101 številka. V Trstu, v četrtek dne 23. avgusta 1894. Tečaj XIX. „IDINOIT« iihaja po trikrat ni teden v inatili it-danjih ob torkih, 6*«r*l(lh in Mbotah> Zjutranje ird»nje is-baja ob un zjutraj, tefurro pa ob 7. uri t »čer. — Obojno iidanje atanft: ■a Jeitea meeec . f. —.»0, liven Av»trij« f. 1.40 m tri meaec , . . 2.S0 , . « _ aa pol leta . . . 5.— ... 8.— •a *»e leto . , , >0.— ... I«.— Na Mfiik« brez priloisns naročnin« •• M jemlje »lir, Posamitne Atevilke ne dobivajo t prodajal nicah tobaka v lrštu po a nvč., V Gorici po S nvč. Sobotno večerno ladanja v Jrntu m ai., v Gorici 4 nft. EDINOST Glasilo slovenskega pollttdnetfa dpuitvi Offlasi ae račune po tarifu t petitu; tta uailaVH « debelimi črkami »«> plačuje prostor, kolikor oli«i>fci» navadnih Tretie. Po»Iana oemrimce in javneiahval«, do* mači oglam itd. *e računajo po pogodbi. V«i dopiti naj ao po*iljajo urod m »t tu: ulica ('a*erma St. 13. Vsako pumo mora biti frankovano, ker nefrankovana te na ■projjniajo. Rokopiei ne ne fračaje. Naročnino, reklamacijo in oglaee sprejema upravniitvo ulioa Caiornu 13. Odprta reklamacije no proite poAtnine. Primorsko* ,r « kira dobra, ker nas jo sila. Vsaka hiia d& mola. Iavolili amo si tudi poveljnike po va-aeh, kateri ao vam dobro znani, ker prihajate po trgovini večkrat k nam. Gubec, Pasaoec in Mogajić bodo vodili Stobičane, jas Brdov* čane, Nikola Kupinič Sosedčane, Ivan Tur* kovič kmete ii Zaprešiča, Pavle Melinčevič reda, ker je torej postavila po robu kunso-lidovanju naiih bolnih odnoiajev, jej ne moremo biti prijatni, ker, kakor rečeno, mi nimamo ničesa iagubiti, kar smo ai morda priavojili po krivie>, ampak moramo gledati, da si lopet priborimo vsaj jeden del one na* rodne lasti, kojo smo iagubiti vslod nasilstva drntih narodnosti. Nemci in Italijani imajo pač dovelj vzroke, braniti sedanje „posoBtno stanje", nam Slovencem bi pa snačilo ohranjenje tega po* sestnega atanja — večno krivico. G. poslanec Šuklje hoče opiavičiti svoje postopanje a tem, da trdi, da je bila itak le pridobljena večina ta koalioijo, in da bi bilo nesmiselno upirati se gotovim, dovrienim činom. Temu domnevanju gospoda poslanca moramo oporekati najodločneje, ker smo uverjeni do dna avoje dule, da danea ne bi bilo niti aledu sedanjega sistema, ako bi bili v a i slovenski poslanci o pravem čaau s a p u a t i 1 i Hohenwartov klub. Bres Slovencev isgubi Hohenwartov klub pravico do eksistencije, a brea sodelovanja Hohenwartovega kluba ne bi bili nemiki liberalci nikdar in nikoli prilli do sedanje moči in sedanjega upliva. O tem čivkajo že vrabci po strehah. In javna tajnoat je, da da bi se bil princ Windischgrats odpovedal svoji nehvaležni nalogi isti bip, ko bi bil raspal Hohenvrartov klub. Jasno je torej, da aedanja koalioija je bila ne le isogibna — kakor amo naglažali že v prvem članku —, ampak, da bi jo bili lahko preprečili uprav naži slovenski poslanci, da ao le hoteli, to je: da ao bili aolidarni in neisproani. Tudi mi obžalujemo torej, da aejerasbiia aolidarnoat slovenskih poslancev, toda v naobratnem smislu kakor gosp. prof. Šuklje. Premisa g. Sukljoja — da je bila namrč sedanja koalioija neiaogibna — je torej kriva, in potem so krive tudi vse njegove trditve, sloneče na tej prdmisi. Tudi naslednji isrek g. posl. Šukljeja nas je sbol v oči, ker nam kale le prejasno, kako mislijo iavestni uplivni krogi na Kranjskem o slovenski solidarnosti. Rekel je namreč : „Kar amo pridobili v političnem osiru v sadnjih 15. letih, obdržimo