijanskega žita (koruze). Kako so trosili ljudski denar T ji,0je) j® zatem natančno pre- !gledal pravni svetnik te komi-V nekem angleškem listu je sijq Don M. Hunt. Navedouec bil začetkom tekočega meseca j<> sveje zanimivo delo dovršil priiibčen prvi članek 44Univer-|še le po preteku več tednov in sal Service" izvestja, kako je svoje tozadevno uradno poro- to pritiskali, jei bila skoro cela 3 leta ameriška javnost o trošenju ljudski^ milijonov prav čilo izdal v posebni tiskani knjigi obsegajoči 388 strani. To senzačno poročilo je tudi sedanja vlada sprva tajno držala, končno je prišla pa vendarle cela manipulacija da dan. Ta članek je baš radi tega se-danjitmu času primeren, ker se vrše v kongresu pogajanja za knneelacijo (preklic) vsega vojnega posojila zaveznikom. Pritem je treba edinole po a nacm v smrt sledile ie druge. Kaj je treba ukreniti, da m •mri ji vos t vsled pljučnice ome-iif Tak bolnik mora vdihovati malo, ali* nič poučena. Bivša misliti na dejstvo, da je bil ta (WiLsonova) vlada- je o tem; denar ljudski denar, nabran za posojilu molčala kot zid; eerav- Liberty bonde in potom Vojnih no je bil ta denar ljadski; na-jdavkov in namenjen edinole v brun potom raznih kampanij domače vojfie svrhe in našim pusejil Svobodo in Zmage (Li bcrty and Victory'Loan) in po- zaveznikom. Čeravno je bilo to postavno določeno, se je še le toni vojnih davkov, kateri nas sodaj doznalo, da je vlada še danes tožijo, da vlada ni- Združenih držav posodila pri- hotela dati pojasnil na kak način ravno se je dajalo ta posojila tujim državam. Končno je prišla pa ta velika tajnost vendarle na p lan. Pos tna senatska poi?vstdo-. valna komisija je sedaj dognala, du je A verika Veliki Britaniji po -cdila na milijone in milijone dolarji i v iz iiašega Lii)er vojnegii posojila že potem ko je bila vojna končana, po 11.30V. 1918. Te milijone je Anglija vporabiJa za nakup tovornih ladii, samo da bi s svojo trgovinsko mornarico Ameriki konkurirala in si v inozemstvu (m Bumunskem in v.Rusiji) ugotovila kontrolo nad petrolejem. OLiau tega poizvedovalnega odseka, .s nator Beed in Walsh bivšega državnega za- tltr-ftl in H»ll«tnnn ,,urnv;. ''jizrueiti VS'J knjige hi korespo- bližno poldrugo miljardc^olar-jev tujim vladam, že potem, ko je vojna do cela minula. Pri pregledovanju knjig državnega blagajnika se je sedaj tudi ugotovilo, da sri bili svoj«-rasni uradniki zakladniš-ke£a departments docela prepričani, da nimajo nobene pravice več dajati državnih posojil ž/ po končani vojni. To sta odkrito priznala bivša zaklad-ničarja McAdoo in Glass (Mc Add o .F set bivšega pred šolnika Wilsona). Denar se je tujim, osobito -zavezniškim -vladam poBojaral v nefleonstruk-cijske svrhe še celo po uradno podpisanem miru 10 jan. 1020, torej tedaj, ko ni bila nobena država vcič v sovražnem razmerju z Nemčijo. Ik tega poročila je nadalje niti ne sam oi^i propscldnik Večino tega posojila se ni dalo v gotovini ampak za nakup našega ameariškefca blaga. I losti svežega zraka, da « tem S tem nadaljnim posojevanjem I ^imori kali to beteni. Preveč že po sklenjenem pretnirju jej ^ukuijena stanovanja, ali u-tedanji zakladniški depart I adi niso priporočljivi • povsem ment povzročil, da še danep ne I :adostuje od 68 do 79 stopinj živimo kot v predvojnem ča I emperature (toplote). Ako su; kajti tujim državam proda I tauujete v vedno topli hiši, po-no blago je visoko držalo cen c I tane va§a koža preveč občut-tudi ostalemu ameriškemu (do I jiva; vsled tega ne more prema čemu) blagu. I lašati hipno in nepričakova. Vlada Združenih držav je iz J ve premembe vremena; to po-svoje blagajne plačala sto ti I da se va« loti mrazenje soč dolarjev za stroške ruske I n prehlad. Takoj, ko vas na-delegacije na mirovni koafe I >ade pre(hlad, vlezite se v po-renci. Ta denar je bil viet iz I teljo in pokličite svojega dru-sklada Liberty bondov, izplači I finskega zdravnika. Ne igrajte lo pa odobreno po za zakladni*-1 ^e s smrtjo. Ne vživajte v tem kem departments Iz tega skla-1 lučaju strupenega 4 'munšaj-da se je tudi posodilo večjo I ampak ravnajte se po na-vsoto kar trem tedanjim "del odiiih zdravnika in jemljite facto" ruskim voditeljem via-1 amo o4 njega priporočena de: Kerenskijevi vladi, Kolča-I davila. Ako se morda malo kovi in Wranglovi. I >oljše počutit^ bodite previd- ... Dvajset tisoč dolarjev naše-1 ii in ne zapustite še postelje; ga Li wty posojila se je izpla-1 zemite si čas in pozornost. Po-čalo za stroške delegatov repu-1 Wtokrat vas pride ta, ali dru-blike Liberia, ki so se mudili I « sosed obiskat, ki vam daje na minuli mirovni konferenci. I ~azne nasvete v vaši bolezni. Izplačalo je odobril tedanji I Odstranite tako osebo iz hiše predsednik (Wilson) in driav-1 n ravnajte se U po nasvetih ni zakladničar (Mr. McAddo.) I zdravnika, ^e istemu zdravni- Na milijone dolarjev iz tega I tij morda ne verujete, pokliči-sklada se je posodilo rasnim I*e drugejga. Gotova je resnica, vladam, ki tedaj v resnici še I la zdravnik, ki je že zdravil na niso obstojale. Cehoslovakija I stotine takih bolnikov več ve še ni bila država, dokler ni M-1m *na, kot pa vaš sosed, ki je la meseca junija 1919 po skle- J morda videl samo enega ali nitvi miru uradno od Amerike Jva taka bolnika. Razsodna in priznana. Srbija tedaj še ni i-1 inteligentna oseba ne bo nik-mela parlamentarnega načina dar dajala svojih' nasvetov kft-vlade ko je od Združenih državIkemu bolniku; kdor dela na-državno posojilo prejela. I sprotno išče pri tebi brezplač- Za milijone dolarjev vredno-lne Pijača Ce imaš kaj 4lmun-sti ameriškega blaga, kupljene- bajna" pri rokali, le ponudi is-ga z našim denarjem in poso-1takim vrlim svetovalcem; jenega tujim državam se je od J80 I*1 ravnaj po njih tam naravnost Nemčiji pošilja-1 nasvetu, lo za časa, ko je bila Amerika I Drži svoje noge vedno gorko z Nemčijo še v vojnem stanju, pn suhe; pazi, da bo črevesje v Za oseminštirideset milijo- 1'rodu; jedil ne uživaj čezmerno; nov ameriškega ljudskega de- brana naj bo najboljša; imej rtarja se je kupilo blaga in po- čez dan prezračene sobe; ue slalo Avstriji, ko je bila še na-1 rabi tobaka čezmerno; ne kaša sovražnica sijaj drugemu v obraz. Čn ste Amerika je posojevala de- prohlajeni, spite sami v svoji nar tujim državam