rsartitarsM
JUTRA:
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Poštnina plačan« v gotovini
Cena 1 Din
Leto \l (IX.), štev. 179
Maribor, sreda 8. avcjusta 1928
"Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št.13
Oglasi po tsrifu
Oglasa sprejem* tudi oglasni oddelek ,.Jutra” v Ljubljani, Prešernova ulica it. 4
Radičevo stanje vedno bolj kritično
DANES ZOPET PRISPEL ŠE DR. SINGER Z DUNAJA. — BOLNIK APATIČEN IN PADA V NEZAVEST. -VELIKO VZNEMIRJENJE V ZAGRE
BU IN BEOGRADU.
ZAGREB, 8. avgusta. Po Izjavah zdravnikov je Radičevo stanje trajno resno in že tako kritično, da lahko vsak trenutek nastopijo komplikacije.
Davi se je zopet sestal zdravniški konzilij, obstoječ iz dunajskega špeci-ja lista dr. Wenkebacha, monakovske-ga zdravnika dr. Rhomberga ter zagrebških zdravnikov dr. Ivančevlča, dr. Gottlieba in dr. Radoničiča. O zdravstvenem stanju Stjenana Radiča je bil Izdan sledeči komunike:
Temperatura 37.4, žila 104, respira-cija 38, aceton minimalen, delovanje srca neregularno. Sladkorja v krvi 0,6, vsega skupaj 4.8 gramov. Bolnik je sede! dopoldne pol ure v fotelju. .Apetit je razmeroma dober, subjektivno stanje relativno dobro. Opoldne je dospe! nonovno v Zagreb dunajski soecijalist za zdravljenje sladkorne
bolezni, dr. Singer in se bo vršil danes popoldne nov zdravniški konzilij.
Iz tega najnovejšega komunikeja je razvidno, da se stanje Stjepana Radiča stalno slabša in je nevarnost vedno večja. Bolnik je padel že ponovno v nezavest in postaja vedno bolj apatičen. Pri njem se mudi stalno po več zdravnikov.
Interes občinstva za Radičev položaj je ogromen ne samo v Zagrebu, temveč tudi v Beogradu, kjer se vedno znova pojavljajo alarmantne vesti. Danes dopoldne so iz Beograda neprestano telefonično vprašali, kako gre Radiču. Veliko vznemirjenje vlada zlasti radi tega, ker se beograjski politični krogi boje, da bi eventualna Radičeva smrt lahko iz temelja izpre-menila celokupno sedanjo situacijo.
Pesf. dr. Hodiar proti izročitvi sol rlvcav beograjskega zločina
VLADNA VEČINA JE DANES V IMU NITETNEM ODBORU SKLENILA, DA SE POSLANCA TOMA POPOV IČ IN DRAGOTIN JOVANOVIČ NE
IZROČITA SODIŠČU.
BEOGRAD, 8. avgusta. Danes dopoldne je imelo imuniteni odbor narodne skupščine sejo, na kateri je poldne je imel imunitetni odbor naskočim. da odkloni zahtevo sodišča po izročitvi poslancev Tome Popoviča in Dragotina Jovanoviča-Lune. ki sta osumljena sokrivde na atentatu dne 70. Junija v narodni skupščini, ko sta hjla ustreljena poslanca Pavle Radič in dr. Basariček, trije poslanci, med njimi tudi Stjepan Radič, pa nevarno ranjeni. To stališče so zastopali kot govorniki poslanci dr, Krsta Miletič, Kcsta Timotiievič, slovenski poslanec dr. Hodžar ter demokrat Slavko Dukanac. Za izročitev sta z vso odločnostjo govorila le musliman dr.
Mehmed Behmen in zemljoradniški poslanec Joca Jovanovič, ki sta na-glašala, da bo ta sklep izzval v javnosti vtis, kakor da hočejo vladni po slanski klubi ščititi osumljene sokrivce pred morebitno obsodbo. Opozarjala sta dalje, da bi moglo izzvati to še »hujšo kri pri Hrvatih. Vladna večina pa je šla hladnokrvno preko tega in sprejela že omenjeni sklep z večino glasov. Muslimani so zato takoj po seji posetili Ljuba Davidoviča in pri njem odločno protestirali proti temu sklepu. Baje je bil tudi Ljuba Davi dovič sam silno razburjen in bo zahteval, da se ta sklep suspendira in da pride stvar še enkrat pred imunitetni odbor.
Harodna skupfčima
NEREDNOSTI PRI GRADNJI ŽELEZNIC. - SPOR MED RADIKALI IN DEMOKRATI V FINANČNEM ODBORU.
radi tega mesta med radikali in demo-
Vsa posadka „F 14“ mrfwa
velika nesreča italijanske vojne mornarice pri brionskih
OTOKIH. — POTOPLJENO PODM ORNICO »F 14« SO VČERAJ ŽE POTEGNILI IZ MORJA. A NAŠLI SO POSADKO ŽE MRTVO.
TRST, 8. avgusta. Italijansko vojno mornarico je zadela katastrofa, ki je gotovo na las slična strahoviti nesreči, ki se je pripetila preteklo leto ameriški podmornici »S 4«.
V pondeljek zvečer je v bližini Brionskih otokov manevrirala v vzhodni smeri velika italijanska podmornica »F 14«. Dvignila se je ravno z veliko naglico iz morja, ko je nepričakovano priplula mimo torpedovka »Missori«. Torpedovka se je pri tej priliki tako nerodno okrenila, da je zadela postrani v podmornico, ki se je takoj potopila in obležala v globočini 50—60 m pod morsko površino. Dogodek se je pripetil ob 8.45 zvečer.
Radiotelegrafist »Missorija« je takoj prosil za nujno pomoč in so res kmalu prispela na kraj nesreče letala, več torpedovk in remorkerjev. Reševalno akcijo vodi admiral Fochini z bojne ladje »Brindisi«, ki je zasidrana v neposredni bližini nesreče. Po dveurnem iskanju je neko letalo ugotovilo kraj. kjer leži podmornica. Takoj so bile pripravljene sesalke za dovajanje zraka v podmornico. V podmornici je 30 mož posadke in oficirjev, ki se bore sedaj na morskem dnu z življenjem in smrtjo. Kakor se zatrjuje, je v podmornici znatna količina kisika, tako da morejo vzdržati ponesrečenci tri do štiri dni. Reševalna dela so se nadaljevala vso noč od pondeljka na torek in so včeraj že toliko napredovala, da se je posrečilo potapljačem oviti podmornico z vrvmi in jo že nekoliko dvigniti. Pričakuje se, da se bo rešilna akcija še pravočasno končala s popolnim uspehom.
RIM, 8. avgusta. Šele sedaj se je izkazalo, da je katastrofa italijanske podmornice «F 14« mnogo večja, kakor so jo slikale prvotno uradne vesti. Podmornico so spravili včeraj ob 8. na površje in ugotovili, da je mrtva
vsa posadka, obstoječa iz 2 oficirjev, 24 mornarjev in 6 mehaniških vajencev.
Podmornica »F 14« je stala v morju navpično in se je s sprednjim delom zarila v morsko dno v globočini 40 m. Po silnih napor'*! se je posrečilo doseči stike s ponesrečenci in jim dovajati zrak. Posadka je nato odgovorila, da so vsi živi in da mirno pričakujejo rešitev. Pri reševalni akciji je sodelovalo 5 torpednih rušilcev, 2 podmornici in več tovornih ladij. Ko so končno podmornico povezali z železnimi verigami, so jo spravili potem s pomočjo 250 tonskega dvigala najprej v vodoravno lego, nato pa polagoma na površino vode.
