^^^^ itw^	J^^^ ' jL^rf r^L^^	Aff
AMERIKA
i •-------- . - -
CLEVELAND, OHIO V FljTEK 2?. APRILA igii.
%z r m rm\j M
4 ttdjSfkt^L^jJ jP
»»»♦♦♦♦♦»»»»♦♦»»»»M 1 npr
i 'Ckvelaalska tarife' \
; 6119 ST. CLAIR AVE. f ' *
' ' fl. ; CLEVELAND, OHIO. £
: ^
VOL. IV-
i Naročnina ■£
I $2.00 ]
I na leto. it
■wi....... 11 1
IT. 34- NO. 34.
Mestne novice.
■ — < ■! •
Rojaki, Narodna Dobrodelna družba vas vabi, da se v mnogobrojnem številu udeležite javnega ljudskega shoda v nedeljo ob 2. popoldne v Knau-sovi dvorani.
Zginejo nad medsebojni predsodki in pomišljanje in skupno nastopite vsi zopet enkrat, da se pomenimo, kaj naj bo v blagor naših siromakov in napredek slovenskih
otr ok.
— Nc bomo obširno pisali o prekoristno 111 shodu, ki se vrši v nedeljo ob 2. popoldne v Knausovi dvorani. Dovolj se je že storilo, da se misel, kako podpirati uboge slovenske o-troke in siromake sploh, razširi med vsemi rojaki v nasi naselbini. Rojaki so si pripovedovali o tem pri svojem delu, pri zabavah. v gost i M in doma. Novi člani so pristopali vsak dan, ko s<> se prepričali, da družbe z bolj blagim namenom, kot je 'Narodna. Dobrodelna Družba' ne more, biti. Kaj je lepšega vendar, kakor če si medseboj pomagamo iti otiramo bratov-ske solze! Če se pa sami ne bo-demo pomagali, nam tujci tudi ne bodo. Že je nastopilo nekaj slučajev, ko je bilo treba z de-, narno pomočjo priti na pomole ljudem, ki niso zašli po svoji krivdi v revščino, da skoro ni-
nirftli ormk. It «if tf £
alt majhnega zaslužka ne morejo vedno kupiti vsega, kar bi otroci potrebovali, dn se primerno izobrazijo. Na te otroki* in družine bodemo obrnili največjo pozornost.
Lepo pa je tudi, če se tako večkrat zberemo in si v miru in slogi povemo, kje nas kaj boli, kje kaj manjka: posledice temu so, da se bolje spoznamo med seboj, da bolj delujemo v naroden napredek in v napre-. de k in proč vit cele Cleveland-1 ske največje slovenske naselbine Nikomur ne bo žal za eno uro časa, ko se snidemo skupaj v sredi naše naselbine in .se pogovarjamo o koristnih stvareh Saj je naša sveta dolžnost, da delamo za narod, iz katerega smo prišli.
Kdor ima le čas v nedeljo gotovo ne bo,zamitdil tega pre-koristnega shoda, zlasti pa naj pridejo oni, ki so že vpisani v družbo, in ki dosedaj še niso bili pri nobeni seji. Enkrat mora priti vsak, da se seznani s pravili in delovanjem družbe. Prošeni so pa vsi rojaki, da se številno udeleže shoda in pri M op rjo k družbi, ker letna svo-' ta. ki se plača v korist siromakom, znaša samo 50 centov. \ra svidenje, rojaki, v nedeljo!
. —Huda nesreča je zadela našega rojaka Ivana Rečaja v pondeljek. 24. aprila v Collin-woodu. Opoldne je odšel Uečaj domov kakor po navadi, da zavžije svoje kosilo, in ko se je vraral z doma zopet na delo, ga je na tiru poulične železnice dohitela kara. ki ga je treščila ob tla in šla preko njega. Stria mu je popolnoma eno rnogo, katero so mu bolnišnici pozneje odrezali; močno pa je tudi poškodovan na glavi in 11a prsih. Mpbaja se sedaj v Cjenville bolnišnici. in je le malo upanja, da bi okreval. Delal je vedno prav pridno v Kuhlman Car Co Po poklicu je bil mizar. Nesreča je zelo hudo zadela
čeni Hečaj je bil tudi pri društvu, toda je slednje pred kakimi 7 tedni opustil. — Kojaki,1 podpirajte društva, postanite člani vsi. ki še niste, ker ne veste ne ure ne dflieva, kdaj se pripeti nesreča!