že po kon- pobi; bolnik ne sme nikdar s čnni vojni memda z namenom, [kakim zdravim spati; če ni dru-da bi te tuje države saj obres- gače ležite na tleh. ti od prv'iji glavnic (posojil) Bolnikov, katere muči p)ju-odplacale. Koncem konca je pa r niča n0 smejo druge osebe o-pnslo tako daleč, da ti dolžni- biskavati, ampak tako se moki ne odplačujejo niti glavni- ra vodno same puščati, ker po-ce, niti zamudnih obresti. V- trebujejo počitek in mir Ce sled kga se ne smemo črnliti, mogoče preskrbitq kalyo bolni-da je bila cena nekaterih Libc- čarko, ki bo bolnika oskrbova-rty boiulov tako nizka; po la, kajti bolnik s pljučnico ino- r7-r pod svoto- m imeti mfa skrbno postrežbo. (IbiN-no vpvmmtf je pa: čel RaMiajte se toccj vedno po Združene države sploh tem nasvete, kajti s tem se la-, ,..Ogromni liko iznebite najbolj usodnega znesek i ) po- in najbolj ne,varnega račipi: sojenih tujim državam? Dvo-[računa pogrobnika! both) I ' is LJS ▼ JoUeta, III, dne Z aprila 1©4. Inkorporiranm v Jolie* W»« IHinoia, dne IZ januarja. 189®. 'frf? i QLAVMI USAD: JOI^ILU S 1 p. • i »i' Telefon 1041. .j^JL"- od ustanovitve do 1. novembra 1921 skupna izplačana podpora $1,997,592.00. V glavni uradniki: Gfetai predsednik: i Joseph SiUr, 607 N. Hickory St Joliet IU J. podpredsednik Matt Jerman, 332 Michigan Ave., Pueblo, Colo. It podpredeedmk John 'Mravintz, IC22 East Ohio St. n. F Pittsburgh. Pa. tajnik: J os ip Zalar, 1004 N. Chicago St, Joliet III m m : John Lekan, 406 Marble St Joliet I1L blagajnik: John Grahek. '1012 N. Broadway, Joliet, I1L ' vodte Rer. Fraacif J. Azbe, 620-10th St, Waukegan, IB. Itemrwk: Dr. Joa. V. Grahek, 843 E. Ohio St N. S. Pittsburgh, Pa NADZORNI ODBOR: Opeka, »ter 26 Tenth St, North Chicago, 111. j Shukle, 811 Ave. "A", Eveleth, Minn. ZtHieh, 6313 St Clair Ave., Cleveland, Ohio. \hn Germ, 81J Bast "C St, Pueblo; Colo. Aston Nemanich st 1000 N. Chicago St Joliet, 41L POROTNI ODBOR: ttartte TeM. 1X1 N. Hickory St Joliet I1L Frank Trempusk, 48th St., Pittsburgh, Pa.-John Wtfbtekk, 5031 W. 23. Place Cicero, IB. PRAVNI ADBOR: Joseph Row, 6S17 Bonne Ave., Cleveland, Ohio. §. F. Koapare, 9906 Commercial Ave. So. Chicago, III jefcn Dečman, Box 529 Forest City, Pa. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Znpen, 1004 N. Chicago St, Joliet I1L Telefon Chicago 1041. JEDNOTIN ODVETNIK. Ralph Kompare, 9206 Commercial Art. So. Chicago, I1L Vsa pfemg in denarne zadeve, tikajoče «e Jednote naj se poliljajo na gtetntea tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joliet UU dopise, dmllueue vesti« razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO" g. S K. JRDHOTE, 1004 N. Chicago, St. JoUet I1L , v ■„ :; ^ Najmlajši ameriški junak. Dne 28. okt. t. 1. se je vršila v Brookline, predmestju Bostona, Mass., velika patrijotična slavnost povodom odkritja spomenika najmlajšemu junaku Združenih držav, petnajstletnemu dečku Alfred E. Scottu, (Scotty-u," svoječasnem raz-prodajalcu časnikov. Njegovo spominsko tablo so postavili v mestni hiši Brooklina. -Za nabavo tega spomenika, vrednega $£3,000, so prispevali edinole oni dečki iz Greater Bostona, ki pr&i&jajo časnike po uličnih vogalih. Spominsko tablo s podobo pokojnega 44Scotty-a" je izdelal kipar Theo. Buggies. Povodom odkritja tega spo-meuika je imel slavnostni govor znani Wm Jennings Bryan, dalje so govorili: guverner Cox, general major C. R. Edwards, poveljnik 101 .pespolka, pri katerem je pokojni junaški* deček na Francoskem sužil; govoril je tudi brigad, general Sher-bourne iz Brooklina. Pri tej svečanosti je igrala posebna godba dečkov (300 po številu); v zadnji pozdrav mu je pa zatrobil oddelek mornarice iz Bostona iu nijU oddal tudi zadnje salve v slovo. K tej slavnosti je prihitelo na tisoče ljudstva od blipt) in daleč, največ pa šolske mladine. Med vsemi je bila gotovo pri tej priliki najbolj Mostna Hjegova mati vdova. &» prod odkritjem spomenika se je prečitalo uradno pohvalo o junaškem činu tega pad lega mladega junaka in pismo podpreds. Coolidga, ki se je takole glasilo: "Dečki ki prodajejo časnike, gredo povsod, vidijo mnogo in poznajo vsakega. Tak deeek preskusi vse težave življenja. To so naši ameriški dečki. Njim v počast ter v ponos za njih vrlo življenje, j>ogum in domoljubje se je to spominsko ploščo danes odkrilo, noseče ime e-nega izmed onih, ki ostanejo za vedno v naši zgodovini zapisani." Povodom odkritja tega spomenika je bil pokojni 'Scotty', čeravno ie po smrti, odlikovan s kongresnim zaslužnem križcem. Odlikovanje je bilo izročeno njegovi prisotni materi. Za nabavo tega spomenika so se osobito potegovali tudi predsednik Harding, podpred*. Cwlidge in guverner države r. Cox. njeni * junak Alfred r Beott, po domin e t i'*»cottyff je bil sin siromašne i vdove-matere, živeče v Brook line pri Bostonu. S prodajo Časnikov na cesti je pomagal preživljatimater in sebe; pravi tip siromašnega ameriškega dečka! 1 Nekega dne, kmalo po izbruhu vojne, ko je bil naš "Scot-ty" ravno 14 (štirinajst) let star, se ga jejotila misel, da bi šel na vojno in sicer kot prostovoljec. To skrivnost je povedal tudi svoji materi, proseč jo da mu da 10c za vožnjo za karo, da se gre javit v Boston. Mati se mu je na to porogljivo zasmejala, misleča, da *?e dečko samo šali, kajti vojna .ftMtft otroke. Slednjič mil je dala zaprošeno desetico brez kake resne slutnje. Tedaj je bil "fteotty*|* ravno štirinajst let star; priden, ko-rajžen in najboljši dečko do-tične katoliške cerkvene občine, kar je župnik Cray.sam večkrat povdarjal. Kar je mladi "Scotty" sklenil, to je tudi v resnici izvršil. Naslednji dan je dobila njegova mati z bližnje naborne postaje poročilo od njega, da je že vojak-prostovoljec. To je revno mater tako razburilo, da se je takoj odpravila do poveljnika nabornega urada in mu razjasnila, da je njen;,"Scotty" še otrok, komaj 14 let, star. Pri naboru se je "Scotty" zlagal za cela 4 leta. Uvidevši neVarnos^, da ga bodo vsled materine prepovedi zopet domov poslali,, je mater s solznimi očmi prosil, naj gai pusti samo za nekaj tednov za poskušnjo pri vojakih. Potrta mati se je končno vdala in dovolila, da so ga postali v neko taborišče, kjer je sprva opravljal le navadna kuhinjska dela. Mladi prostovoljec "Scotty" se je tako marljivo