Že je gledal del podmornice izven vode, ko se je iz dosedaj še nepojasnjenih vzrokov nenadoma raztrgala veriga in podmornica je znova izginila na dno morja, odkoder so jo potem potegnili šele čez 12 ur spet na površje.
Oblasti so do zadnjega trenutka upale, da bo ostala posadka podmornice živa. Poleg tega, da so podmornici dovajala sveži zrak, je imela pod-mornlca tudi večjo množino kisika. Ko se je podmornica pri dviganju znova potopila, pa so prenehali vsi stiki s posadko. Reševalci so zato mislili, da se je vsa posadka zaprla v kapitanovo kabino, šele naknadno pa je bilo ugotovljeno, da je vsa posadka umrla strašne smrti. Ko se je namreč podmornica potopila v drugič, je udarila z vso močjo ob morsko dno, pri čemur so se razbili akumulatorji in se je nato posadka vsled izhlapevanja žveplene kisline vsa zastrupila in zadušila.
Tragična smrt posadke podmornice »F 14« je vzbudilo po vsej Italiji veliko razburjenje ter žalost in ‘sočutje s preostalimi ponesrečencev.
I
BEOGRAD, 8. avgusta. Na današnji seji narodne skupščine se je vršila samo razprava o predlogu poslancev P e t e j a na in V u j ič a, da naj vlada suspendira od dolžnosti ter izroči rednemu državnemu sodišču vse strokovne referente in eksperte bivšega prometnega ministra Milosavljeviča, češ da so s svojim dose-daniim samovoljnim in slabjm delom dovedli grajenje železnic v brezupen položaj ter povzročilis tem naši državi poleg ostale škode tudi ogromno materljalno škodo. Poslanec Vujič je v utemeljevanju predloga navajal številne tierednostl pri gradnji železnic ter zahteval, da se krivci naistrožje kaznujejo. Bivši prometni minister Milosavljevič je skušal v daljšem govoru braniti in zavračati očitke. Ob 1. pop. je bila seja prekinjena in se popoldne nadaljuje.
V finančnem odseku je prišlo danes do značilnega incidenta. Ker je treba voliti novega ptredseduika odbora, je
krati hud spor. Demokrati zahtevajo predsedniško mesto zase in kandidirajo dr. Pečiča, radikali pa njihovo zahtevo odklanjajo, češ da pripada po ključu mesto predsednika njim. Demokrati sedaj groze, da podajo odstavko v odboru, ako se jim ne odstopi mesto predsednika, radikali pa so danes, da se re-vanž;rajo, glasovali v finančnem odboru proti predlogu dr. Pečiča gle le ukinjenja Člena finančnega zakona o redukciji ginT nazij.
Letalsko tekmouanje male antante
PRAGA, 8. avgutsa. Danes zjutraj je startalo 21 češkoslovaških letal k poletu Male antante. Proga vodi Iz Prage preko Krakova. Varšave, Jaša, Bukarešta, Beograda, Zagreba in Bra-nastal tislave nazaj v Prago.
Komite za rešiteu domauine na čelu
NOVI SAD, 8. avgusta. Povodom u-mora novinarja Vladimirja Ristoviča je dobil direktor tukajšnjega «Vidovdana» in znani vodja samostojnih demokratov v novosadskem okraju Dobroslav Jevdje vič, v pondeljek od »Komiteta za spas otačbine« pismo z mrtvaško glavo na vrhu in sledečo vsebino:
»Za nedolžno prelito kri rodoljuba in heroja Vladimirja Ristoviča je Komitet za spas otačbine sklenil, da vsaj nekoliko osveti pokojnika, da bo v roku enega tedna prelil smrdljivo in pokvarjeno kri tvojega šefa Pribičeviča in tvoju.« Na vprašanje, ali polaga kako važnost na to grožnjo, je Jevdjevič odgovoril:	»Kdor
bi poskušal da me ubije, še bom potrudil, da se dostojno revanžiram.«
VARŠAVA, 8. avgusta. Po vsem Poljskem je temperatura včeraj nenadoma padla. V kopališču Zakopane je zapadlo celo nekoliko snega, id pa je kmalu nato zopet skopnel.
ANGORA, 8. avgusta. V Brusi je nastal včeraj katastrofalen požar, ki je v par urah popolnoma uničil 61 sta-jnovanskih poslopij-.Škoda znaša na I stotine milijonov.
Veliki župan mariborske oblasti,
g. dr- Fran Schaubach, nastopi z današnjim dnem svoj redni letni dopust. V času njegove odsotnosti ga bo zastopal dvor. svet. g. dr. Leon Stare.
Požar na Kozjaku*
Obmejni Kozjak je zajela v nedeljo zvečer silna nevihta z dežjem in točo. Okrog 20. ure je rdeče zažarelo nebo nad Sv. Duhom, kar se je videlo tudi iz Maribora, V Zg. Kapli je treščilo v gospodarsko poslopje posestnika A. Hartmana in upepelilo vso že spravljeno zrnje, seno, gospodarske stroje in orodje. 20 glav živine so k sreči rešili. Škoda je zelo velika, zavarovalnina malenkostna. — Posestniki! Zvišajte zavarovalnine današnji vrednosti primerno!
Divje prostitutke.
Aretirali so trojico potepuških žensk, starih policijskih znank in izgnank, ki se vedno zopet -račajo v mesto, kjer jih po licija zaloti v kaki beznici, ponoči na ulicah ali pa v parku. Trojica je tokrat ob aretaciji naravnost pobesnela. Ženščine so se metale in valjale po tleh tet vpile na vse pretege- Stražnike so obsule s kopo najgrših psovk ter z očitki, da ilb »hočejo pri Grafu zlorabljati«. To je stara taktika takih ptic. Rade bi se predstavljale za uboge žrtve. Radi nedostojnega vedenja so dobile po 14 dni, Izro-.tene bodo pa tudi sodišču radi javnega ljuasilja in poten: seveda zopet izgnane.
Avtomatična telefonska centrala v Mariboru
Zopet nekaj, s čemer se bo lahko ponašal naš Maribor, in sicer upravičeno ponašal. Razumljivo je, da je stalo precej truda od strani manj ali več merodajnih činiteljev, morda celo malo lokalno pobarvanih patrijotov, da so se posrečile poteze, ki so privedle to vele-zanimivo in velekoristno napravo v našo oblastno prestolico.
Mariborska avtomatična telefonska centrala je četrta v Jugoslaviji; v Ljubljani, Novem Sadu in Zagrebu že funk-cijonirajo slične naprave v obče zadovoljstvo prebivalstva. V Mariboru je centrala že montirana, manjkajo le še aparati pri strankah, pa bodo želje tudi tukajšnjih telefonskih naročnikov izpolnjene. Seveda ni nabava teh aparatov odvisna od tukajšnjih činiteljev, pač pa od Beograda, ki se bo morda enkrat spozabil in pregrešil proti dosedanji v vsej državi tužno poznani devizi »ima vremena«.