lahko, nasprotno pa bi sa obrnila vsa sila vladnega aparata proti nam in, po mojem prepričanju, po ne* potrebi! In kar se tiče gmotnih vprslitnj, smeli bi po vsej pravici sahtevati, da se vlada in poslanoi večine osirajo na naie posebne sshteve." Gosp. poslanec nsm govori torej tu o pridobitvah sadnjih 16 let. No, gospod poalaneo bi bil gotovo modro molčal o pridobitvah sadnjih 1 f* let, ako ne bi opa-soval ukupnega položenja naroda slovenskega skosi Ipecifično kranjska očala, kakor delajo to. žal, tudi drugi odlični Puftčane, Ivan Karlovan Stenjevčane in Pavle Fratrić Siopnioane. Kadar napoći čas, zbere vsak poveljnik svojo četo, potem pa, kar Bog dA. Ali malo bi to bilo. Naa bi hitro nakleatili. Z nami pojde vos narod, kateri kmetoje gospo Barbari Erdodovi, katera nosi vraga pod žensko kožo. Jastrebarsko, Okić in plemenitati Dragavičanjo ao naii, tudi va narod okolu Ceaargrada in Tuhlja se ne bojim. — Niti ao ni treba bati, itpregovori No-žina, prihajam iz tega kraja. Ne pridruži se nam samo kmet, ampak tudi malo plemstvo, katero je raidraženo na gospAdo Kegloviće. Vodil jih bo Gaipar Benković, plemenitaž is Zaboka, a oskrbnik gospoda Sokolja, Ivan Dolovčak is Krapine, obljubil nam je tudi velikih puftok. — Za ljudi gospDde Zrinjske pri Oilju ne bi vam jamčil, ker ta gospdda ne trpinčijo kmetov. krsnjski politiki. Ako bi se gospod pcslanec le raslo pobrigal sa nato neopisno bedo na Primorskem, po Istri in na Koroikem in ob periferijah sploh, vskliknil bi bil gotovo t nami vred: tu nimamo česa ohraniti, turno* ramo žele pridobivati! In saklical bi v slovenski svet: Tako ne moremo dalje, tu treba radikalnega preobrata. Uveril bi nn bil do dobrega, da je naravnost sločinstvo na narodu slovenskem, ako go* vorimo o ohranitvi sadanjega posestnega atanja, Slednjič se je gospod poslanec obrnil proti vsajemnosti n A roda slovenskega s narodom hrvatski m. Govornik je povil aioer ostrino avoje isjave v frase o bratstvu in prijnteljstvu, a suho jedro je vendar le to, da bi hotel on sesidati tam ob Sotli visok aid med obema sokrvnima plemenoma. To je nevarna igra, g. profesor f Ni treba, da je človek slovensk „radikalec* sili oalć .panalaviat", da v«ndar goji trdno vero, da le po tesni vzajemnosti avstrijskih slovanskih plemen moremo priti do onega vpliva v vseukupni državi, ki bi odgovarjal naiemu Itevilu in naži važnosti sa državo. Zlasti bi utegnilo imeti usodne posledice tisto nesrečno beganje našega ljudstva a otirom na nsžo rasmerjo do naroda hrvatskega. Kot sinovi sedanje d6be moramo vedeti, kako drvđ v denažnjih dneh sgodovinski dogodki drug sa drugim, tako, da utegne nas ali pa naie potomce kar presenetiti uprav ono, na čemer se sgrsžs gospod poslaneo Š u k I j o. A gorje, ako nsjdejo taki epohalni sgodovinski dogodki nai narod povsem nepripravljen in nepoučen! V denainjih dneh so sevoda vse to le .utopije", ali te „utopije* postanejo — to je trdna naia vera — danes ali jutri meao in kri, ako hočemo sploh govoriti o lepi bodočnosti avstrijskegs slovenstva. Ne begajuo torej naroda s prašnimi plašili, ampak poučujmo ga in pripravljsjmo ga na selo verojetne zgodovinske dogodke, sicer slulimo le naiim — nasprotnikom t Politiške vesti. Ozdravel general. General |Gurko, vrhovni civilni in vojaški sapovednik v Var-iavi, kojega so njegovi poljski neprijatelji nedavno v pretiranih in izmiiljenih veslih malone pokopali živega, okreval je toliko, da so bode mogel udeležiti velikih vojaikib vaj, h katerim ga je s veliko