Vsi predsedniki in tajniki slovenskih druitev so vabljeni da ae udeležijo skupnega sestanka, ki se vrli v petek zvečer, 28. aprila ob 8. uri zvečer Standard čas v šolski dvorani. Posvetovali te bodejo o slovesnih pripravah za birmo in o vsem potrebnim. Gospodje predsedniki in tajniki so najuludneje vabljeni, da te udeležijo tega sestanka.
—Starišem Louis Recher v lu'clid; O. je umrla dve leti in pol s>ara hčerka Veronika, Na.
^^mmtmmni 1,1 * 11	'
—	V Citv hospital je umrl za
sušico mlad rojak John Kata-rec, star 20 let.
—	V četrtek zjutraj je nenadoma umrl in sicer na dvorišču 6 det ni rojak Frank Strle .^el je i/ hiše na svež zrak. Bolehal je že dalj časa; vendar ni nihče pričakoval, da tako nenadoma umre. Pripeljan je bil v mrtvašnico \. Ordine, od koder sc bo vršil pogreb v soboto zjutraj. Pokojni je bil doma nekje bli/u Blok na Dolenjskem in je bil nad iS let v Ameriki. Cnvori se, da ima dve sestri nekje v Vlinnesuti. Ker je bil velik siromak že dalj časa, bodo morala zopet radodarna srca darovati nekaj defifarja, dn se mu priredi dostojen pogreb! Naj počiva v miru!
—Poročno dovoljenje so dobili: Frank Kom pare iz So. Prodklvna. 2<) let in Mary Bojane, 20 let. Anton Strežaj, 24 let in Paulina Janežič, k) let. Našfr častitke!
—Pokrov bodejo pritisnili v nedeljo na clevelandske saloo-ue. Nedelja bo v Clevelandti tako suha kot saharska puščava. kadar ni tri leta deževalo. (M saloona da saloona hodijo policisti in pripovedujejo, kako mora zapreti gostilna na ta dan. da se ne pregreši zoper postave, ki prepovedujejo opojno pijačo ob nedeljah. Smrten greh je namreč, kdor ^pije v nedeljo kozarec ječmenovca ali ta ''grenkega". In to se bo zgodilo vse radi policijskih puntar-jev, ki so šli na svojo roko motiti clevelandske salonarje.
?upan Baehr je prišel v neprijetno past. Na eni strani je moral zapovedani, da se salooni zapro, na drugi stranii pa ga je zopet jezila policijska upornost in pnntanje. Naredil je nia kratko: Salooni se naj zaprejo, in oni puntnrji pa so zgubili svojo službo. Petnajst policistov je župan zapodil, a pričakuje jih morda še kakih 50 iste usode.
Strašna razstrelila
V	West Virginiji je v mestu
Elk Garden bilo ubitih 28
premogarjev pri razstrelbi.
GROZNI PRIZORI.
Ki k C.ardeu, U . Va., 27. apr.
V	premogovniku 1 ^ 11 od Davis Coal Co. je nastala včeraj strahovita razstrelba, ki je ubila
premogarjev. Vsa zemlja v sredini rudnika se je zrušila skupaj in zasula pod seboj nesrečne delavce. Malo je nade, da bi koga našli še živega, ker na nesrečnike se je najprvo sesul premog, in potem pa še prst.
Preiskali so dosedaj eno milji > pod zemljo, pa dobili so samo enega delavca vsega razmesarjenega tako, da' ga niti spoznati niso mogli. Razstrelila je bila grozna. Na milje naokoli je letel premog in kamenje. Dosedaj je v tem rudniku delalo dvesto delavcev. Odpuščeni se sedaj vsi. ker v rudnik ne morejo več.
pritisnjen na mesto, in kakor pravijo, ho potem spet bolje.
Opozarjamo pa rojake prav resno, da ne silijo na ta dan v prostore, ki jim niso znani, in
'*o, če proda pijačo na ta dan. Poicija bo imela ta dan na vseh koncih in krajih svoje'ro-ke, in kar nenadoma' se lahke? pripelje voz, ki l>o zakleniti' proti Centralni postaji. Kdor ima veliko žejo. naj si dan prej preskrbi kaj za suho gobo. Vsi kri/i in težave minejo, pa bodejo tudi te.