vedel v vojaški kuhinji, da se je končno sam poveljnik dotiŠbega taborišča zanj zavzel; pisal je pohvalno pismo njegovi materi s prošnjo, da naj ga jmšti pri vojakih, ker ji bo delal samo čast in ponos, dasiravno edinec. Mati je ponovni prošnji svo: joga sinkota, dasiravno nerada, končno vendarle ugodila, osobito še radi tega, ker ji je vojaška oblast določila nekaj državne podpore. Kako je bil novinec 'Scotty' tega vesel! Zadržal se je in živel po vseh predpisih vojaškega stanu. Vleklo ga je pa večino bolj in bolj venkaj na ta borišče, da bi se izve/bal v streljanju. To mu je vojaški poveljnik čez čas tudi v resnici dovolil in ga poshl v posebno strelsko šolo, dokler ni postal naš "Scotty^ pravi vojak in Kmalo zaten) je dospelo iz rashingtonua v onžjgtasborišče elje za odhod na Francosko Poveljnik je torej zbiral vrle in pogumne fante prostovoljce za neko posebno nevarno slu žbo. Pri tej izberi je vsak vo jak mislil, da taka služba ni ni kaka šala. Treba je bilo torej voliti med življenjem in smrtjo To je tudi povzročilo, da se je le primeroma majhno število novih prostovoljcev za to posebno nevarno službo na fronti javilo Ko je stala v onem taborišču cela vrsta že izvežbanih vojakov pred generalom, je izmed vseh mladi "Scotty" pryv izstopil in se junaško javil po veljniku, da prevzame to služ bo. — Splošno začudenje, ter smrtna tišina je nato zavladala med prisotnimi častniki in vojaki. Pogum in junaški nastop 14 letnega "Scottv-a" je povzročil, da se je zatem še več njegovih tovarišev prostovoljno prijavilo k oddelku strojnih pušk. Kdo zamore popisati veselje "Scotty-a'V — Goreča želja se mu bo vendarle izpolnila, da bo šel nad sovražnika. Saj zna že izborno streljati, čeravno še tako mlad! Kmalo po prihodu onega oddelka na Francosko, je prišel naš mladi junak v neprilike zaradi prevelikega junaštva in radovednosti. Nekega dne si je "Soofctv" samovoljno izposodil bicikelj nekega francoskega častnika in se oborožen odpeljal čez zastraženo mejo, da bi videl, kako so Nemci oboroženi. Po nesreči je pa še malo prej za vozil v neko drevo, \>led česar se je kolo do eel a polomilo. Radovedne-ra j ž nos t i mladega 44Scotty-a." bi bila kmalo občutna kazen zadela, ker Sp ga Stavili pvod.vyj-no sodišče zaradi tatvine in subordinate. Končno je bil pa mladi "Scotty" vseeno pomi-loščen in nazaj k svojemu oddelku poslan. ' Vrhovni poveljnik se ni mogel prečuditi ko-rajznosti mladega "Scotty-a. Nekega dne zatem ga je njegov poročnik odvedel na neko nevarno mesto, »katero naj bi s strojno puško stražil. Poročnik mu je velel: "Skrij se za oni plot, in dobro pazi na bližnjo stezo čez gozd. Noben Nemec je ne sme prekoračiti!'1 Poročnik je v resnici izbral pravega stražnika za ono nevarno mesto, na kar ga je samega ondl^pustil. V Združenih državah med bivšimi vojaki, žal ni nobene žive priče, ki bi nam morala povedati, kaj se je zatem za onim plotom v bližini one steze v E-piedsu na Francoskem vršilo. Spominja se pač lahko morda kak pohabljeni nemški vojak, kako grozen je bil trenotek, kO se je nemški oddelek bližal oni stezi pri Epiedsu. —- Kako pogosto so padale svinčenke iz a-meriške strojnice -izza onega plota. Ko je po končanem napadu dospel na lice onega mesta oddelek ameriških vojakov, so našli mladega junaškega "Scot-ty-a" mrtvega poleg cele kopice izpraznjenih patron. Sovražna krogla mu je prestrelila glavo. — Tako je plačilo za hrabrega vojaka! Najbolj so se njegovi ameriški tovarši čudili prizoru, ko je mrtvi junaški "Scottv" ležal sklonjen na strojno puško, katero je tesno držal k sebi in sklepal. — Na drugi strani plota je pa ob stezi ležalo 31 mrtvih in ranjenih Nemcev. To se je dogodilo nekaj dni za tem, ko je naš mladi ameriški junak "Heotty" dopolnil baš svoje petnajsto leto. Prav je in Vredno, da se t*kim junakom spomenike postavlja, -h" je zime pogosti 80 takih nesrečnikov so 'ali Rusi oddati v bolnišni- co. (Nadaljevanje.) Težavno potovanje proti Sibiriji. V Sarapolu. Dovažal J oi vode. Spomini na i. staro domovino. Pri pogledu ua te nesrečnike je tudi meni tesno pri srcu postalo. *4 Kaj če tudi tebe ta u-soda zadene V1 — Vse stare in zavržene cunje ,kar sem jih za- Takoseje vršilo naše napor- mogel pri onem kmetu dobiti, no potovanje tudi drugi dan. ali pobrati, vse to sem nase na-Od jutra do večera smo gazili vlekel, samo da se rešim smrti sneg, zvečer smo pa zopet šli v tujini in pa svoje, še zdrave -pat h kmetovalcem. l)rugi|Utfe. V tej opravi sem bil večer smo bili pri gostoljubnih resnici podoben kakemu "div-ruskih "mužikili" v resnici jemu možu." Komaj sem 44ga~ dobro -postrežem, ker so nam|cal" naprej. Da, v resnici, te-dali toliko jedil, da smo se do ^ sibirskega mraza ne bom cela nasitili. Tretji dan smo nikdar pozabil in onih zavrže-dospeli v mestece Mamadiš polnih cunj, ki so mi rešile življe-imenu, kjer smo zopet prenoči-h1-)1'- li. Skozi to mesto teče velika Naša pot je bila dolga, neiz-reka Kama. merno dolga. Minul je prvi Nekateri smo morali pri pri-1 teden; minul drugi, a mi smo hodu v to mesto dlje časa stati bili'se yedno na potu. Po noči in čakati, da s6 nas začeli Rusi hm<> sP»li ali pri Rusih, ali pri skupaj zbirati in šteti. Pre- Tartar jih, kakor je naneslo. Ko šteli so nas najmanj desetkrat, »mo prispeli v kako rusko selo, pa se ni bilo pravilno. Da se U« biJ° že na vratih vsake h iše v resnici prepričajo koliko nas označeno število prenočevalcev je, so začeli ponovno računati P° ali 10- Jaz sem najraj-iia "sčot" (računalo), nareje-Mi ^ »koeil, kjer je bilo naj-no v obliki tablice z na žico na- manjše število, taknjenimi krogljicami. Taka I Nekoč smo bili pridal jeni računala smo rabili v starem štirje, v neko jako čedno hišo. kraju v ljudski žoli. Med ča-jStopivši v sobo, nas je pozdra-som ponovnega štetja smo mo- vila mlada žena in pa star mož ali na planem v najhujšem (njen oče). Ko nas žena zagle-mrazu stati; zeblo nas je tako.I da, prične glasno plakati; me-kot še nikdar prej, kajti stali nili smo da se nas Avstrijcev smo na zmrznjeni reki, poleg morda boji f Že smo hoteli od-tega je pa še bril hud sevpr. V iti, nakar nam je gospodinja resnici, takega mražffše ne velela sedeti za mizo. Pripo-pomnim. Najhujše me je zeblo I vedovala nam je vsa otožna, da v roke, ki so mi do ramen skoro je tudi njen brat nekje na Nem-popolnoma otrpnile, da jih ni škem ujet. Pogled na nas, u-sem več čutil. Pri tej priliki jetnike ji je presunil srce pri se me je lotila strašna misel,! spominu na svojega nesrečnega če mi bodo roke v resnici za I brata. Večerjali smo tudi v o-vedno zamrznile? Kaj potem?!