Marsikdo se bo vprašal, kaj pa z Beogradom? Zakaj še nima Beograd avtomatične centrale? Odgovor na to vprašanje je jako lahek. Prestolica si je tik pred izbruhom svetovne vojne nabavila novo, neavtomatično telefonsko centralo, ki je danes v razmeroma dobrem stanju in bi bilo škoda, da bi jo že sedaj nadomestili z avtomatično. Sicer je beograjska centrala ob zavzetju Beograda po sovražnih četah trpela, a so jo Avstrijci in Nemci temeljito popravili-
Velezanimiva je naprava, naravnost čudo stvarjenja človeškega razuma in človeške iznajdljivosti. Ko stopiš v tiste velike svetle sobe, v katerih so montirane na kovinastih stojalih pregledno in v lepem redu tiste naprave, ki nadomeščajo človeški razum in delo človeških rok, osupneš. Dosedaj je bila neavtomat-ska centrala namenjena za petsto naročnikov, sedanja avtomatska jih more sprejeti tisoč, a se da razširiti do tritisoč. Za posluževanje tisoč aparatov zadostuje za ena sama tehnično izobražena oseba. To pove vse! Še več! Ta oseba mera paziti le r.a to, da popravi morebitne napake, ki jih pa zakrivi povečini telefonski naročnik sam; točko in značaj napake pokaže stroj sam s pomočjo raznobarvnih, električnih žarnic. Za slučaj, da tehnične osebe ni v bližini stroja, ki je na ta način pokazal napako, pa prične električni zvonec s svojim delovanjem in zvoni tako dolgo, dokler vešča človeška roka ne poseže vmes in napake ne popravi- Toda radi tega dejstva satnega ne moremo še imenovati naprave avtomatične, to ime zasluži predvsem radi
tega, ker se stranka brez posredovanja človeka (gospodične v telefonski centrali) — torej avtomatično — zveže s stranko, s katero želi govoriti.
Velekoristna je naprava z dvojnega ozira. Na živce ne gre tako, kakor dosedanja neavtomatična in režijske izdatke zmanjšuje. Vsakdo, ki je imel v večjem obsegu posla s telefonom, se je upravičeno ali neupravičeno naučil — kleti, v vseh tonovnih načinih. Na koga se je mož jezil? Seveda na tiste »frajle« v centrali, ki slabo razumejo napovedano številko, akoravno jo je mnogokrat on sam napačno napovedoval. Seveda so bile tudi gospodične krive, če je telefon slabo funkcijoniral in mesto da bi šle pritožbe, ki so bile mnogokrat psovkam zelo podobne, na naslov tehničnega vodstva, jih je morala požirati uboga telefonistka. Jezil se je mož, ker zveze ni dobil takoj z osebo, ki jo je hotel klicati. Seveda je bila zopet gospodična objekt, na katerega se je mogla stresti jeza, ne pa dejstvo, da je bil poklicanec zaposlen po drugih klicateljih-
Toliko v obrambo gospodičen telefonistk, ki opravljajo približno sedem ur zaporedoma jako naporno, duha morečo in na živce idočo službo in ki niso stroji, pač pa osebe iz mesa in kosti, kakor gospod telefonski naročnik sam. Vse to zdravju škodljivo obojestransko razburjanje odslej odpade; v centrali bo stal mesto gospodične stroj brez živcev. Ako naročnik ne bo dobil takoj zveze, kar se pa po izkušnjah v Zagrebu le redkoke-daj zgodi, bo tehnik v centrali na poziv stroja samega v najkrajšem času napako odpravil in s tem tudi povod za razburjanje. Napake, ki se bodo porajale pri telefonskem prometu, bodo pa šle po večini na rovaš naročnikove lastne nervoznosti, ker ne bo ravnal s svojim aparatom nežno in fino, kakor to zasluži.
Režijski izdatki, ki jih sedaj predstavljajo plače gospodičnam telefonistkam, odpadejo v veliki meri in bo sedanjim šestim pri telefonu službujočim osebam odgovarjala le ena tehnično izobražena. Pri tem pa ni misliti, da bodo vse te osebe ostale nezaposlene; avtomatizacija telefonske centrale v dosedanjem obsegu dovoljuje dvig števila lokalnih naročnikov od 500 na 1000 in omogoča znatno razširjenje medmestnega (interurbane-ga) telefonskega prometa. Pri tem oddelku, ki je doslej zaposloval le tri osebe, bo odslej delovalo približno deset oseb.
O drugih zanimivostih, ki so združene z avtomatično telefonsko centralo, več prihodnjič v drugem poglavju-
Izdane in izbrisane obrtne prauice u fnariboru
V preteklem mesecu so bile izdane v Mariboru sledeče nove obrtne pravice: L Wistan Oskar, tapetnik, Koroščeva ul. 4; 2• Stoječ Antonija, trgovina z urami itd. Jurčičeva ul. 8; 3. Levak Oskar, trgovina s pleteninami, Gosposka ul. 15; 4. ing. Ferdiand Friedau, avtomehanik, Aleksandrova c. 19; 5- Zelenka Ervvin, trgovina s pohištvom itd. Ulica 10. okt. 5; 6. Schenk Ivan, čevljar, Tržaška c. 1; 7. Lah Alojz, čevljar, Pod mostom 8; 8-Lešiik Betka, delnikarstvo, Gosposka ul. 14; 9. Šmid Jvan, krojač, Slovenska ul. 24; 10. tvrdka »Farič« d. z o. z. Maribor, Levstikoaa ul. 9; 11. Potočnik Srečko, čevljar, Mlinska ul. 7; 12- Jevšenek Alojz, starinarstvo, Tržaška cesta 18; 13. Mesarič Ivan, mizar, Cankarjeva ul. 26; Romih Anton, klepar, Betnavska c. 26; Riedl Marija, trgovina z delikatesami, Ob železnici 14; 16. Bregant Roza, branjarija, Aleksandrova c. 71; Grobelšek Franc, trgovina z mešanim blagom in dež. pridelki na debelo in drobno, Aleksandrova c. 57 in 57 a; 18. Belak Karol, prevažanje oseb z avtomobilom, Vrtna ul. 17; 19. Kelbič Ivan, trgovska agentura in komisija, Koroščeva ul. 2; 20. Nardin Marija trgovina z mešanim blagom, Frankopanova ul. 10,- 21. Mauer Ana trgovina s papirjem in drobnarijo, Tržaška c. 1; 22. Kramberger Ivan, trgovina z delikatesami, Koroška c. 90; 23. Krabath Josip, trgovina z galanterijo, Grajski trg 4; 24. Kogelnik Ivana, branjarija, Državna c. 34; 25. Uhler Janko, trgovska agentura 5n komisija, Glavni trg 14; 26, Žoher Lovrenc, mizar, Pohorska ul- 5; 27. Kos Ivan, mesar in pre-kajevalec, Frankopanova ul. 15; 28. Čeh Franc, pek, Smetannova ul. 51; 29. Bedič Fr., trgovina s suknom, Wolfova ul. 7 in 30- Šimenc Marija, šivilja, Trg Svobode 2- — V istem mesecu so bile izbrisane sledeče obrtne pravice v Mariboru: Schenk Viktor, oz. Julijana, čevljar, Tržaška cesta 1; Smolej Štefanija, zasebna kuhinja, Pod mostom U; Trutschl Peter, trgovina z lesom, Meljska c. 2; Cizelj Adolf, trgovska agentura in komisija, Aleksandrova c. 44; Živko Jakob, mesar, Glavni trg; Emilija Sieber, trgovina z rokavicami itd., Gosposka 9; Schifko Jakob, branjarija, Pobrežka c. 13; Kušar Viktor, godec, Gajeva ul. 9; Witzman Edvin, sejmarstvo, Loška ul- 5; Horvat Ignac, branjarija, Vrtna ul. 11 in Schnabl Jakob, zlatar, Pobrežka c. 6a.