Policijski poveljnik je oddal še posebno povelje kapitanom, katere je naredil odgovorne, da morajo \ svojem kraju paziti, da se prav nič ne 'bo t»>čilo Postava sicer ne pravi, da bi morali" bitj zastori v saloonu navzgor potegnjeni, vendar je Koliler dejal, da vsak gostilničar najbolje naredi, če ima saloon tako urejen, da se s ce-ete lahko noter vidi, ker sicer riskira da dobi obisk v modrih suknjah Ta teden so jih zaprli 1?, ki so točili čez 12. uro ponoči.
— V torek so pokopali rojaka Rudolfa Košaka, ki je stanoval na K. 41 St. in je umrl za vročinsko boleznijo. Star je bi! 27 let. Dalj časa je prebival v Ameriki. Kanjki Košak Ije umrl v bolnišnici sv. Aleša, kjer je bil tudi spovedan. Bil je ičlan društva "Naprej" št. 5. S N.P.l. Želel je, da bi bil pokopan po katoliških obredih in društvo je tudi ugodilo tej želji, kar <e seveda razume. Društvo je spremilo pokojnega brata z zastavo proti cerkvi sv. Vida, kjer l»i imelo truplo biti blagoslovljeno in kjer bi se brala maša. Toda društveni zastavi ie I>i 1 prepovedan ithod v cerkev. Sedaj se pa pride do kritične točke. Društvo je šlo za pogrebom s svojo zastavo v najboljšem prepričanju, da skaže ranjcenut zadnjo čast. kakor je želel. In razume se tudi, da morajo dru-štveniki korakati le za svojo zastavo;,ker pa slednja ni smela v cerkev, seveda 'tudi društven ik i niso šli. Tako se nam poroča iz ene strani. Iz druge strani se pa zopet navajajo drugi vzroki, zakaj se zastava ni
Hajduk Nimanič
Samoborski ropar, ki je bil
več let strah in groza celim okrajem, je sedaj umrl.
1 ■ *
*
PRIZNAL ZtOČINE.
Iz Zagreba se poroča o hajduku Nema niču, ki je po sa-moborskih krajih povzročil več tatvin, ropov iti umorov, kakor tnalo kdo izmed hajdnške družbe. (l\er je brio v gorah jako slabo vreme. je prišel ponoči v hlev nekega seljaka. pri katerem je prenočil. Dhigega jutra ga je pa nekdo opazil in hotel bežati, misleč <ty|ga bo ustrelil ker je imel ptuško v rokah, V istem trenutku .'se pa začttie pok. in k m sosedje tečejo po-tdedati, so dobiff Nemaniča vsega krvavega. |a lice mesta so prišli zdravniki, in orožniki, pred katerim je pgznal vse zlo. čine. rope in tmiifc, kar jih je imel na vesli. Sjpno (»ropanje cerkev sv. Križa sni hotel pri-znati.
Ko ^o ga potem fesli v bolnišnico da mu rešiji življenje, je -potoma umrl.
J 00.000 mrtvih
I/ osrednje Iniije poročajo, .bi j 1H j^«§>eseca marca 1 i.^o tam za	uadsto-
mt ljudmi. Bolezen je hudo
napredovala v tem mesecu, ker februarija meseca je bilo Je 50 tisoč mrtvecev.
-o
Nevaren maček.
Rufalo. V V.. 26. aprila Zdravnikom se je .posrečilo prijeti belo S funtov težko mačko. ki je zanesla v osem družin nevarno otroško bolezen dnvico ali difterijo. Zdravniki se mačka ubili in v vratu so dobili bacile od daviee. drugih mestnih delih so pa kanalč. ki raznesli bolezen.
Mi se ne bomo vtikali dalj v to stvar, pač pa povemo, da tako ravnanje ni koncilijantno in ne rodi dobrih uspehov. Neki pregovor pravi, da je treba po smrti samo dobro govoriti in ob času zadnjega sprevoda bi se motalo pozabiti vse drugo, ne pa misliti 11a to, kar je bilo prej. Le s skupnim nastopom in medsebojnim sporazumom bodemo napredovali.
V ned'eljo se vršijo v šolski dvorani dve jako lepi igri. in sicer "Prvi April" in "Sv. Terezija". Igra se popoldne in zvečer kakor P° navadi. Rojaki so nljutluo vabljeni, da se številno udeleže te prireditve.
—	232 otrok v starosti od 7 do 10 let je prejelo v četrttk prvn obhajilo. 50 pa bo prvič ohhajnnih v nedeljo.