|ni hisi prav imenitno; vse naj-Nesrečen bi bil za vse življenje. I boljše kar je imela ona gosto-Pri teh mislih sem še enkrat I ljubna in usmiljena gospodinja hitro začel z rokami maiiati I nam je dala na razpolago. To kot besen. K sreči sem sled- je bila moja najboljša večerja ujič po napornem mahanju na ruskeni; tudi udobno ležišče vendarle roke zopet ogvel in I nam ' je pripravila. . Pred od-jtk na ta način rešil. Največ odhodom naslednje jatro smo k temu mi je gotovo pripomo- imeli izboren zajtrk; }K)leg te-gla gorkota iz nog. ga smo dobili še dosti kruha in Najmanj eno uro smo morali fine slanine za potovanje in to stati na oni reki, prodno so nas vse zastonj. Prenočevali smo pravilno prešteli in nam uka-lpa tudi pri Tartarjih; le ti pa zali iti naprej. Nebo je bilo niso bili tako gostoljubni kot asno kot zrcalo. Dasiravno se Rusi, ker so se le bolj čmenio je v nas vpiralo solnce, nismo držali. Se le na obljubo naše-eutili najmanjiše solnčne toplo-1 ga ruskega vodnika, da bo vse te; najbolj me je pa zanimal plačal, smo dobili kruha in ča-;aznobarvni kolobar kot mav- ja. Nekaj, kar sem zapazil rica okrog solnca, katerega se pri Tartarjih je bilo to, da ni-Ameriki in v starem kraju so vsi imeli v hišah ne miz, ne ne v}di. Ta solnčni prizor se stolov, ampak da so sedeli kar na Ruskem vedno pojavlja za na tleh kakor Turki. V obče časa hude zime. Ko smo od imajo Tartarji le turške običa-tani naprej korakali, je eden iz-1 je in šege, ker so mohamedan-med naših na potu vsled mrazalske vere. Tudi nmogoženstvo oslepel. Padel je na tla v sneg je pri njih v navadi; Tartar in jel kričati na pomoč. Po- ima po dve ali 3 žene, ki se pa veljnik transporta ga je ukazal le bolj redko prikažejo na dan. od tam s sanmi prepeljati v Mlade Tartarke so posebno le-)ližnje selo; kaj se je ž njim pe postave in obraza, oblečene zatem zgodilo, ne vem. v posebno nošo (obleko) vso ob- Ko smo isti večer dospeli v I šito s srebrnimi okraski in raz-neko kmečko vas v svrho pre- novrstnim denarjem, nočevanja, nismo smeli iti ta- Tartar se vestno drži svojih toj k peči, kajti hipna izpre-1 šeg, osobito pa vere (molitve), tnemba temperature' bi nam I Ko nastopi čas molitve, ga ni povzročila zlo; morali smo to- nrkjer sram iste opraviti, četu-rej ostati zunaj pri vratih, ali di javno med drugimi. Tako pa v veži. Neznansko me je I sem Tartarja opazoval, ko je leklo v lice, da se ga nisem I vpričo mene vrgel rdečo pre-smel niti s palcem dotakniti: progo na tla; pokleknil nanjo molelo in peklo me je, kot bil in se v molitvah priklanjal svo-bilo vse lice v največjih ranah, jemu Allahu, ne zmeneč se, kaj Nekemu mojemu tovarišii je se godi okrog njega. Tartarji nos popolnoma zmrznil, da je tudi ne uživajo svinjskega me-»ostal bled kot mrtvecev. To sa, pač pa konjskega Tartarji me je napotilo, da sem pričel in Rusi pa ne živijo skupaj po švpj nos dregati in z rokami vaseh, ampak razdeljeno. Tar-drgniti. Nekemu drugemu to- tarsko naselbino je že od daleč varšu so ta dan zmrznile roke. naznanjala mošeja z vitkim mi-Vedno jih je tiščal v žepu; ko noretom (stolpom), pri Hnsih je prišel pa v hišo, ni mogel več se pa iz vasi dvigajo pravosla-)rstoV ganiti. Gospodinja mu vne cerkve s posebnim križem, je prinesla skledo vode, da bi| Dva.jset dni našega napome- -|T" * na ta način roke rešil, pa je bi-o že prepozno, kajti dlani so triu gori do zapestja začrnclc. —Zopet'drugi, ko je stopil v lišo, je spil škodelico gorkega čaja. Na videz sprva še zdrav, se je čez S minut zatem mrtev na tla zgrudil. Žrtev silnega mraza! Taki slučaji so bili na našem težavne ga potovanja je že minilo, ko nam povedo ruski vojaki, da gremo v. Sarapol kjer tudi ostanemo. Ej, da bi že res kam dospel, kajti dol^a pot in mraz sta nas že docela izmučila. — Drugi dan okoli poldne hiio že v daljavi zagledali Sarapol. tovanju Dospevši med to mesto, so na* Rusi lepo v vrste razdelili, kar smo veseli dalje kur: Kako je domače ljudstvo občinstvo radovedno skuptj drlo, da nas vidi! Rusi iz Sa-rapola so nas mesida smatrali za divjake in ljudožrce? Ko so nas pa na lastne oči videli, so izpremenili svoje tozadevno mnenje. Čudili so se nam, češ, "Avstrijci so povsem mirni ljudje." Ko smo tako prikorakali v Sarapol, so nas nastanili v neki vojašnici in sicer po narodnosti: Slovence skupaj, Slovake skupaj, Nemce skupaj itd. Mi Slovenci smo stamovali v drugem nadstropju, odkoder je bil krasen razgled po mestu. Zatem so nas prišli gledat ruski načelniki v spremstvu vojakov; bili so: polkovnik,zaeno poveljnik one kosanne in mestne vojaške uprave, mnogo drugih višjih častnikov in neki nad vse uljudni praporščak. Tam so nam v obče ni slabo godilo, ker je bil tudi načelnik izredno dober, osobko napram nam Slovencem. Iz one kasarne so nas zatem premestili v zraven sto-ječe'barake, ker se je vojašnico rabilo za novobrance (ruske novince*) Tudi v oni baraki smo bili Slovenci skupaj; spali smo še arecej udobno na iz desk narejenih ležiščih, čez dan smo pa opravljali izven barak raznoli-čna dela. Bolj slabotni in bo-lehni so morali v kuhinji pomagati, med tem ko smo mi po mestu sneg kidali in cepili dr-( videli njegovi sorodniki in prijatelji! Kolika izpre-memba! i Daljc sledi.) • velika slučaj, da orožnik ustrelil kaj >ga financarja. Bil ples. Ko so hoteli plesati policijsko uro (baje so imeli za to dovoljenje), so orožniki "to zabranili. Fantje pa so vseeno drli na plesišče. Med fanti se je nahajal tudi civilno preoblečeni italijanski financar, ki [jc najhuje postavljal orožni-[om. Orožniki so oddali pet strelov in še nepojasnjeno je, :o da je bil zadet ravno tisti ne- meženju starega PaŽiea kot dokaz, da neslavnemu sinu slavnega očeta ni ravno treba delati umazanih kupčij. O Paši-ču piše: Naš stari državnik je bil nekdaj velik siromak. Ko je 1. 