prijaznostjo povabil ssm ruski car. Milanov rojstni dan. Is Belegagrada poročajo dne 21. t. m.: Jutri (22.) prasnuje Milan svoj 40. rojstni dsn. Prstnovanjo bode tim aijajnujie, da ae d»kažo jasno vsemu avetu, da je laskralj Milan sopet član kra* ljevake obitelji po dolo6bah najnovejšega — državnega nasilstva. V puvzdigo alavljeojs — In tvoji ifsknki, Marko P oglaui se Drmsčič is kota, — Na pol so že moji, sokol moj, od* govori Uskok, kmetujejo sioer ne, ali stradajo in umirajo o delelni plači, — Vidite, bratje, nadaljuje Ilija, tako hučemo mi, ali hočete vi s nami ? — Pa kaj hjčete vi, Ilrvatjo P vpraša Kovač. — Bedak t udari čevljar a postjo ob miso, pobiti vae, kar noai gosposko suknjo. — Tega ne, odkima Ilija, Mi no damo svoje krvi, toda ne sahtevsmo tuje, mi varujemo svoje, toda ne grabimo, kar ni naie, Jednega kralja služimo, ali mi ne maramo drugega kot kralja, nam ni treba sto gospodarjev, nam ni treba robote, desetine, mitnice, nam ni treba biča in palio, nam treba jednako pravice sa vse ljudi, katere je dobri Bog po avoji podobi vstvaril. Mi se vzdignemo in pojdemo najprej k vam v gore. bodo streljali -- samaike is steklenic tam-panjca. > Zopet' annrhiftk napad v Parizu. Dne 21. t. m. je oapadel v Parisu sodar Albert Dodtjg n} javni ulici policijskega a* genta Balestana, hoteč suniti mu bodalo v prsi. Balestan se je sunku spretno ognil, da ga je bodalo lo lahko ranilo. Zgrabil jo na* padalca in ga odvfil na policijo. Med potjo je napadaleo preklinjal in se grotil Casimir-Perierju in Dupuyju. Na policiji jo isjavil, da je hotel maščevati tovariša Ilenrjja (napadalca kavarno „Terminus"), kajti videl je, da je Henrjja srestoval bsŠ Balestan. — Na Dodeyjovem stanovanju so našli mnogo anarhističkih spisov. Vojna med Kitajem in Japonsko. Dne 21. t. m. dospela je v rusko pristanišče Vladivostok francoska vojna ladija ,Baysrd*, kojo so vsprejeli velik m navdušenjem. — »Bureau Reuter* javlja is Shangaja, da že od 12. t. m. ne prihajajo vesli is bojiščs. Zveza je pretrgana. V Shangaju je popoln mir. — V London poročajo dno 21. t. m. po drugi poti: kitajski admirul, poveljnik brodovja, odposlal je jedno kri^rko v saliv Pečili s nalogom, da pofiska jnponske trans* portne ladije, ki privsjajo vojake v Korejo ter da jim ssbrani iskrcaaje. (Glej brzojavko is Shangaja med najnovejšimi vestmi v ve* černem isdsnju od minolega torks. Ur.) Ki* tajoi imsjo v Koreji doslej 50.000 mož; japonska vojska je manjša, toda bolje organi-so van«. -- Is Vokohamo javljajo, da je japonsko posojilo v znesku 50 milijonov dolarjev proti 4% obrosti že sklenjeno, is Tien-Tsina pa poročajo, da ni res, da bi bila Kitajska isksla posojila na Angleikem. Kitajska da je bila poslala nekatere svoje poverjenike lo sato na Angleško, da nakupijo streljiva. Različne vesti. « NJ. Vel. cesar pri vojaiklh vajah. Cesar odpotuje dne I. septembra is lila ter se poda k vojaškim vajam v Lsndskron v vstočni Češki, Vojaških vaj se udeležita tudi nsd-vojvodi Albreht in Rajoer; prisostovslo bode vajam 11 inosomskih vojaških odposlanstvo-nih atašejev. Duo G. septembra odpotuje co-sar v Lvov, ksmor dospe dne 7., 11. se vrne na Dunaj. Dne 10. septembra odpotuje v Nagy-Maras in od tam dne 17. v Bslassa-Gyarmot k vojaikim vajam na Ogerskem. Dotične vaje prično dne 18. in končajo dne 21. septembra. — Kot goati cesarjevi bodo priaoatvovali vajam v Balaasa-Gyarmatu: Princ Arnulf Bavaraki, načelnik generalnega itaba prvega bavarskega vdja, polkovnik baron Horn, dvorni