—	Tz Steeltona. Pa. je prišel v našo naselbino Rev. J. \žbe. da pomaga na naši fari.
—	Rojaki, botri in stariši! Marsikaj bo treba kupiti bir-mancem. in ob tej priliki naj vsakdo ve. kaj je njegova dolžnost. Poglejte v oglase današnje številke, in videli bodete ogiase slovenskih trgovccv. ki so ?e dobro pripraviti, da vam izvrstno postrežejo. Kupite
j Kupite blago pri domačih, in ni hodili V men k«.
Iz inozemstva
Porotniki, ki sodijo italijanske kamoriste, so sedaj naenkrat oboleli. V drugem mestu.
NEMIRI V MAROKO.
Viterbo. Italija. 2j. aprila. Obravnava, ki se vrši proti italijanskim morilcem in tatovom, je bila preložena, ker sta dva porotnika . naenkrat "<nbo-lela" Zahtevali so tudi večjo plačo ki jim pa ni bila dovoljena Baje bodejo začeli Iko-nečno štrajkati, nakar bi bila vlnda prisiljena obravnavo preložiti v drugo mesto.
Casablanka. Maroko, jb. apr Vedno več francoskih vojaških čet prihaja v Maroko. Dosedaj je tam že ij.<hk> vojakov /.hranili. Domačini se upirajo Francozom in so že proglasili novega sultana. Francija je izjavila, da nikakor ne misli si o-svojiti t.ovega ozemlja, |vič pa hoče s itno nemirne rodove pomiriti m zasigurati varnost tujezeiiuev \ Maroko.
Be'-aim, 2(1 aprila. Nemšk! državni tajnik \\ aerbter ii amerikauski poslanik v tem mestu sta se nekaj skregala ysled česar je ameriški poslanik se izjavil, da odstopi od svojega mesta. Za njegovega naslednika pride najbrž Kor-nelij \ ■u"le-i i>
je danes prevozil razdaljo med 1 «em mestpm in Aachenom v hS minutah. Imel je 7 potnikov na krovu. Najhitrejši brzin lak rabi za to pot celih 80 minut.
-o —
Bt
t X: 4BF' fliimJm
Gorenja slika predstavlja našega glavnega zastopnika.
Mr. RUDOLF PERDANA
ki je odšel v torek na potovanje po vseh državah ameriške republike, da obišče vse slovenske naselbine v svrlio jMjbi-ranja stare narCcnitie, kakor tudi za nabiranje novih naroč-] nikov. Rrjjakom prav toplo pri, poročamo našega zastopnika, da ga sprejmejo prijazno in v 111« gredo na roko, za kar bodemo hvaležni. Mr. Rud. Perdan je
1	..	.
, pooblaščen pobirati naročnino sprejemati naročila za tiskovine. za kar ima s seboj mnogo društvenih in trgovskih vzorcev. nadalje je opravičen do pobiranja oglasov in sploh za vse druge posle, ki spadajo k listu '11 tiskarni. Najprvo obišče državo Ohio, Pennsylvanijo, New V'ork in West Virginijo. Rojaki se naj v vseh zadevah obrnejo nanj, in dobro bodejo post re žen i. Pravico ima tin! i postavljati nove zastopnike v naselbinah, kjer jib šc ni.
Prijeti detektivi.
Delavski vodje so sedaj naredili ravno tako kakor detektivi. Slednje so dali zapreti.
" KIDNAPPING".
Indianapolis, Ind., 2(V aprila. Detektiv Hums, ki je prijel tajnika in zakladnika unije delavcev za železniške in druge mostove ter povzročil, da so njega in še dva druga linijska delavca pripeljali v Californijo na sodu i j o. je bil danes sam zaprt. Sodnik Collins je izdal povelje za zapor, in sicer je detektiv Hums obdolžen, da je nasilm odvedel prebivalce Indian*' iz njih prebivalsČa, kar je ron osebne svobode. Tudi Bttrnsove odvetnike so zaprli in biti so morali dve uri v ječi. predtio s.> dobili dovolj veliko varščino.
Rurnsa so zaprli kar na cesti. ko je ravno hotel iti sam k sodniku. Stavili so ga pod t0.000 varščine, katero je takoj položil.