1883, pobegnil pred kim sudom" iz rije, se je nastanil v Vidinu. G. Hadosavljevič, ki je istotako živel v Vidinu, je pripovedoval, kako je Pašič takrat živel. Nosil je obnošeno obleko, slabo pokrivalo in slabe čevlje, dnevno pa je prejemal od bolgarske veliko ljubezen do naših slo venskih slepci. Postavila jih je v oporoki svojim glavnim , .dedičem svojega premoženja. SSI twJT 'Zapustila jim je med drugim fr&fJ?** hišo št. 5. na Karlovski cestL financar. Komisija je ugoto-ila, da je nastopila smrt vsled rogle iz karabinerke. Slučaj je vsekakor tragičen, vlade kot emigrat najprej 4, Pravijo, da dotični financar ni potem pa 10 levov (frankov), bil nasproten našemu ljudstvu, To potrjujejo tudi drugi emi-ampak ztlo dober, vesel človek. | granti. Po njegovem povrat-Jasno je tudi, da bi ga orožniki ne bili ustrelili, če bi bili vedeli, ' ku v Srbijo ga je srbski narod bcgato nagradil. Ne le da je postal minister, ampak tudi materielno, tako da ga štejejo danes med najbogatejše ljudi v državi. V Belgradu ima ve liko število hiš, eno na najlepšem prostoru. Njegovo nepremično premoženje cenijo nad 100 milijonov dinarjev, samo-obsebi pa se razume, da una primeren znesek tudi v gotovini." — Temu opisu bi pristavili še vprašanje, če si je mogoče prihraniti tako imetje od ministrskih plač t Interpelacija »radi neurejenih razmer na italijanski meji. Poslanec Skulj je vložil na ministrstvo za zunanje zadeve sledečo interpelacijo: Oetudi se je orr med 8HS in Italijo defini da to ni Slovenec. To je sicer za naše razmere značilno. Posebnost, ki se je zgodila pri tem pa je ta, da so ta tragičen slučaj izrabili fašisti v svo-^rde in nepoštene namene. . ran m rja, ki je bil svdjčas le-^ ^nar, so oklicali za nekakega iarodnega mučenika. Po goriškem mestu so nabili plakate >~mrtnice), na katerih naacna ■e le.'pjonarji, da je pade r cd "fašistov", fašisti a pravijo, da je padel od roki \ "večnega sovražnika", j.irbara", in da kliče to po ščevanju. Predstavljajte si nesramnos; faži. Podobna laž, raztrese-p torn plakatov, je uničila a narodna doma v Trstu. Ali o'ejo tudi v Gorici kaj takega 1 soči T Brez dvoma taka sred-•fcva niso ravno temeljni kamen '.a mirno sožitje, ,ki ga vlada t !iko priporoča, a le nam sa-jao načm in našemu časopisju Italijansko časopisje pa nima ne poguma ne časti, da bi povedalo resnico; vsa italijanske javnost je o nas strašno kriviČ no informirana. Nekega Zimica iz Gorice so napadli preteklo nedeljo ob 9 uri zvečer razbojniki pri Cepo-vanu, udarili ga trikrat, da je padel kot mrtev na tla, oropali ga vsega in odšli; mož bo okreval. Pač smo v res lepih razmerah Tolažimo se lahko edino še tem, da smo v Italiji. Kričeč slučaj. Poslanec Seek je protestira pri min. predsedniku Bonomiju radi nasilstev v Trstu. Bonomi se je informiral seveda pri tržaških fašistih in odgovori Ščeku, da gre samo za tri izolirane slučaje, ki so jih povzročili fašištovski elementi kot od govor na podobna nasilja, ki so se zgodila proti Italijanom v Dalmaciji in radi tega, ker je neki Slovan profoniral na stolne italijanskih vojakov. Dalje očita Bonomi Sčekn, da je bilo njegovo poročilo pretirano in da naj slovensko časopisje in razumništvo dela za pomirjen je v svojo lastno korist. Predstavljajte si to. Za po-minenje delajo fašisti kot smo izročali prej. Bonomi veruje-fasistom, našemu poslancu ia očita med vrsticami^ da laže ed tem ko je v isti sapi sam stil javno laž, ki nas je že -»ravila enkrat v nesrečo, nam-1 ž da je izkopovalec mrli Bon Slovenec, ko je danes ' az^no, da je Italijan in bla-a:ii fašisti in italijansko časopisje nima poguma in časti, bi to priznalo. Goriška Straža" dostavlja n: "Odgovor, ki ga je dal lin. predsednik poslancu Sceni vreden niti cestnega po-^etača. Gotovo je, da naši po-1 -nci k tej nesramnosti z naj-V ra mesta ne bodo molčali."(še] lesni trgovec Jakob Pogač-Privatno premoženje Pa&de-'nik iz Ljubljane v gozdu Ce- hišo Pogrcfea, ki se je vršil n«poko-: pal išče pri Sv. Križu, so se udeležili vsi gojenci zavoda za •slepce. Žrtev požara v Goričanah. V ljubljanski bolnici je umrl delavec Franc Janik, ki je dobi tel?ke opekline pri gasitvi nede ljskqga požara v Gbričanah. Smrtna nezgoda Prsmonoša Franc Intihjar, ki je bil usluž-ben pri poštenem uradu v Novem mestu, je napravil dne 16. ckt. i z tot v zidanco na Trško goro. Ob povratku domov je padel tako nesrečno, da si jo zlomil tilnik. Zapušča vdovo ter polt nepriskrbljenih otrok. Ponesrečenec je bil vesten in trezen mož in kot pismonoša splošno ... . nljttdni in hitri postrežbi I Mi p»m*mi*MM> im hranilne «io*. po 3 (d st. ki jih pripišemo k (tam* ako jih ne dvignete. Naša banka je pod oaaoevt. »ob vlade Zdruienib dr*a» Ia Članica federalnega Pn poiiljanjn denarja • j* f oslarijo bodkr preruta Rrrrveatm meietarji oactav •»»o «<*daj kronam vmokr c#> «e Iter «e hočejo okoristit _ . , . „ nevednostjo ljudstva Povprašajte nas aa nasvet ia cene, kadar želite poslati denar . •taro domovino I Ako imate doma Libert^ Bonde izpostavljen« aevarno.r,„ ita in tatov, prinesite jih k nam ter Vam ii bodemo «hrao«li THE JOIJET ^ ATIONA L BANIi JOUBT, HJUNOIS Kapital $150,000.00 Prebitek S30O.OOCJ«» SLOVENSKA NOTARSKA PISARNA Anton Zbašnik Corner 48th and Butler Sts. Pittsburgh, Pa. Telefon: Flsk 2085 Sprejema v izvršilo vse nota rake posle. Izdeluje POOBLASTILA. KUPNE POGODBE, IZBRISNE POBOTNICE, OBVEZNICE. OPOROKE in rasne druge notarske dokumente. Izdeluje PROŠNJE* Z^ DOBAVO SVOJCEV IZ STAREGA KRAJA, preiskuje stanja zemljišč tukaj in v starem kraju in sPrejema tudi razne druge prei&ka ve. Večletna izkušnja jamči vsakemu dobro delo. Pišite ali pridite osebno. Cene nizke in postrežba točna. ' THE DOLLAR SAVINGS BANK BRIDGEPORT, OHIO Glavnica $50,000.00 Prebitek $50,000.00. Pod nadzorstvom države Ohio, ki je tudi naša vlagateU>ca Pu čnjemo po 4 odstotkov obresti pri hranilnih vlogah. Posebno pozorno* dajemo Inozemskemu oddelku. M^ffsr Established 1857 ' Ako potujete y staro domovino boste našli v svojo lastno korist da nosite svoj denar v obliki Potniških čekov Traveler's Checks. na katerih je označena svota, koio ielite . AMERIŠKIH DOLARJIH. Ti i^lai^J tem v Evropi-bodo Mv.rov.li n-or" ijtt^U Oolno vrednost v evroptj.kem denujn. P.tniški čeki so POPOLNOMA VARNI I. _ v.rjejo pred izpibo ali utviao denwi. more mMe drugi z.menj»ti, kot VI SAMII ' * f=> KUPITZ TORBJ VASK POTmSKB OZKE V TEJ BANKI ^^ mmfoi /j Njepy ^ffidl^ 'jeP sedaj "sa^ njo ?' d mači dežeii dobiti zadostno f ™ V«*™?