marial major baron Gump* penberg in nadvojvoda Fran Salvator. Vi pujdeto s nami. Svobodni mi, avobodni vi. Sile ne bomo delali nikomur, no bomo plenili in požigali, ampak brat do brata, kmet do koioU, trda volja, trd red. In ko nam v vaših gorah vojaka naraste, sbralo so bo na tisočo svobodnih glav in tedaj pojdemo na Zagreb. Z metlo pomedemo veliko go-spodo bros sledu, povzdignemo oe»ar*ko pravico, katera mora soditi vsem jednako, in čuvali bomo mejo od Turkov, a no basali polovico cesarskih cekinov v žep, kakor gospdda. Ali jo prav tako, brat kovač P — Prav, brat Hrvat! poda Pavle roko čes miso, — Ej tudi jaz bom gospodi sodil, za-grosi se čevljar, vsak dan bo sudel takov capin v okovih pred mojo hišo. — A kod pridete do nas P vpraia Hribar, kje se mislite vsdigniti P (Dalje prib.) Imenovanje. Začasni glavni učitelj na ženski učit. pripravnici t Gorici, g. Viktor B e i e k je imenovan glavnim učiteljem na ženski učit. pripravn;ci v Ljubljani. Obolel lupnik. Msgr. Ivana Nep. Komana, župnika tukajšnje župnije 8. M. Maggiore, zadeta je te dni k&p v Ljubljani, kjer bita sediij na dopustu. Zaradi visoke starosti iup-nikove bati ae je najhnjfrga. Obletnica blagoelovljenja zastave .Del. podp. društva* se je vriila minolo uedeljo presijojno. Ob 7% uri odkorakalo je veliko število članov pod svojo prekasno sastavo in z godbo na čelu v cerkev sv. Antona novega. Godba je avirala slovanske koračnice. Ulice so se hipoma napolnile radovednega ljudstva, ki jo zanimanjem opnževalo impozantni spre-vod. Pri nm6i je pel precej močan pevski zbor jako precizno in toli milo, da je to petje rei povzdigovalo pobožnost mnogobrojnoga ljudstva. Po »veti maši vrnilo se je društvo v istem redu do svojih druStvenih prostorov. Pred stanom ,l)ol. podp. dni&tfa" se je na-gromadila velika množica ljudstva. Ko je godba odsvirala cesarsko pesem, zaorili so trikratni živio-klici, zastavo so odnesli pohra* nit v društvene prostore, a ljudstvo se je razšlo mirno in ▼ najlepšem redu. Potem pa je ves dan plapolala društvena sastava ras društvenih prostorov. Popoludne jo bila običajna veselica v vrtu „Mondo nuovo*. Vrt je bil tako sijajno odičeu, kakor menda še nikoli. Po 5. uri je sicer jel naletati dež in vse nebo ao zagrnili črni oblaki, toda kmalo se je zvedrilu popolnoma v veliko naše veselje. Ob 61/], uri jel •e je vrstiti vgpored in vrstili so se: godbr, petje, telovadba, slavnostni govor, umetaljni ognji in kegljanje na dobitke. Pevci so zapeli troje iborov, telovadci pa ao isvrševali prekrasne vaje na drogu in na bradlji. Predsednik Mandić je v krasnih besedah pojašnje* val namen „Del. podpornega društva* : obranili svoje člane zdrave na duši in telesu, poučevati jih ter podpirati v »lučajih nezgode in nesreče. „Del. podp. drullvu" bode neprestana skrb, da se nijeden član ne pogubi svojemu narodu. V to ime takliče ,Del. podp. društvu* navdušen tiivio*. Gromoviti, urnebesni klici so se razlegali po prostornem vrtu, ko jo završi) g. predsodnik Mandić, te-lovadci ao dvignili poslednjega na svoja ramena in godba je svirala cesarsko pesem ob reopiinem navduSenju. Bil vam je to iares prekrasen priior. Glede petja moramo naglašati posebnim zadovoljstvom, da smo po dolgem presledku videli sopet na odru nekatero naie stare in poznane pevoe, nadejati se je torej, da se aopot povrnejo v pevski krog. Telovadci „Tri. Sokola* so nastopili takrat v novih telovadnih oblekah, naročenih a Češkega. Telovadili ao aares elegantno, da smo se uverili