Pripravljajte si sami sodavico v orig. angl.
SPARKLET
— sifonskih steklenicah
Srebrno poroko
sta praznovala včeraj v ožjem krogu svojcev mariborski odvetnik in višji sodni svetnik v pok. g. dr. Anton Mulej in njegova gospa soproga Alma, roj. Baš. Rodoljubni dvojici naše čestitke s klicom: Še na mnoga leta!
Nagrade za zračno pošto z balončki iz letalskega mectlnga v Mariboru
se lahko dvignejo pri g. blagajniku v Ljubljanski kreditni banki še do 1. septembra. Nagrade so bile dodeljene sledečim gg.: Ferdinand Podkovač, Gizela Robinšek, Jakob Lah, Nanda Glebova, dr- Ervin Mejak, Stojan Peklar, Gerta Pugl, Končan Mirko, Zorica Slokarjeva, Štuhec Vida, Emil Hans Attems, Hanzi Danilo, dr. Andrej Korenčan, Neva Novak, Rudolf Rene. Ana Lotz, Josip Czer-ny, H. Letiner, Franc Meško, Nada in Bojan Osojnik.
Razstava na glavni skupščini UJU v Mariboru.
Na glavni skupščini UJU bo od U. do zaključno 15. trn- razstava ročnih del, deških in dekliških (skupina ravnatelj Humek, ravnateljica Stupica in prof. Mar kovač iz Zagreba). Posebnost bo razstava mladinske jugoslovenske literature, pedagoške centrale v Mariboru, Esperanto, in zlasti zanimiva bo razstava »Narodnega dela« iz Beograda, društva za nacijonalno kulturo. Razstava bo odprta dnevno od 8. do 12. in od 14-do 18. ure. Vstop prost, pobirali se bodo prostovoljni prispevki za mariborske ubožne otroke.
Rovarjenje komunistov v Zagrebu.
Vsesplošno nervoznost in težko krizo, ki jo preživlja naša država vsled skoro nepremostljivih napetosti n?ied hrvatskim delom naroda in današnjim heg&joni« stičnim režimom, skušajo, kakor kažšfc* vsa znamenja, zlasti komunisti spretno izrabiti za svoje rovarske namene. Zagrebška policija je izvršila te dni nepričakovano več hišnih preiskav pri raznih osebah, ki so končale s presenetljivim uspehom. Tako je našla pri neki stranki 4 nemške defenzivne bombe ter večje število samokresnih in puškinih nabojev. Vse skupaj je bilo skri/to v neki hiši v košari pod posteljo. Zaplenjeno je bilo tudi mnogo komunistične literature. Dosedaj je bilo aretiranih že 7 oseb, preiskava pa se nadaljuje in bo v kratkem zaključena. Kakor poročajo zagrebški listi, je pričakovati senzacionalnih razkritij.
Posetnikl jesenskega velesejma v Lin* bljani
od I- do 10. septembra imajo s sejemsko legitimacijo pravico do polovične voznine v obe smeri. Pri odhodu dajo na domači postaji žigosati legitimacijo in kupijo celo vozno karto. S to se potem brezplačno vozijo nazaj. Ob vhodu na velesejmu se vsakemu potrdi, da je v resnici obiskal prireditev. Železniški popust je dovolila posetnikom ljubljanskega velesejma tudi Avstrija in češkoslovaška republika, odkjer bo mnogo odziva, saj bo velesejmu priključena jubilejna kmetijska razstava, že sama po sebi pravi kmetijski velesejem.
Avtomobilistom, ki delajo hrup kakor stari Izraelci prefc Jeriho, je policija upravičeno zvišala globo na 150 Din. Za brezobzirnosti po noč; je »taksa« še precej višjja. Če nimajo čuta obzirnosti do prebivalcev,' naj plačajo. Mogoče se bodo tako umirili. Nekateri imajo kakor nalašč visoko kričeče hupe ter hupajo in hupajo brez vsake potrebe. Po najbolj prometnih ulicah je strašen hrup, ki ljudi vznemirja in bega. Mestna občina bi dobro storila, če bi v dober vzgled opremila svoje avtobuse z mirnejšimi hupami ter šoferje poučila, naj jih ne rabijo brez potrebe.
Predrzni tatovi so si izbrali svoje torišče v krogih nižje Maribora. Pretečeno noč so v Hotini vasi vdrli v svinjak nekega posestnika ter ukradli par svinj. Bili so thffttf predrzni, da so klali kar pred hlevom ter potem svoj plen odnesli; Ravno tako je bilo prejšnji teden blizu Pragerskega. Zločinski nočni obiskovalci morajo kraje dobro pozati, da lahko kaj takega izvede jo. ^ ,	_	•;
Okrog kopališč, zlasti po Pristanu, se kljub prepoved! potika dan na dan nekaj žensk v pičlih kopalnih kostimih. Straža je dobila nalog, naj take šetalke aretira ter jih — kostimirane kakor so — odvede v policijski zapor. To jim bo gotovo dovolj sprehoda, da ne bodo drugič kopališča .raztegnile na ulico.
Deca brez varstva — to je zelo žalostno in strašno poglavje. Sinoči je zopet našel stražnik na državnem mostu neko še ne tri leta staro dekletce, ki je zapuščeno sedelo na robu mosta ter bi lahko vsak čas strmoglavilo v vodo. Na policiji so bile slučajno neke stranke, ki so spoznale ubogega otročička kot hčerko neke hišnice.
Družabni večer »Drave«.
Nar. žel glasbeno društvo »Drava!* priredi v soboto, dne 11. tm. ob 20. uri v veliki verandi Uniona družabni večer z vsemi svojimi odseki (pevski, godbeni in tamburaški). Opozarjamo na prireditev vse članstvo UJNŽB, vse »Dravi« naklonjeno občinstvo, zlasti pa jugoslo-vensko učiteljstvo, ki bo ob priliki kongresa tega dne že v precejšnjem številu zbrano v Mariboru. Vstopnine ni, pač pa se bodo sprejemali prostovoljni prispevki. — Odbor.
J. A. D. Triglav v Zagrebu priredi dne 2. avgusta .počitniški sestanek v Ljutomeru. Odhod iz Maribora v soboto 11. avgusta ob 16. uri. Udeležba za čiane obvezna. Gospodi starešine vljudno vabljeni.
Pogrebno društvo na Pobrežju pri Ma»
-	riboru
priredi v nedeljo, dne 12. avgusta v prostorih gostilne Simonič na Pobrežju veliko dobrodelno veselico v okrepitev sklada za izvenpravilne podpore. Vstopnina 5 Din, v predprodaji 3 Din, otroci prosti. Za obilen obisk prosi odbor.
4
Mariborski in dnevni drobii
Ponočni autobus-promet?
(Ponovne želje in prošnje meščanov.)