™}1 \^ov«kem. ,levilo vojakov za vojno proti k ^obstoječi ^lezniski progi. Ameriki, je skušal to število T ^ a nova .predlagana proga vm^fčmk—Reka)- In ka- |kor je ugotovil ing. Klodič sam, ste virtuemi "dolžini trase Ko-oevje—SplitJ^reko Starega trga in pi*ek o Broda na Kulpi skora,| Jia las enaki, zato ja trasa prel^o i?l*oda na Kulpi tudi v proiUi4.il ob Dalmaoijo povsem "boljša gd drugih. • pa tam vlada fole-nmentfrf > napaka je, da se izpelje žc^e/nica v dolino Kul-pte pri Trdil bi, da se to zgoč|i namenoma in povsem rTjV„ltir„.„ r__ zavestno,.,(ja sel napravi nekaj 'Fjoljansko dolino preko Stare-' res dobfega. Ta postaja od- Angleži so trdnjavo Washington dne 16. novembra med junaškim odbijanjem Amerikan-cev vseeeno zavihi. V tej bit- f>re v^kc^.pri Brodu zelo široko g<4iliq/>Kulpe, katera je od Čabra d&Kostela nič manj nego 40 kmj. dolga, in na pobočjih, te*.postranskih dolinah je toliko bogastva, kakor se najde le ser kl težli° danee na Ra- " ............' ~ got'ovljeni veliki tovori, ki kek-. Mislimo le na Sn«wiik, 1 1. Ti ^ -r-r OwAnovfl /.UX!«. t>___tj T.ek* W%annadati prvega Svetwi^ m vi,oko> toda«,so morajo : je stok /000 moz. Nifeg^^o^pega paznika jV ^».J^totMM^^ndak»« m vnric cronarol I^io ia na tahninl 177« \7 »oaw. ______x - _ »____ /f _ ' KI variš, general Lee je pa taboril 1776. v Newcastle, na nasprotni strani reke Hudsoit z ravneh tolikim vojaštvom. Washington je iiaročil gen. Lee-ji!, ,da ikaj prekorači reko in se pridpuži njegovim četam, kjer bosta lahko oba z združenimi močmi sovra- V vsem svojem #vjjep likau^ki gozdovi Aue^sperga, Goriana in tamos-njih , občin bodo dan za dnem reko Hudson na iztočno obrež-žnika napadla. Gen. Lee pa ni je; odkoder je moral voditi nju menda ni ^ ashmgtoh nikTvgn}ti. Tedaj 'prihrani trasa dar doživel tako napornega yef;.prelW) Boda na Kulpi 42 m dvi- cera Grozen mraz m sneznj Kako veliko premoga se s ? »Madali tovore za par desetin zamet Po hudem naporu prihrani, ni treba dalje ra- Trasa skozi Poljans- mu je končno e posrečilo, da,*^ ti Strokovne tovariše o- ko dolino brezpogojno ne more dospel cez deloma zamrznjeno pa20r]m. da ^ji delo, ki je Poka^ti nič ), Ve- Gvoiievo goz^e c^ine Ppe«id, xisa? na Loeki potok, Travo, Drago: vsi ti kraji, njih bo^srastvo lesa in drv bi potem bolj težilo na Čabar nearo na Ing. dr. M. Musil. enakovrednega. ima vršiti lokomotiva, osobito Omenim še, da so pogoji gradi- rt 'l' H i Premafe'a ovire vspo- j tve proge preko Broda na Kul- ^ t. j. 4a'dviga bruto-tovor. pi v^kozi ugodni ter tamkaj .-pošteval Washingtonovega povelja; mislil je na sijajno bodočnost in morebitno vrhovno do Tr^ntona kjer so bili uta-. ,, poveljništvo nad celo ameriško | borjeni Hezijani. Napad se mu njega Prf la^aiJa koni|promis-x^ -u:___j__________i ______v., , TT . n a proga tozadevno boljša nego najhujši rimi, da je dospel t"' Vi" A ■ TTT a \ Tr/iiitntia DA Kili n4o •» r 5 lrmado če bi morda on po svo jem načrtu sovražnika jal. V to svrho je u velikih predorov ali izvan-mostov. Zastave, bandere. reiraliie is zlate znake za društva ter člane K S fc. J. EMIL BACHMAK 2107 S. Hamlin Ave. Chicago, HI. ravlja H ji armadi, da naj se proti Morristownu. General Lee je imel svoj stan / neki gostilni v Baskinridge, milje oddaljeno od Sovražne meje. Nek kolonijski vojak, ^Torry^, ki je bil še tf*dno naklonjen angleškemu 'j^cal ju je pri tej priliki igral vl&o izdajalca. Zajezdil je čilega konja in jahal v najhujjfpn diru 8 milj daleč v Brunswick, Vngležem i ika zma-.jani, so se mu takoj vdali. S P^o D™a na ivuipi, pa rreoragi mi fc kazal svo-, sabo v vojno ujetništvo je od* '1(T uprav s1al,sa! ^egova trasa hočet€ ____tnnn___v . o^v , ni samo rmwi zolo draži« e-lfl- Jot trasa preko Broda na Kulpi, pa Predragi mi Slovenci in sosedje Hrvati v Jolietu in oknHci! ------- . ----„--------- y--- • • i i i ~y -------imeti sv°j° hišo toplo zdaj po zimi, obrnite se name. vedel 1000 mož in 32častnikov. samo.P^J zelo dražja gle- JaZ vaM bom toploto preskrbel, ker stavim najboljie fwnaw, ali Hot r»—t^ t , • , .. dp ornHitvp snmp «mn»l' tnrTi Air futtia*e po imenu Moncrief Furnace, katerih v tem mestu nikjer drugje>tie dobite kot pri meni. , Sp#«jem'am tudi dela starih furnazev vsake vrste; tudi delam vodn.e.wi ali žlebove za strehe (gutters) in kovinaste eeilinge po Poveljnik Rahl je bil smrtno df amPak tudi ranjen. Amerikanci so v tej Porabe premoga, ne bo pa bitki izgubili samo 4 može. g imeIa tndl ne Približ^o toliko temi ujetniki in zaplenjeno za- lokalneSa* toVorncga prometa, logo municije se je gen. Wash- 0 % govorili Trasa ington zopet podal onstran re-'Preko Broda na Kulpi nima niti ke Delaware. r^ogfi daljšega predora; nada- (Dalje sledi.) ^1 n-ie prodor bo 1500 in dolg —__- j in je popolnoma sam zase (ni Zanimiva tekma bi™ nobenih drugih predo- Ameiriški izdelovalci se neda-"rov)---Ampnk stroški za gradi- __i v Slojv^nci, podpirajte Slovenea, ki vam bo za to hvaležen! je vse podrobne načrte jo prekašati od nobenih dru-. h>v 5 dolgega predora ob-žem izdal. Na^&dnje ju- gih sveta, za izboljšanje in po- VSCl ^«tke prav znat- tro se je oddelek angleških -ečanje notranjih faktorjev za ^o. daljši ^ tudi Čas graditve, dragoncev nepričakovano po- popolnejše in pravilnejše; delo. so int^kalne javil v Morristownu^ kjer je Da vam pokažemo to izjavo, dražja je oskrba general Lee taboril.