Detektivi so z arestom delavskih vodij razklicati, da s< prijeli največje hudodelce \ Ameriki, katerih namen je podirati privatno lastnin«, če spada ta lastnina takemu možu, k; je nasprotnik linijskega gibanja/ Do tu se je detektivom in nasprotnikom unijskega giba-»j* vse posrečilo.. .ZwUtfUt-tri nnijske votlje v Calfformio kakor svoje <1 tli j uradnike Za-pndne zveze. Delavski vodji s< p:» sedaj naredili drugače. Pri čeli so sami tožiti detektive In slednii so prišli pod ključ.
Za pad 11 a premogarska zve/a je pripravljena, da spravi sku paj četrt milijona dolarjtv za obrambo delavskih vodij.«Vsak član bo moral plačati pet dolar, je v posebnega asesmenta.
Detektiv Paints pravi, da ima v rokah "dokaze", da so bil« delavski vodje v resnici v zvezi z dinamitnimi razstrelbami v raznih mestih. Pokrajinski pravnik v Ind i a na pol isu je pa dejal, da zasebni detektivi nimajo nobene pravice se vmešavati v posle delavske unije, in je raditega vzel vse knjige in druge listine, ki se tičejo po. slovanja unije iz rok detektivom.
Najbrž ln> konečno prišlo na dan, da so hoteli razni kapitalisti zopet s silo napasti unije da razbije jo njih moč.
r%------ . - .
Velika prednost.
V prejšnjih dneh so imeli navado pripravljati zdravila groznega okusa, da ie bilo treba precej junaštva, da so jih v/i vali Kemija pa se trudi danes, da pronajde nove metode, ki so bolj pripravne za uživanje zdravil. F,110 zdravilo, katerega naše ljudstvo že dolge let pozna, d;t inVa prav prijeten grenak okus. in da ga lahko vsak želodci prenaša. To je Trinerjevo ameriško grenko vino. Njegov upljiv na želodec in na druge organe je jako dober. Grenke rastline iz katerih je narejen, so znane radi svoje zdravilnosti, in rudeče vino, ki je zraven primešano, je čisto in zdravo. Pri želodčnih ali jetrnih boleznih, karftar organi ne prebavljajo, prinese vedno dobre uspehe. Rabite to vino takoj, ko zapazite, da vaši pf* i,rnni ne delujejo prav. da ni-
iz delavskih krogov.
Kaj poročajo rojaki iz raznih
naselbin, kako se pri njih
dela in kako se jim godi.
^ VEČ DOPISOV. V
Waukegan, 111., 2(1, aprila. Prosim Vas, da mi odstopite nekoliko prostora v Vašem cenjenem listu. Posebnih novic; nimam, pa ker imam ravrwucas:! naj vam nekoliko sporočim iz: naše naselbine. Kar se tiče. jr.' še precej dobro, vendar za sedaj nobenemu ne svetujem, da bi sem hodil dela iskat. Na dm-Štvenem polju pa prav dobro napredujemo, imamo vsakovrstna slovenska društva: posebno dobro napreduje društvo vitezev sv. Jurija, ki izplačuje * bolnim bratom po $1.00 na dan podpore.
Naj še omenim, da so prišli pred kratkim k nam socijalist« prodajati svojo skisano izobrazbo, toda mi waukegatwki Slovenci smo pokazali, da mi kar nič ne maramo za njih izobrazbo. ker smo jim hitro pokazati pot ven iz mesta. Nekaj časa pozneje sem pa dofoil v roke nek čudeA list z imenom "Pro-letarec", in tam sem bral, da je igrala pri nas "finska godba", Čudno je to, ker je bil;« ta godba prej vedno slovenska. ; pa so Slovenci kar čez thoč postali Finci. Slavna društva prflfe.^
bo od finske; slovenska go<tr ba je pod vodstvom g. Johtt J Mačka, finska godba pa naj hodi 'grat Fincem.
H koncu dopisa pa pozrav-Ijam vse zavedne Slovence it* -A Slovenke, tebi, naš dobri list pa želim najlepšega uspeha.
Naročnik.
KI v, Minn. Cenj. g. urednik. V naglici vam napišem nekaj novic Ta teden so se poročili v tuk cerkvi sv. Antona rojakt R. Majnarič z gdično Amalijo .' Stare, g. Frank DolinŠeg r gdčno Frančiško Herblan in g. Anton Bolka z gdčno Josipi no Truden. Vsem novoporočen-cem želimo obilo sreče!