Avtobusov smo se tekom enega leta tako privadili, da bi jih že težko pogrešali, če bi jili zopet izgubili. V zadnjem času se je promet po raznih uspelih in neuspelih poizkusih tako izpopolnil, da imamo stalne vozne rede v stenski in žepni izdaji, kar jc vsekakor hvalevredna naklonjenost agilnega podjetja. Glavno je, da se promet tudi točno po voznem redu vrši. Edina napaka, ki se bo morala brezdvoinno odpraviti je manjkajoči nočni p r o m e t. Že ob lanski otvoritvi se je obljubljalo, da bo tudi v tem oziru občinstvu ustreženo, žal danes ne vemo ničesar o tozadevnem projektu. Hudft razburjenje vlada dnevno ob prihodu večernih vla-,kov, ko razen dragih fijakerjev in avtotaksijev ne vidiš nikakega avtobusa, ki bi ti za nizko ceno omogočil nočni povratek domov v oddaljeno predmestje. Ob slabem vremenu je ;jeza tem večja, ko si primoran gaziti predmestno blato. Tuintam sc ti ironično zareži razsvetljen plinski transparent »Avtobus-postaja«. Čemu vendar sveti, če ni nočnega prometa?
ce ima podjetje uslužbenih 24 šoferjev, bi se vendar vsaj na glavnih progah (1 in 2) mogel uvesti tudi ponočni promet do II. ure, ob nedeljah
eveiit. do polnoči. Tako je v vseh mestih, kjer obstoja avtobus-promet, ki v poznih nočnih urah nadomesti tramvaj. Na Sušaku n. pr. vozi še opolnoči zadnji avtobus na Trsat za 3 Din kot podnevi. Isto je tudi v Zagrebu. kjer so nočne cene le za 50% višje. Tujci, ki prihajajo v Maribor, se. čudijo, da avtobusi gredo »s kurami spat« . . .
Bliža se jesenska doba slabih cest in gledališka sezona. Okoličanom je lani podjetje šlo velikodušno na roko in jim je nudilo ponočne vožnje celo do Slov. Bistrice, kar jc popolnoma v redu. Ni pa v redu to, da se omalovažuje domačine, ki imajo v oddaljeno predmestje po pol ure hoda in še več (Pobrežje, Studence).
Prosimo, da se tudi v tem oziru napravi remedura. da bomo na svoj avtobusni promet res lahko ponosni!
Zatvorltev Ruške ceste.
Vsled izvršitve^ cestnih del se zapre za nekaj dni Ruška cesta za vozovni promet od petka dne 10. avgusta naprej in sicer med Kralja Petra trgom in Smoletovo ulico-
Poskusi radlo-oddaie
ljubljanske oddajne postaje se vršijo danes med 17. in 18. in 20. in 21. uro na valu 566
Patience Worth
MEDIJ PESNIŠKEGA DUHA. VELIKA UGANKA. *
Okultisti imajo zopet močno agitacijsko sredstvo in orožje proti skleptikont in nevernikom, znanstveniki — zlasti zdravniki, psihijatri, psihologi, in filozoii pa veliko in težko uganko. To je slučaj »Patience Worth«.
Patience Worth je duh, ki je našel svojega medija, da se lahko udejstvuje pred svetom. Medij je 451etna gospa Leonora Curran iz St. Louisa v Ameriki. To je žena z običajno srednjemeščan-sko izobrazbo brez vsakega literarnega zanimanja in talenta. Predno je postala medy, je teklo njeno življenje vsakdanje brez vsake posebne zanimivosti in nig-nenja. Ker se. je — kakor toliko sovrst-nic precej zanimala za razne družabne igre, je končno slučajno naletela tudi na »Ouija-Bord« — na stekleno ploščo s črkami in kazalcem, kakršne se poslužujejo spiritisti pri. svojem 'občevanju z duhovi. Medij drži za kazalec in duh mu vodi roko od črke do črke, da pove, kar misli in kar bi se ne dalo izraziti s trkanjem in drugimi običajnimi znaki in sredstvi pri seansah.
Ko se je Leonora začela ukvarjati I. 1913.z »Ouija-Bordom«, se ji je eden 'od duhov predstavil kot Patience \Vorth ter naznanil o sebi le to, da je živel v 17: stoletju v Angliji. Več se ni dalo zvedeti od njega in javljal, se je le Leonori, kadar je prišla med spiritiste. Izbral si je le njo za svojega-medija ali posrednika.
. Polagoma ji je začel narekovati Kratke izreke, verze, pesmi in tudi a-oz o ~ vse jako duhovito ter v čisti stari angleščini z izrazi, ki so se danes iz jezika že izgubili. Nerodno se je pomikal sprva ka zalec od črke do črke, Leonora je nenavadne, često popolnoma tuje izraze beležila le z veliko težavo, tekom časa je pa postala tako dober instrument tuje inteligence, da je.zabeležila do 3000 besed tekom poldruge ure.
Literarna narekovanja duha P. VVir-th so tolike kakovosti, da se od strokovnjakov prištevajo med odlične angleške pesnitve, vredne Shcllcy-a, Whitman-a, Longfellow-a itd. Vse je tudi po vsebini originalno, duhovito in pestro. Posebno zanimanje vzbujajo lepe, že zastarele rjftajkovnc oblike, ki so znane samo še
angleškim jezikoslovcem: Gospa'Currann je kot medij producirala že okrog 1500 pesmi in sestavkov v prozi. Vse brez izjeme je umetniško in jezikovno izborno. Mnogi strokovnjaki, ki niso niti slutili o nastanku, so označili vse za dela nekega neznanega, starega in velikega angleškega pesnika. Ko so doznali za spiritistični izvor, seveda niso vedeli, kako naj se lotijo te velikanske uganke.
Vse mogoče so že poskušali. Leonoro Curran so že neštetokrat preslušavali, da bi našli kako sled človeka, ki potom nje spravlja med svet svoje proizvode. Da pri Leonori sami ni govora o kaki pesniški žili, to se je takoj videlo. Strogi znanstveniki so prisostvovali tudi seansam, ko je medij pisal po narekovanju pesniškega duha. Že samo pisanje je bilo po svoji naglici nekaj čudovitega. Tako se ne bi dala beležiti niti snov, katero zna človek gladko na izust, kaj šele nekaj tujega po vsebini in jezikovni obliki.
Tudi proza Patience Wortha je velika uganka. Leonora je napisala nekoč povest »Hope True-Clvod«' iz angleškega vaškega življenja, iz krajev, o katerih nima niti pojma. In vendar je opis tako pristen v lokalnem koloritu in v jeziku, da so v Angliji, kjer je povest izšla, vneto povpraševali in iskali, katera domača pesniška moč se skriva pod pseudoni-mom Patience Worth. Druga povest »A sorry Tale« je zajeta iz Palestine iz Kristusovih časov. Avtor-je dokazal s tem delom temeljito historično in geografično znanje razen WickIiffovega prevoda sv. pisma bo težko najti v etimološkem pogledu še čistejše anglosaško delo.
Psihoanalitiki pravijo, da nekateri ljudje podzavestno prevzamejo rinisli in zna nje od drugih. Če bi bilo še toliko na tej hipotezi, izgubi vso svojo vrednost v slučaju, ko se ne da dokazati, odkod bi zamogio vse izhajati, kar nekdo podzavestno izraža ali producira. Ko so se pesmi P. Wortha že tolikoo bravnavale ter tudi tiskale po Ameriki in Angliji, bi jih gotovo pravi avtor reklamiral za svoje, če bni bi'e prišle v svet po psihoanelltični teoriji.