vnovič, da telovadba pri .Tržaškem Sokolu" napreduje aares orja-škimi koraki. Posebno so ae odlikovali bratje Neobrony, Bojo in Počkaj. Prekrasna piramida, prirejena ob bengaličnem svitu in pod krasno zastavo „Del. podp. druitva", izzvala je neopisno navduienjo med delavskim stanom, ki je ta večer prirejal prave ovacije .Tržaškemu Sokolu*. Tako smemo reči, da se je minolo nedeljo utrdila bratska ves med .Sokolom" in .Del. podp. društvom." Odbor poslednjega društva je poklonil ufii-telju telovadbe, bratu Nechronyju lep dar v spomin. Slednjič ne smemo pozabiti umotaljnih ognjev, ki so bili zares kraani izdelki pirotehnike. V jednem kolesu je bilo videti n. pr. inicijale .Del. podp. druitva*, v drugem ae je prečuduo vila naša slovenska trobojnica a nebroj iskric švigalo jo in se svetilo v tem žarečem in čarovitem kaosu. To vam je bilo veselje med občinstvom 1 Pozno v noč razšlo se je šelo občinstvo, zadovoljno in srečno, da smo tako krasno in ob tuli uzornem redu praznovali letošnjo obletnioo. Se svojim uzornim vedenjom podpisal je naš delalBki stan sam sebi najsijaj-nejše spričevalo. In da je tako, je nemala zaslugu uprav „Del. podp. društva". Zato pa rasti, oveti in razvijaj se to pošteno naše društvo, v blagor nnšega trpina delavca in v slavo in ča»t imena slovonskega v mestu tržaškem l Na veselico je došla nastopna brzo javka : Iz daljno dolenjske krajine kličem vam vrlim zaščitnikom narodnosti slovensko ob oba- lih ainje Adrije, kakor tudi dragim bratom „Sokolom", prearčni pozdrav in „Na adar t" Miroslav Pretner. Romunska vojna ladij« v Trotu. Minoli torek popoludne je priplula iz Benetek v naše pristanišče romunska križarka .Kraljica Eli-sabet«'. To je prvikrat, da obišče romunska vojna ladija našo pristanišče. Brez komentarja* (Resnica o zdravstvenih razmerah v Celju.) „Ulov. Narod* piše v svoji številki z dne 21. t. m.: „Ko se je pred kratkem poročalo v rasnih listih, da ae je v Celju primeril slučaj kolere, jo mestni magistrat Celjski to vest hitro popravil kot povsem neosnovano in neresnično. Upregel je celo c. kr. kniespondenčni urad in s hvalevredno brižnostjo poskrbel, da so listi preklicali to neresnično vest. Storil je še več, latrdil je namreč, da so sdravstvene razmere v Celju izborne. To pa Zopet ni res, kajti v Celju sta — glasom točnih, nam došlih informacij — h k r 1 a t i c a in davica epi-d< mični, kar pa se z uradne strani prikriva, da bi tujoi, katerih je letos v Celji skoro 250, ne zapustili mesta. Celo desinficiranje se baje ne izvršuje, kar je a ozirom na domačine in tujce najostreje obsoditi." Noarota V Skednju. Predvčerajšnjem zvečer je Dietni Andrej Sanoin, stanujoč v Skednju lišt. 5, splezal, ko ni bilo nikogar v domači kuhinji, na velik čober, napolnjen ■ lugom. Mati je opazila, da je otrok iginil, da-ai je še nekoliko trenotkov prej igral poleg nje in, ker se na nje klicanje ni oglasil, stopila je v kuhinjo in — ugledala svojega otroka v čebru ! Nesrečno dete se je ie nekoliko gibalo, a vsa človeška pomoč je bila vaman. Ko je prihitel zdravnik od sdravni-ške postaje, bilo je dete ie mrtvo. Pozneje je prišla posebna komisija na lice mesta, da preišče stvar. V opomin oproftienja Dunaja turih« oblega. Dne 13. septembra t. 1. odkrijejo v stolni eerkvi pri av. Štefanu na Dunaju spomenik, postavljen v spomin grozne nevarnosti, ki je pretila leta 1683 vsemu kričanstvu, ko so Turki oblegali Dunaj, in junaške reiitve mesta. Odkritju spomeniku bode prisostvoval tudi eesar. (Poljski