-; Angleži lahko o navedemo tekmo, uo, katc-j j' P^dorn, ako bi bil so gen. Lee-ja obkolili in od-.rase sedaj vrsijpri-dobro zi^ni rrcniM , . . edli v ujetništvo. Pri tem so tvrdki Joseph Trinerjevi dru*-1 Cedoz no vli tneliie aol-Vngleli mislili, da imajo naj- bi, izdelovateljih Trinerjevega ?me železniod iui lie^oiovfpod-boljega ameriškega generala grenkega vina in drugih popu- hi gi,..t o se nt Afiiu^iii zlasti ne v svojih rokah. Pri jfem so se larnih zdravil v Chicagu.,Pri ^z^hu^o in- 'rilcl po icaier m^i r»a zelo motili, kajti mesto lah- banketu, ki ga. je dala ta tvrd- dal^ pr^spditi« aii'-je' kak že-komišljenega genera#; Lee je ka svojim uslužbencem v pon-i-ki najfrt'"dober ali' ne. — gene- 'deljek večer, dne 3l/oktobra, Trdijo^©da s trasa preko ' 1921, je predsednik družbe Jp- .Bfioda na K^lp' ne ozira na pro bil gen. seph Triner. na^anil met y, DajmacijcvNi.'nii' zna- slabega dobitke, ki se bodo razKlelili ^o, na čem temelji ta trditev. )risiljen med uslužbence, ki bodo dali Pvistvo jef da .hoJi\ Pr$§| sey iu, najboljše nasvete, kako izbolj- ^vrs^^o ^n^la tudi proin^tn v fe. An-Jeati pri izdelovanju in razpe- Dalmacijo, ker se načrt nanjo h'je ta- čanju njih, pridelka, prihraniti ozira v polni meri. Ti o^iri so armado čas in pri delu in tako naj bi se brez-pogojno potrebni že iz te-1 na des- vse izboljšalo pri vsakem posa- S"1 vzrokn. kor utegnejo v dr-iware, ali me»iiem oddelku. Samo delo- ž^v^em živčen iu Jugoslavije iu. Na vodjerso iz\rzeti iz te tekme. Na- časi. ko bi mogQl biti . ' BRftj. . ' t , A. • v 'J savzel izkušeni in vi ral SalKvan. Kakor ie Washington vsled položaja svoje arm: imakniti se v Ne prekoračiti reko gleški general Com koj zatem zbral sv s katerro se je nf nem bregu reke nasproti gen. Wash svoje veliko razoča reki Delaware ni fliega čolna na ra x ^ ___ ..tr .i^a^^AHBJHHlilJIt1 voz ah^eških cet'^ez,.rabo. sten iK>peU ta.t^kma za'bpljši S^o^yQ^ Gai. Washington je slutil pre- (nadaljm razvoj tvrdke Joseph nrihamlrvi vlaki ravno York prispel an-1tečo uevarnost, vsled česar je v. Joseph Triner družbe. jtako gladko nadaljov^ali svojo' I vin* '<>u bl Nfcfg tak/' Grozeč je iztisnil te besede cc?diiu, men(N kmeta,pa bo« pu- ^krsm so mati! je'. vzdihmla in Rohne se je prestrašen od- ker gi ge tako potegoval M ; sanj» da ste ga naredili za 'mo- zakaj pa, boter? I, za- ža, „ je rokla Rožanka. 11 t __ Aneka. (Dalje sledi.) bolgarski krvni gaj , ' v ' ..v- •• • ■ kaj? Kaj vam je naredil?" so izprasevali vsi trije, ko so videli, da niso v nevarnosti. "In ti si mi ga v hišo vrgel!____Ti si tega kriv!..... In tega ti ne odpustim.... Nikoli, pa boter gori ali doli.... "Kar sam si naredi pravico. Jaz bi Barbiča kar razčds- nila----" "Saj ga bom tudi jaz!" Lazar je videl, da ne opravi ničesar in je togoten odšel domov; Rožanka jo je tudi po- Ze!iščni sok pridelan iz teh rastlin pomaga naravi utrjevati ledi-ce, iaeiti kri in-na lahek način ra -iiilira črevesje. Vzemite ta čaj sjorkega predno »re^te spat, pa vam ho na mah prehlad pregnalo. Vprašajte vašega lekarnarja, ali naročite «:a po pošti. Velika družinska Skatlja velja $1.25; tri škatlje $3.15 ali 6 za $5.25. Naslov: Marvel Products f!om->any, 436 Marvel Building, Pitts-mrgh, Pa. ie glavni sedež Združefaih držav in je tudi sedež urafaa za izda- io patentov in naš veliki slovenski urad se nahaja SAMO v Washingtonu, blizu patentnega urada, tako da mi lahko vse o-*€bno opravimo gtraše patentne potrebščine POPOLNOMA TOČNO', POŠTENO IN PO NIZKJ CENI. Trne A. M. Wilson je znano ie 30 let. Pišite danes po našo slovensko brezplačno knjigo v izumih in patentih. A. M. WILSON, Inc. SncceAtnn to the tat« A. M. Wif»on PATENTS 312 Victor Building. WASHINGTON, D. C. mm POZOR! Slovenci in Hrvati v Chisholm, Minn., in okolici Pa proč mi ga spravi da ne bral^ toda gred()v je ^ v bomt videl vec tega. » la; "Ldj, človek božji, pa si po-"I, kaj pa je naredil? Ah je vam kaj ukral? Sedite nul" "Vse po meni poka, da bi kar zdrobil vse, kar mi pride v roke.... Ko bi mi sedajle prišel pod roke ta Barbič, jaz bi mu že pokazal!.... Vi ne veste, kaj mi je naredil!" "I, kaj vendar?" 4 4 Dejal je, da bo naša Ančka Gornikovega vzela, da bo Gornikov iz Kozjega repa naš zet ----Gornikov — pa naš!" "To je rekel?" "To, to! Sedaj se pa vsa vas smeje!----O, ti zlomek stari, da si je to izmislil____Pomnil me bo!----'UkaziM Precej *u- kaži', da pridejo zvečer ljudje vkup----O, jaz ga bom že sestradal!" "Zakaj bi * ukazoval M?" "Moraš! Zadnjič smo uganili, da pojde Barbič od hiše do masraj, ako te obreko____Ubogi Miha, od sramote mora sko-prnetil Saj še mene kar nekaj stresa____" Ta dan je bil pri Lazarjev ih žalosten dan. Lazarica je zdi-hovala in pripovedovala, da kaj takega ne pomni. Celo takrat ni bilo tako hudo, ko je bila svinja mlade požrla. Ko je bil oče vsa od kraja pretepel, kolikor jih je bilo pri hiši, tedaj šele je bil zopet človeški, da je mirno dihal in govoril. Kaj takega, kakor danes, pa še. ne! Oče je rentačil in se grozil Barbiču, da jo bila Lazarica vsa prestrašena in je potihem molila in pošiljala iskrene vdihe do svoje patrone; "O, sveta Marija, ti nag varuj nesrcfct.. Samo danes naj Barbič ne pride blizu, pa bo že kako!" Na Rozanko pa je bila jezna: Kašelj in prehlad. V tem tetnem Času vlada kaielj in prehlad pri odrastlih in pri otrocih. Ce se .zanemari, se razvijte iz njega komplikacije, ki se lahko nevarne. Izegnite se zlim posledicam prehlada z vzetjem Severa'« Cold and Grip Tableta (Severjevih Ta-bletov zoper prehlad in gripo). Cena 30 centov.— Hitro od pomoč proti kailju dobite, če vzamete a-1■MžiiAj' s, ^t I gevera's Cough Babam (Severjev Balzam zoper kaielj). Pomirjuje razdraženost. omehča izločevanje, ustavi kašelj, povzroča laglje dihanje in pomaga pnroc; povrniti normalne stanje. Večje steklenice 60 centov, manje 25c. Pri lekarjih. g I W. F. SEVERA CO M 't CEDAR RAPIDS, IOWA ■i Za praznike hiše, danes bo pa druga. DanesK«Oh, koliko zdražeb je ta žens-bomo to odpravili..,. Barbič ka že naredila v naši hiši!" me ne bo sramotil okrog"____ "Boter, pa veste, da je Bar- Ančka je bila dopoldne zelo dobre volje, ker je že precej bič naredil te besede? Kaj bi zilltraj govorila z Antonom, bilo res kaj hudega, če bi bilo Obirala je, okrog zelnika fižol V !?T^fST^ah kaj resniee?" m pela, pa je prišel mimo njen l h! Lh!... " zapiha La- Ant<>n. Tako je bila zamišlje-zar in si seze v lase. "Pa ti to na v petie, da ga ni čutila prej, praviš, ti, boter!.... Ali ste se dokler ji lU stisnil oči. Prest-res zmenili t ra§ila ^ je 8eveda> da j0 nabra. 4 4 Kaj se bomo zmenkovali? ni fižol kar raztresla; pa v tis-Mi bi še tega vedeli ne bili, ko tem hipu ga je spoznala in de-bi nam ne prišli sami povedat." jala- "Pa, ako vsa vas govori? In j "O, grdoba, kako si mel pre-se smeje? In za menoj gleda?... strašil! Izpusti me, da te bom Pa pravijo, da ne more boljše- videla." ga dobiti, kakor je Gornkov? O, "Ali si kaj mislila na me?" prokleti Grozi* se je in je vprašal Anton in ji pogledal v oči, potem ji ie r>a pomagal pobrati raiztreseni fižpl. žagal s pestmi. "Jaz nisem prav nič slišal. Molčite, saj ni treba praviti, a- ko je kaj resnice, ni — V1 4 4 Pravnic nič!