Patience Worth je in ostane uganka.
Sokolstvo
Okrožni sokolski zlet na ležici pri Ljubljani
V nedeljo, 5. avgusta je priredilo I. okrožje sok. župe v Ljubljani svoj okrožni zlet z otvoritvijo Sokol, doma na Ježici. Malo po pol 14. uri je odkorakala izpod Narodnega doma skoro preskromna povorka Sokolstva z godbo Sokola I. načelu na Ježico. Pred zastopstvom Sa-veza, župe in ljublj. društev je korakala Četvorica bratov Sokolov iz Bosne, iz Novega Sarajeva, župa Gaorila Principa v svojih slikovitih narodnih nošah, ki so prišli v Slovenijo, da si ogledajo življenje in delo naših sok. društev. Povsod so bili predmet zanimanja in pozdravljanja. Pred vhodom v Ježico je bil kratek pozdrav domačinov, nakar se je priključilo povorki polnoštevilno Ježiško sok. društvo z domžalskim in odkorakalo k otvoritvi novega Sokolskega doma.
Presenetil nas je skromen ličen dom, ovit v zelenje in boje zastav naše domovine. Solnce je zlatilo to slavlje in slavnostno razpoloženje je prevevalo srca vseh prisotnih,k i so došli od blizu in daleč, da proslave tako skromen sok-praznik na Ježici, ko je izpregovoril pred sednik gradb. odseka br. Kregar pozdrav ne besede k otvoritvi Tyrševega templja na Ježici. V vznešenih besedah se je spomnil vseh onih živih in mrtvih tihih delavcev, ki so prispevali k dograditvi tega malega doma. Omenil je tudi matično društvo Sokola I. na Taboru, ki je švzelo pod okrilje novo ustanovljeni odsek in ga podpiralo po svojih močeh. Zahvalil pa se je tudi ostalemu občinstvu, ki je stalo ob gradnji doma z darili ob .strani. Nato je predal br. Kregar ključe doma br. starosti Ivu Troštu, ki jih je ,prevzel z obljubo, da naj bo ta dom tempelj značajnih Sokolov in zavednih Jugoslovanov, spominjajoč se pri tem ve-Jikega brata Kralja Aleksandra I., nakar ie godba intonirala drž. himno, V imenu
JSS in starešinstva Ljub. sok. župe je častital društvu na tem slavlju in pozdra vil v svoji sredi kot zastopnik naše Bosne br. Sokole, želeč jim, da se bodo vrnili domov, z lepimi spomini na bivanje med Slovenci — Sokoli. Za Sokola 1. na Taboru je častital društvu br- Verij Švaj ger, ki je v svojem navdušenem govoru povdarjal, da se danes odpirajo 19 vrata Sokolskih domov v Ljubljanski sok. žu-pi, kar kaže, da je sokolstvo n'a potu do uresničenja Tyrševih idej. Za Z. K. D. in Društvo domov v Sloveniji je pozdravil nov dom br. ravnatelj Anton Jug, končujoč z besedami br. staroste JSS br. Gangla, da bo zavladalo takrat sokol. kraljestvo, ko bo toliko domov, kolikor je cerkvic na prijaznih slovenskih gričih. H koncu se je zahvalil za prisrčni sprejem v imenu bratov iz Bosne br Vlado Juvane, ki je prinesel pozdrave iz Sarajeva in častital društvu na uspehu.
Po oficijelnih govorih je bila dejanska otvoritev doma, nakar so si gostje ogledali notranjost doma. Dom stoji na sredini vasi ob glavni cesti, ima čedno, svetlo telovadnico z gledališkim odrom in sejno sobo ter garderobo. Tu bo življenja dela in pesmi Sokola!
Po razgledu se je formirala povorka, ki je korakala na senčno telovadišče pri Štirnu na Ježici, kjer se je vršil takoj nato uspeli telovadni nastop vseh oddelkov pod vodstvom br. društv. nač Novelija in okr. načelnice s. Podborško-ve. Tudi orodna telovadba je vsesplošno ugajala. Občinstvo je zelo številno po-setilo prireditev. Poleg gori omenjenih zastopnikov Sokola smo opazili tudi brate iz zagrebške in mariborske župe. Veseliški prostor je zaživel zadovoljstvo agilnih bratov in sester Ježiškega Sokola. Pri vsej prireditvi je svirala neumorno izvrstna godba Sokola I- s Tabora pod vodstvom sok. skladatelja br. Verija Švajgerja.
Sokolskemu društvu na Ježici časti-tam k uspehu in kličem: Le vztrajno naprej .k zmagi Tyrševih jdeit žravo!
i'—«.
ceni lepo perilo in skrbi, da bo dolgo trajno in
se vedno bleščalo od snage. Ona radi tega rabi le
MOLNP — službeno.
Mladinska finalna tekma za pokal SK Ilirije se bo vršila v nedeljo ob 17.30 na igrišču SK Železničar. Službujoči odborniki so: gg. Winterhalter in Breznik- Prihodnja seja bo v pondeljek cb 20. v kavarni »Jadran«.
Začetek nogometne sezone bo letos oficijelno na praznik 15. tm., in sicer z izbirno tekmo med reprezentanco in drugim teamom. Nedelja 19. tm* je določena za medmestno tekmo Ljubljana —Maribor. Dne 8. in 9. septembra je slovesna otvoritev igrišča SD Rapida s sledečimi tekmami:
8. sept- SK Ilirija : SD Rapid.
9. sept. ISSK Maribor: SD Rapid.
ISSK Maribor, nogometni odsek.
V petek obvezni trening na dva gola ob 17.30 prvega moštva, rezerve in mladine. Pridite točno, dan je že kratek! — Načelnik.
Finalista mladinskih pokalnih tekem
se srečata v nedeljo ob 17.30 na igrišču SK Železničar. S to tekmo je pričakovati lep Šport in je dvomljivo, kdo si bo od obeh finalistov pridobi! zmago. Mladina SK Železničarja je pokazala v nedeljo jako dobro igro z lepimi tehničnimi potezami, imela pa bo v ndadini' SD Rapida vztrajnega in požrtvovalno igraiočega nasprotnika.
Redni občni zbor MOLNP
se vrši v torek, dne 14. tm. ob 20. v Grajksi kleti s sledečim dnevnim redom: 1. poslovno poročilo odstopajočega odbora. 2. absolutorij. 3. volitve novega odbora, 4. slučajnosti. Opozarja se, da se morajo delegati klubov izkazati s pravi1-iio podpisanim pooblastilom svojega kluba. Volilno pravico ima samo po eden delegat vsakega kluba.
SK železničar — nogometna sekcija.
Jutri v četrtek ob 19.30 se bo vršil na igrišču obvezen sestanek vseh igra'cev prvega moštva in rezerve. Igralci morajo prinesti s seboj vso opremo, ki jo imajo doma. — Tajnik.