kralj Jan III. Sobieski, rojen 2. junija 1624, umrl 17. junija 1696, vladal od 1674-1696, rešil je a svojo hrabro vojsko in s pomočjo pomožnih Čet dne 12. septembra 1683 Dunaj in pregnal Turke. Turki so ostavili vae avoje lotore i neprecenljivimi dragocenostmi. Ur.) Ogenj. Miiioli torek avečer je navstal ogenj v III. nadstropju hile it. 16 v ulici Massimiliana, to je baft na stanovanju profesorja angleščine in pisatelja Petra Jonesa. Pogorela je dragooena knjižnica in uničenih je mnogo rokopisov, med kojimi je bilo neko učono, ie ne dovrieno delo, na kojim se je bil trudil profesor dolgih 12 let. Gasilcem se je posrečilo a velikim naporom aaduiiti ogenj, a voda je ugonobila vse pohiitvo. Gmotna ikoda isnaia par tisoč goldinarjev, toda duševna ikoda je neprecenljiva sa ubo-sega profesorja. Pohiitvo je bilo zavarovano. Pular brez konca in kraja. Z Reke javljajo dne 20. t. m.: Ogenj v pristaniščih še ni pogašen (Po jednem tednu!). Gost dim se vali iz skladišč. Nocojšno noč ii Pulja tu sem prispela orjaška brizgaljka meče vsako uro 1200 tonelat vode na pogoriiče, torej se je nadejati, da uduii ogenj najdalje v 24 urah. Ni ie dognano, da-li je bil ogenj sa-noteu, ali je navstal vsled neprevidnosti. Pogorela poslopja bodo morali od temelja s nova sozidati. Sodnijoko. Prodvčerajinjam je bila ob sojena pred tukajšnjim deželnim sodiščem v tajni razpravi 231etna natakarica Filomena Sparagna, iz okraja Buje, zaradi tatvine, nevarnega groženja in prepovedane vrnitve, na 18 mesečno ječo. Sparagna je bila dne 14. m. m. zvečer sa tukajšnjem tržiščem rib posestniku Josipu Doljaku sprotno ukradla listnico s 16 gld. Doljak jo je našel nokoliko dni pozne;e v neki gostilni v ulici del Pano in jo dal zapreti. Na policiji jo Sparagna tajila tatvino in se nevarno pretila Doljaku. — 32lotni Anton Seriau is Villanuve je dobil zaradi javnega nasilstva 3 moseoe ječe, ker se je bil nedavno po nekem javnem plesu pijan ustavljal stražarjema, koja sta ga bila odstranila iz plosiiča, ker jo razgrajal. Policljeko. Predsinočnom so zaprli 47-letuega trgovskega agenta Ferdinanda E., iz Verone, stanujočega v ulici Solitario hšt. 13, ker se je bil nevarno grozil svoji ljubici Magdaleni C. — Due 20. t. m. avečer se je utihotapil neznan tat akosi odprto okno v neko stanovanje na orklji hšt. 92 in ukradel par naočnikov s zlatim okvirjem, vrednih 12 gld. Je li bil tat kratkoviden, da si je izbral baš naočnike, koje je vendar ugledal v temi P F — V ulici Fabbio Severo so prijeli stražarji predvčerajšnjem opoludne 291etnega dninarja Rudolfa M. is Trsta, ker je razgrajal. Odvedli ro ga v sapor. — 24letnega brei-poselnega Franja U. is Gorice in 24letnega cunjarja Avgusta L. is Trsta so zaprli zaradi postopanja. Umor V Nachodu. Iz Prage javljajo: Dne 20. t. m jo tirjal bišni gospodar Kr&l svojega stanovnika Adamoa zaradi saostale najemščine. Adamec je pohitel razkačen na Ki&lovo stanovanje in ga sabodel s velikim nožem. Kral je obležal takoj mrtev. Morilca so zaprli. Čudna atrela. Te dni se je peljala po-seatnica Bikovska iz trga Prasniškega (ie-verna Rusija) na svoje bližnje posestvo. Med potom iznenadila jo je huda ura. Gromelo in treskalo je, da sta se konja večkrat prestrašena ustavila, tresoča se na vsem živntu. Hkratu je počilo strašansko in strela v obliki ognjene kroglj« padla je baft v voz. Posestnfca je omedlela od strahu, in strela ji je užgata obleko. Vosnik je urno priskočil in pogasil tlečo oblačilo, v tem je dež sopet prebudil gospodinjo. Komaj