____Jaz bi vse drobil, ko bi jei bilo kaj. Pa punca je refkla, da ni. Saj sem ji tudi dal po grbi, da je kar zaječala, ko ni vedela precej, kaj sem jo vprašal____Barbiča moram tudi dobiti. Ta me "Ti m*?' tako vprašaš?...... Ako pa nič, Ti gotovo nič ne misliš name.'' "Jaiz ne? Še kadar spim." "Beži, beži! Ko se spi, se nič ne misli!' * " se pa sanja. Nocoj sel mi je-sanjalo o tebi." "Beži no!" "In o meni." Pa kaj ?----Sedaj sem kar bo pomnil, kdaj me je obrekel! i radovedna V i/ tBk° ^ re^mi: " "Dobro!.... Ti sl se jokala Joh, Gornikov moj zet! Sra- in tarnala: tem, da nosijo in rabijo STUA1TOVE umetne PRI-LEPLJIVE PLAPAO PODLOGE (blazinice). Vrzite torej proč voj stari kilni pas. Ne nosite več jeklenih al gumijastih trakov, ki vas tišijo in tudi lahko vbodejo. Naj Vam mi dopošljemo za poskušnjo eno. VRZITE PROČ SVOJ KILNI PAS Ne računamo za isto ničesar. Naj vam dokažemo številno slučajev, kaj so PLAPAO PODLOGE za druge,it dobrega storile. Pišite po našo knji go o utrgovanju (krli), tam boett moogo zvedeli o tej neprijetni bolez nI Mi imamo zaprisežena spričevali in zahvalna pisma iz vseh delov drža ve, kjer je dokazano, da so PLAPAO PODLOGE najboljše in da so .žc mnogim ki*o -odpravile. NE ODLAŠAJTE IN NE ČAKAJTE minut« več. Pošljite nam svoje ime in naslov SE DANES. Mi Vam bomo takoj poslali a poskušnjo in ZASTONJ eno PLAPAO in knjižico o utrganju. Naslov: PLAPAO CO. 3266 Stuart Bldg. St Louis. Mo. Le enkrat v življenju imate priliko kot je ta. Ta krasna žepna iu stenska ura ter ee deset krasnih predmetov zlatnine, vse skupaj za $9.95, dvomimo, ,da ste še kdaj imeli enako priliko. Vzrok naiih nizkih cen je ker naročimo blago iz tovarne in za gotov denar. Sicer vsled visokih davkov ne bo mogoče tako hitro ponujati blaga za tako nizko ceno, torej hitite in so poftluiite te prilike. Tu imate kratek opis tega: ŽelezniČarske vrste žepna ura s izvrstnim kolesjem in patentiranim uravnateljem s pravimi kamni vrejena za držanje pravega časa. Krasna oblika posrenrno-niklasto pokrovje izgleda vfeana $10.00 Importi-rana stenska ura trpežno vreiena za vaš dom in poleg še 10 predmetov: 1) Krasni pozlačeni ženski lavalier, 2) usnjata denarnica, 3) par zapestnih gumbov 4) pozlačeni prstan s vrezanim amerifikim orlom, 5) kravatna zaponka, 6) kravatna igla, 7) zaponka za ovratnik, 8) krasni privesek, 9) samosesalno pisalno pero, 10) britev, dobrega jekla vredna do $3.00. Mi jamčimo zadovoljnost ali ako nisfe zadovoljni nam vrnite nepokvarjeno blago v teku 10 dni in vam vrnemo denar. Bodite prvi, ki pozna vrednost dobre kupčije in povejte to vašim prijateljem, ker to je ponudba, ki bo vsakogar zadovoljila. Ne pošljite denarja v naprej, izrežite ta oglas in ga pošljite nam, priložite 50c za poštne in zavijalne stroške in kadar prejmete blago plačajte še po naši posebni ceni $9.95. Pišite takoj na: VARIETY SALES COMPANY, Dept. 1233. 1016 Milwaukee Avenue -:- Chicago, III Slavna društva K. S. K, J., pozor! —!———■1 I . 9 1 —j> Vse tiakovine, kakor pismeni papir, kuverte, nakaznice, pobotnice, bolniške liste, društvena pravila L t d., dalje vse tiskovine pri prirejanj o veselic, kot vstopnice, veliki, srednji in mali plakati, se izdelajo hitro in lično kakor tudi po zmerni ceni v naši tiskarni, ki je največja in najmoderneja slovenska unijska tiskarna. Slavnim društvom preskrbimo na željo prestavo pravil iz slorenske-cs na angleški jezik. Kadar torej rabi vale »L društvo kaj tiskovin, obrnite se do nas. V Mil tiskarni M tiska "Glasilo" K. S. K. J. AMERIKANSKI SLOVENEC. 1006 N. Chicago Su Joliet, 10. FRANK S^KSER STATf BANK 82 Cortlandt Street, New York GENERALNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE in vseh njenih podružnic. ^ JUGOSLAVIJA Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Maribor, Metko-vič Sarajevo, Split, Sibenik, Zagreb. . ITALUA NEMŠKA AVSTRIJA Trst, Opatija, Zadar. Dunaj. IZVRŠUJEMO hitro in poceni denarna izplačila v Jugoslaviji, Italiji, in Nemški Avstriji. IZDAJAMO čeke v kronah, lirah in dolarjih, plačljive na v-pogled pri Jadranski banki in vseh njenih podružnicah, PRODAJAMO parobrodne in železniške vozne liste na vse kraje in za vse črte. IZSTAVLJAMO tudi čeke, plačljive v efektivnem zlatu pri Jadranski banki in njenih podružnicah s pridržkom, da se izplačajo v napoleonih ali angleških šterlingih, ako ni na razpolago ameriških dolarjev v zlatu. SPREJEMAMO DENARNE VLOOE v dolarjih ter plačamo začasno 4% obresti Oddelek vlog smo vstanovili nanovo na željo mnogih rojakov širom Amerike, ki m poslužujejo naše banke. Po sprejemu prvega denarja izdamo vlož-no knjižico v dolarjih in jo pošljemo vlagatelju. Za pre-1 pis nadaljnih vlog ali za dvig denarja je potrebno, da se nam pošlje v registriranem pismu vedno tudi vložno knjižico. STE NA POTU v staro domovino in se nahajate v New Yorku, se Vam bo izplačalo, ako se zglazite glede vrnitve Vaših denarnih zadev pri ravnateljstvu naše banke v prvem nadstropju brez ozira na to, ako kupite parobrod-- ni listek pri nas ali ste ga mogoče že kupili drugje. Zajaničeni so nam pri Jadranski banki izvanredno ugodni pogoji, ia bodo velike koristi za vse one, ki se že ali se bodo posluževali naše banke. Sloygnci, prijatelji in poznavalci naše banke so vljudno napro-šeni, da opozorijo na ta naš oglas svoje znance iz Hrvatske, Dalmacije, Istre, Goriške, Srbije, Bosne Hercegovine in Crne- gore. Frank Sakser State Bank MATIJA SKENDER javni notar za Ameriko in stari kraj. 5227 Butler St. ^ Pittsburgh, Pa. POZOR ROJAKI IN ROJAKINJE! ALPENTINKTURA je najuspešneje na sveta m rast in proti izpadanja las. Alpeapotatda za brke ia brado: knrjs očesa in bradovice v 3 dneh popolnoma odstranim; rumatizem v 6ib dneh popolnoma o-zdravim Brualintinktura od katere postanejo sivi lasje popolnoma naturni; rane ooekline, potne noge in za druge bolezni imam jako uspešna zdravilo. Pilite takoj po cenik in Koledar in Knjižico za leto 1921, kar pošljem zastonj Pošljite marko za 5c za 'J, _ poštnino. Knjižica velja v potrebi več kot $10. JAKOB WAHCI6, 6702 Banna A vene N. K. CLEVELAND, OHIO