Nouo morilno orožje
so iznašli v Ameriki. Doslej smo slišal, da se uporabljajo strupeni plini le v vojnem klanju, v bodoče pa jih bo uporabljalo človeštvo tudi v »zasebne švrh:«. Neki inženjer je skonstruiral poseben »samokres«, cevko, podobno nalivnemu peresu, ki se napolni s strupenim plinom in se torej še laže nosi s seboj kot pištola. Plin iz tega orožja je tako strupen, da more pokvariti in zastrupiti vso sobo, v kateri se delj časa po atentatu ne nore več stanovati. Nasprotnika, na katerega * se strelja, je moči umoriti na daljava 4 m. Združene države so se že odločile u-porabljati te nove samokrese v borbi proti predrznim tihotapcem aikoh >'nih pijači
Edgar Wallace:
Žaba z masko
(The Fellowship with the Frog.)
I.
Da se je motor avtomobila razvnel in pokvarilo tudi kolo, je bila ena, druga, pomembna okolnost pa ta, da se je to zgodilo blizu Maytree posestva ob cesti proti Horshamu. Hiša je bila precej velika, z leseno fasado in slamnato streho- Rihard Gordon je obstal pred vrtnimi vrati, da jo občuduje. Hiša je izhajala iz epohe kraljice Elizabete. Njegovo zanimanje in občudovanje se ni nanašalo na zgodovinsko starino.
Ne, — četudi je ljubil cvetlice kakor pravi prijatelj cvetja in 'se je velik vrt razgrinjal kakor prekrasna preproga — ni ga pridržal vonj prekrasnih vrtnic. Tudi občutek ugodnosti, ki je bi! izražen s tem idiličnim krajem, ga ni prevzel.
Bilo je dekle sredi vrta, ki je privabilo njegove poglede. Dekle je sedelo v senci murve sredi vrtnic s knjigo v roki. Njeni lasje so imeli barvo starega zlata, zlata, ki je ohranilo blesk in življenje. Čista polt in — ko je okrenila glavo proti njemu — dvoje sivih, vprašujočih oči, globoko sivih. Naglo je vstala.
»Zal mi je, ker Vas motim« — se je opravičil Dick — »vodo rabim za svoj voz: Hudo žejo ima.«
»Če hočete z menoj tja za hišo, Vam pokažem vodnjak«, je odvrnila. Takoj je občutil lepoto njenega glasu. Bil je alt, vreden vseh adjektivov, ki izražajo toplino, blagoglasje in milino. Sledil ji je in radoveden je bil, kdo je. Govorila je, kakor govore odrasle deklice z mladeniči enakih let. Dick, ki jc bil že nad trideset let star in je s svojim gladkim obrazom izgledal kakor dvajsetleten, je bil vesel tega tona.
»Tu je vedro in tu je naš vodnjak,« je dejala. »Služkinjo bi Vam poslala na pomoč, pa je še nismo imeli in je tudi ne bomo.«
»Tu je pač neko ubogo dekle prišlo ob dobro službo,« je dejal Dick, »ker tu pri vas je prelepo.«
Umolknila je in ko je zajemal vodo, se mu je zdelo, da ga opazuje od strani z izrazom popolne brezbrižnosti. Ko je pa nesel vedro k avtomobilu na cesto, mu je le sledila. Šla je okrog velikega rume-neg- avtomobila ter ga radovedno ogledovala.
»Ali se ne bojite voditi sami tako težek voz?« je vprašala. »Na smrt bi se prestršila, tako silen in nevaren se mi zdi.«
Dick se je dvignil. »Strah?« — se je nasmejal. »To je beseda, ki sem jo črtal iz besednjaka svoje mladosti.«
Za trenutek je bila malo zmedena, potem se je z njim vred smejala.
»Ali ste prišli preko Welforda?« je vprašala. Prikimal je.
»Potel ste pa videli najbrž mojega o-četa na cesti?«
»Srečal sem gospoda srednjih let z mračnim pogledom, ki krši gospodov dan, ker vlači velik rujav zaboj na hrbtu.«
»Kje ste ga srečali?« je vprašala z zanimanjem.
»Dve milji odtod, mogoče tudi bližje. Upam pa, da nisem opisal Vašega gospoda očeta,« je odvrnil v precejšnji zadregi.
»Najbrž bo on,« je odvrnila brez vsake nevolje. »Papa je naravoslovni fotograf, snema filme ptičev in rastlin — seveda kot amater.«
Dick je odnesel vedro na prejšnje mesto ter obstal. Iskal je opravičilo za svoje obotavljanje ter mislil, da bi se dalo najlažje najti v razgovoru o vrtu.. Ni pa še pričel, ko se je ob vratih pojavila postava nekega mladega moža. Bil je čeden, velik in močno zraščen. Dick ga je cenil na dvajset let.
»Halo, Ela, je oče že nazaj?« se je o-glasil ter šele potem opazil obiskovalca.
»Moj brat,« je predstavila deklica in Dick se je zavedal, da se mora za tako lahko doseženo znanstvo zahvaliti svoji mladeniški zunanjosti. »Rekla sem mu, da taki veliki vozovi niso za mlade ljudi«, je dejala Ela. »Saj se spominjate na strašno nesrečo pri Norham-križišču.«
Brat se je smejal’- »To je zopet zarota. Samo da ne dobim motornega kolesa. Oče se namreč boji, da ne bi koga povozil, Ela pa misli, da bi se sam ponesrečil.«
V tem trenutku se je pojavil mož, katerega je Dick srečal na cesti. Velik, malo upognjen, siv in suh v obrazu, je nezaupljivo ogledovl tujca s svojimi globoko ležečimi očmi.
»Dober dan!« je izgovoril kratko. »Se Vam je dogodila nezgoda?« »Ne, hvala. Samo vode mi je zmanjkalo in gospodična —«
»Bennet,« je odvrnil mož. »Dala vam je vode? No — torej, dobro jutro!« Stopil je ob stran, da napravi pot Gordonu, toda Dick je odprl vrata od znotraj in čakal, dokler ni vstopil lastnik May-tree-a.
»Moje ime jč Gordon«, je dejal. »Prisrčno se Vam zahvaljujem za gostoljubnost.«
Kimajoč je korakal stari mož s svojim bremenom v hišo. Dick se je pa ves o-bupan, da mora sedaj oditi, obrnil do de kleta:
»Motite se, če mislite, da je tako težko voditi voz. Hočete poskusiti? Ali mogoče vaš brat?« Dekle se je obotavljalo. Mladi Bennet je pa vneto dejal:
»Zelo rad bi poskusil, še nikdar nisem vozil tako močnega motorja!«
Da pa zna voziti, če je le prilika, je takoj pokazal. Opazovala sta, kako je voz izginil za vogalom; dekle z namr-šenim čelom, Dick pa v mislih, da sme še nekaj minut ostati v njeni bližini.
»Ne bi mu bili smeli dovoliti,* je rekla. »Mladeniču, ki si želi vedno nekaj boljšega, pač ne koristi, če se mu dovoli voditi tako krasen avto. — Mogoče me ne razumete? Ray je zelo častihlepen
in sanja o milijonih. Kaj takega ga vsik-dar spravi iz sebe.«
V tem trenutku je stopil iz hiše oče. Njegov obraz se je zmračil, ko je opazil oba ob vrtni ograji. »Vi ste mu dovolili voziti?« je rekel osorno. »Ljubše bi mi bilo, da se to ni zgodilo. Jako ljubeznivo od Vas, gospod Gordon, toda v Rayovem slučaju popolnoma zgrešena prijaznost.«
»Žal mi je, —« je skesano odvrnil Dick. »Tu pride!« Veliki voz je pristal ob vratih.