je sasedol vosnik kozla, pade is oblakov druga, prvi podobna, ie večja ognjena kroglja med konja, a živali sgrudili sti ae hipoma mrtvi na tla. Vosnik in gospodinja nista bila niti najmanje poškodovana. — Ta čuden dogodek pripoveduje „Rigaer Tagblatt" v jedni svojih poslednjih itevilk in njemn prepuščamo tudi vso odgovornost sa istinitost pripovedanega. Koledar. Danes (23.): Filip Ben., sposn.; Bogovoljka. — Jutri (24.): Jarnej, apoat.; Pto« lonej, ik. — Zadnji krajec. — Solnce izide ob 5. uri 16 min., satoni ob 6. uri 51 min. — Toplota včeraj: cb 7. uri zjutraj 19. 6 stop., ob 2 pop. 22. 6 stop Najnovejše vesti. OunaJ 22. Dragan Cankov, priftedii is Peterburga, se je nastanil v neki kopelji bliso Dunaja. Pričakuje Koburgovuga odgovora, da-li se sme a drugimi prognanci vred vrniti na Bolgarsko. Ako bi mu Koburg zabrani! vrnitev, nameruje nastaniti se v Bukarešti ali kojem drugem romuntkem mestu. — Cankov je oglasil oklie na svoje somiftljenike, v katerem jih posivlja med ostalim, da volijo v prihodnje sobranje moie, ki so po svojih načelih naklonj^ti Rusiji. Roka 22. S pomočjo is Pulja doile orjaške brisgalnioe se je včeraj ogenj v skla-diftčih vduiil popolnoma. LVOV 22. Povodom prihoda cesarjevega vršil se bodo tu shod streloev. Barolln 22. „Berliner Tageblatt* poroča iz Peterburga, da je ruski car odpovedal velike vojaike vaje pri Smolensku. (Zaradi preteče nevarnosti po koleri P) Amatordam 21. Tu se je primeril jeden nov slučaj kolere, dve osebi pa sti umrli za to bolesen. Do sedaj je obolelo vkupe 36 oseb, umrlo ps 15. V Mostrichu sta se primerila dva nova slučaja. Rim 22. Po vladnih računih stalo je premeščanje in vsdržavanje vojakov v Siciliji tekom izjemnega stanja okroglih 4 milijonov lir. Madrid 22. Iz Melille prihajajoče vesti trdijo, da Kabilji nadaljujejo napade na Španjolce. London 22. „Timesu javljajo iz Shan-gaia: General Tio je brzojavil svoji vladi, da ao Kitajoi minoli petek napadli Japonce blizo Pinkanta in prizadeli Japoncem velikih izgub. Minolo soboto so potolkli kitujsko brod o vj o pred Hongkongom. ( P ) London 22. Iz Hong-Konga poročajo, da jo kitajski cesar Kuung-Su jako nezaduvoljen z načinom, po kojem se je preosnovljala kitajska vojska od leta 1880. do danes. S tega vzroka je odpustil i/, službo rasne dostojanstvenike (mandarine) in nekatero nemške častU'ke, ki so vežbali vojake. Novi York 21. Japonska vlada je baje tu naroč.ia 100000 pu*k se streljivom vred. Buenoa Ayrea 22. V Argentinski republiki vlada veiua razburjenost, ker ee obo-rožuje Brazilija. Napad na Criapija. Včeraj (22) pop. se je raznesla vest o novem napadu na lili nistra predsednika Crispija, ter da je poslednji ostal mrtev na lici mesta. Poznejše vesti so pa oporekale, da je Crispi mrtev. Pozitivnega pa vendar nismo mogli ničesar doznati pred sklepom lista. Tudi is Berolina poročajo, da se je tam ratnasel glas o umoru Criapija, zbok česar je padla italijanska renta za poldrugi frank, toda ojačila ae je znpet, ker ae ta vest ni potrdila službeno. Mogoče je torej tudi to. da je vsa ta vest o umoru Crispijevcm golj borzni manever. Trgovinske brsojavka. Bndlmptšta. P&enina za jesen 6 fiO -fl-51, ta spomlad 6 90 0 91 Koruza za avg.