»To je bajno!« Ray Bennet je skočil 2 avtomobila in ga objel s pogledom, v katerem se je mešalo občudovanje z obžalovanjem. »Moj Bog! — če bi ta bil moj!«
»Saj ni,« je posegel vmes stari. Kakor da mu je žal osorne besede, je pristavil: »Mogoče bo pa nekega dne cel avto-park tvoj, Ray!« Dick je stopil naprej, da se poslovi. V veliko in veselo začudenje ga vpraša stari Bennet: »Ali hočete mogoče še ostati in deliti naše skromno kosilo? Potem boste lahko dopovedali mojemu nespametnemu sinu, da posest velikega avtomobila ni vedno najčistejše veselje.« Dickov prvi vtis je bilo dekletovo začudenje. Očividno je bil nenavadno počaščen, kar se mu je tudi potrdilo, ko je John' Bennet odšel.
»Vi ste prvi človek, ki ga je oče kdaj povabil na kosilo, kaj ne, Ray?« je dejala deklica.
Ray se je smehljal. »Očetu ni dosti do družabnosti, to je res,« je dejal. »Zadnjič sem ga prosil; naj bi Filo Johnsona povabil za soboto popoldne, pa mi je u-ničil to idejo takoj, ko se je porodila. Pri tem je pa stari filozof Johnson do-brična in osebni tajnik mojega šefa. — Gotovo ste že slišali o „Združenih Mait-landih”?«
Dick je pokimal. Marmornata palača na Endbankmentu, kjer je uredil baje-
slovno bogati gospod Maitfand svoje poslovne prostore, je bila ena najlepših zgradb Londona.
»Uradnik sem .-.v-njegovi menjalnici,* je dejal mladi mož.« In Filo bi lahko dosti storil zame, če bi ga oče hotel vsaj povabiti. Tako sem pa obsojen, da ostanem ves čas neznaten uslužbenec.«
■ Dekle mu je položilo roko na usta. »Ne grajaj vendar papana, gotovo postaneš še jako bogat.«
Mladenič je mrmral in nato bridko pripomnil: »Papa je preiskusil že vse sa-steme kako postanem bogat« —
»No — in?« Glas je bil hripav in drhteč od jeze. Nihče ni opazil, da se je John Bennet vrnil. »Vse delaš z nevoljo, jaz — jaz pa skušam že dvajset let, da bi se dvigni). Res je, dosti nespametnih načrtov sem že imel, a to je vse radi vaju...« Umolkni! je, ker je opazil Gor-donovo zadrego. »Povabil sem Vas,; sedaj pa perem pred Vami umazano perilo tiaše hiše,« je dejal s skesanim humorjem. Vzel je Dicka pod roko ter ga vodil med nasadi proti hiši. »Ne vem, zakaj sem Vas povabil, mladi mož,« je dejal. »Mogoče. iz trenutnega nagiba, mogoče vsled slabe vesti. Otrokoma doma ne nudim družabnosti, kakoršne si že lita, sam pa tudi nisem dober družabnik. Neprijetno mi je, da ste bili priča prvega rodbinskega prepirčka, ki smo ga imeli v tolikih letih.« Njegov glas in njegovo obnašanje je razodevalo izobraženega moža. Dick bi od srca rad vedel, kakšen poklic ima.
Pri kosilu je sedela Ela Dicku na levi. Malo je govorila in kadar jo je pogledal, je upal iz dna srca, da je radi njega tako zamišljena. Sama je stregla in ko je postavila na mizo sadje, je stari vprašal: »Ne morem Vas imeti za tako mladega, kakor izgledate, gospod Gordon. Koliko let imate?«
bMffkm1, M«MJfovp«ar». do*ol*» i*	namm*
oMioatv«:	baaed«	30 p,
Mjmanjti cnoask Din B-—
Mali
E IV 'g.11.1! ■l*9ggttggl!.|j JU II mMBISBi
Ž anit««. do piševa nje in ogla-■I trgovskega mti reklamnega zn skaja: vseka bsasds 60 p, nsjmanjii znosok Din JO'—,
Kupim staro zlato srebrni denar, umetno zobovje po nai-višjih cenah. — Ilger-jev sin, urar in ju-velir, Maribor, Gosposka ulica 15. X Trajne kodre po najnovejšem sistemu.
Kumarice za vlaganje
znojmsko-moravske vrste razpošiljamo v vsaki množini od 10 kg dalje. Velikost do 7 cm kg d Din 5.—, do 9 cm kg d Din 4.— prosto postaja Št. IIj. Naslov: Mermolja, zelenjadno vrtnarstvo, Št. Ilj pri Mariboru.	1499
Rožnata foulard svila
za poletne obleke od 68 Din naprej pri J. Trpinu, Maribor, Glavni trg 17-
Kupim
vagon ječmenove ali ovsene prešane slame, ter 5 vagonov suhih borovih cepa-nic. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Takojšno gotovino«.	1504
Gospodična
se sprejme na hrano in stanovanje. Cvetlična ulica 21 II.	1505
Upokojenec
išče mali zaslužek. Naslov pove uprava lista.	1506
Lepa velika temnordeča perzijska preproga
in antikvarična pisalna miza na prodaj. Naslov pove uprava »Večernika«. 1507 Garderoberko išče Velika kavarna. Zglasiti se v garderobi od 20. do 22- ure.	1508
Špecerijska trgovina
v mestu se odda v najem. Pismene ponudbe je poslati na upravo »Večernika« pod »Takoj«.	1509
Soba s posebnim vhodom
in celo oskrbo se odda. Sovine, Aleksandrova cesta 51 I. nad., dvorišče. 1495
Dražba lova
Lovska pravica krajevne občine Pečke se da potom javne dražbe do 31. III. 1935 v zakup. Dražba se vrši v Poljčanah, dne 6. sept. 1928 ob 9. uri predpoldne v uradnih prostorih.	1503
Srezki poglavar: Poljanec, s. r.
NI VSEENO
nniriiT!n[iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiij)iiiiiiiiiii[iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinji
katero znamko kolesa sl kupite. Vedet morate, da so kolesa po Din 2300 —. 1600 — in 1000-—. Varujte se najcenejSih koles ker se podražijo vsled popravil.
Kupite samo
STEVR - U/AFFENRAD
1 dve letniin jamstvom.
310:
Glavno zastopstvo In zaloga
Bo^... mir Divjak, Maribor, Glav. trg 17
Zahtevajte povsod „Veeernik“!
Zahvala!
Podpisani se tem potom zahvaljujem spe-cijalistu za porodništvo g. Dr. Fr. Toplaku ter babici gospej Ani Kutin-ovi, da sta s pravočasno nad vse spretno operacijo in trudapolno ne<*o rešila življenje moji ženi in otroku.
G. dr. Toplaka, kakor tudi gospo Kutinovo vsakomur najtoplejše priporočam.
Marijan Novak
Citronada in Mandarinka .Patna* so najfinejši naravni sadni soki. Stalna zaloga je pri
JAKOBU PERHAVEC, MAPIBOP, GOSPOSKA 1®
Mb drobno?
tovarna za izdelovanje likerjev, dezertnih vin in sirupov.
Na debato I
XVI
la4aj&K0i]coi£tt. »Jutra« ▼ Ljubljani: predstavnik izdaiatelia in urednik F r gm H r n z n v
Stanko De i tVa v Mariboru.
~ v Mariboru. liska Mariborska tiskarna d. d., oredstavnik