-»ept. 5 74 do 6 85. Oven /a jesen 5 07—5 fi9 Rž nor« 4 »0 5-—, Punica nova od 78 kil. f. 6-4ft—650, od 79 kil. f. «50 - 6 55. o-l 80 kil. I. ft 55-fl-tfO od 81 kil. f. 6 no-fi «5. od »2 kil. for 6 85—6 70. lei'nmn 6 20 8 40 ; proso 5'70~6,— Silno ponudbe pionice ali tudi povpraievanje živahno. Prodalo seje 85 000 mt. st. po polnih cenah. Koruza nekoliko ceneje Vreme lepo. Praga. Neratinirani nladkor za avgunt f. 15.35 nova roba za decorobor f. 14 40, mirno. Bavrs. K ava Santo* good average za avgust »«•50, za december 85 2"). Hamburg SiintoK^ood avern|je za avgunt 78 75, september 74 75, doeemher «8 25, trg atal 'n. OunajBka borza 22. avgusta 1894. včeraj danes Državni dolg t papirju .... 9855 98B5 • , »v srebru . . , . 98'SO 9855 Avstrijska rent« v zlatu . . . 122.60 122 75 . .v kronah , . . 9770 97 70 Kreditne akcije....... 864 10 884-V5 London 10 Lst....... 124 45 124 50 Napoleoni.........9 8O 9 »9 100 mark.........81- 61021/, l'K> Halj. lir....... 44 45 44 50 Dr. Gustav Gregorin odvetnik v Trstu premesti svojo pisarno z dnem 24. avgusta t. I. v Tia Molin Piccolo dt. 3, II nadatv. Ooaillna „CANTINA ISTRIANA" Via Tlvaraela, Miz« postaja Južne itlszaice. Prodaja najboljSa iBtrska vina po 8S kr. in kraSki „Auberski" toran po kr. liter; pivo iz tovarne „Bteinfeld" po OM kr. liter. Kuhinja prve vrate. — Kosila po aa kr. — Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi pri porot'-a so uljudno podpisani za mnogobrojni obisk. Jortp Moie. K7nhar in Po izdelovatelj umoteljnili fcUUOO III U. ognjev priporoča se si. občinstvu, da ga hlngovoli ob vsaki priliki poPastitl z naročili tom več, ker bo naslanja na rek „Svoji Bc svojim4. Naročila vsprejemsjo bo na cesti Ros b o 11 i hšt. 121 (Camp. Morpurgo) v Trstu. — Ceniko v slovenskem jeziku pofiilja franko in gratis' Gostilna „Stoka", IT7MJJ&; polog kavarne „Fabris", priporoča se 8iovencau v mestu in na deieli. Točijo se izborna vin* istotako ja kuhinja izvrstna. Prodaja tndl vino t.n debelo, tako meščanom, kakor aa doielo. Cl, Mlekarna Frana Griine vZ na Notranjskem (Via Campanille v hiši Jakoba Brunnorja št. & (Piaiza Ponterosso). Po dvakrat na dan frišno opresno mleko po 14 kr. liter no-dosredno iz Št. Petra, sveia (friina) smetana. Na zahtevanjo, poiilja se tudi na dom. Martin IfriFn pia'*» s. Giovanm št. i. marini l\l ima trgovino z mnogovrstnim lesenim, žoloznim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. 01. ITovommI lOommavolo1 J\avarni ln ,Tad«aoo< v ulici Casorma, glavni shajališči tržaških Slo-vonoev vseh stanov. N^ razpolago so časopisi v rasnih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Z a obilen obisk so priporoča Anton dorli, Cl. kavarnar. Gostilna Josipa Katalana v Rojanu, „Pri dvanajstih murvah", priporoča so slavnomu slovenskomu občinstvu za obilon obisk. — Točila so bodo aahMtO domaća Uvrstna vina. 104 23 m vpisana zadruga i. cinejeulm poro&tvom v Hojami pri Trstu priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato pre* sKrbljeno (v ulici Belvedere št. 8) pristupno zadružnikom in nezadružnikom, koji prvi ho deložui lotitoga čintega dobička. Priporoča tudi Hvojo društveno krčmo v Rojanu (poprej Pertotovo) 10 minut oddaljeno od raonta, z obSirnim senčnatim vrtom in dvemi dvoranami, kjer so točijo izborna domača vina, teran, pivo v steklenicah itd. Točna postrežba z ^orkani in mrzlimi jedili. Priporoča tudi svojo v Rojanu (poprej Pertotovft) kjer so prodaja govejo in telečje mniio, po najnižjih tržnih cenah Priporoča se slavnomu ob' činstvu in udom. Novi člani se fte vedno sprojemujo ob uradnih urah vsak četrtek od «—7 uro r.vočer in ob nedeljah od 9 — 10 ure predp. 1»4—B Lastnik politično druitvo .Edinost* — Isdavatelj in odgovorni urednik : Julij Mikota. — Tiska Tiskarna Dolenc v Trstu,