Kakor se nam poroča, bodemo imeli v naši župniji letos J obilo porok. Delavski položaj se še ni nič spre uncivil na bolje, kakor je bilo pričakovati. Cestnim komisarjem je bil izvoljen pri prvi seji pri občinskih volitvah Šved Erickson. Pri-hodnjost nam bo pokazala, če bodejo imeli naši rojaki tudi letos dela pri mestu kakor dosedaj. žalostno je za nas. da se pustimo vedno od malih peščic družili narodov kontrolirati.
Žensko društvo "Jutranja Zarja" je priredilo 23. aprila popoldne plesno veselico v Ska-letovi dvorani. Ker je bilo vreme lepo. je bila veselica obiskana od m nogoj)roj nega oh-činstva. Veselica je bila prirejena v prid društvene blagajne, in ker se društvo vedno spomni naših bratov trpinov v Peniv upamo, da se bodejo tudi sedaj naše vrle Slovenke spomnile na nje.
Odličen pozdrav bralcem CI Am.
Poročevalec^
I LES MISERABLES.
mmmmmmmm Roman.
/ f
(Francosko »pital Victor Hugo; za Clevelandftko Ameriko prestavi! L J. P.)
(S^GXZOGWS)
il DEL KANTINA, ra ilnc jo videl wkega <ako je r.uval korcnuR-e. Stopil jt- k k met m ip 'Mrtvo so te rastline, še sedaj koristno Cc ivc mlade, mi izvrstne >, oo so pa stare, pa se )la dajo uporabiti ka-Cv se sesekajo, so ja-•e hrana za kokoši; o o ipravijo i" posnše, jili iko rada je ( o se koči koprivo pomeša s šote lepo rumeno barvo, moj, zapomni si: "Na i slabih rastlin ali sla-; samo slabi kmetoval-
jo navado, da je hodil i ponoči in tudi s silo vrata. Neki siromak v Jasi jo nekoč odšel z Co se je vrnil, je dobil Iprta, in sicer so bila ia. Ko pa k mizi stopi, njej zlatnik za too Ropar je bil oče Maje tudi čudovit. Lju-nvorili, da še nikdar ni : v njegovi spalni sobi; o, da ima tam mrtvaš-in razne čarovnije. Te so se zelo tako raz-mestu, da jc prišla ne-? k njemu neka gospa t "Gospod župan, ta-e reči se govorijo po vas; pokažite mi" ven-at svojo spalivico. Go->an je odprl ^spalnico, se je gospa začudila, lela motri nekaj navad-hištva, slab papir po i dva svečnika, ki sta liti svoje dni i srebrna, a- le niso nehali govora svojo spalnico kot o mrtvaJko jamo. Go-tudi, da ima ogromne mar j a naloženega pri jankirju, in tako pri-ga, da gre lahko vsa-ra k bankirju, se pod-tlnese svoje tri ali šti-ne v desetih minutah, pa je imel, kakor smo ooo frankov, retje poglavje, ki na horizontu. Sij so listi naznanili, url M. Myriel, škof v cer v starost 82 let. jutra se je oče Made-a zal v črni otileki. 2a-cot za svojim sorodni-se je ljudem čudno ^^	ko go je neka gospa
vprašala, če je bil njegov strijč-tiik.
"Ne, gospa," odvrne Made-■ le i ne.
"Toda zakaj tako žalujete?" nadaljuje gospa.
"Ko sem bil mlad. sem bil K knčijaž pri njem," odvrne žuljI pan.
£e nekaj dntzega se jo zgodilo, Ko je šel nekega dne mlad savojarski dečko skozi mesto, da bi počedil dimnike, ga je župan dal poklicati k sebi, na je vprašal po imenu in mu <l:i 1 obilo denarja. Od tega časa p- hodih> mnogo savojarskih dečkov mima mesta M.
Sprva so nekateri zavidali temu človeku, ki se jo tako visoko povzpel. Pozneje so ga obrekoval' in mu hoteli škodovati: toda počasi so jc vse to zgubilo. Prišel je trenutek ali čas. ko se jo leta	ime žu-
pana v M. omenjalo z ravno tako častjo kot ime škofa v 1). 1. 1815. Ljudje so prihajali 30 milj daleč, da bi vprašali Madeleina za svet : svetoval je in združeval. Zdelo se je kot bi bil živa knjiga postav.
Ena sama oseba v mestu Ml, ni mogla trpeti Madeleina; in vse kar se je slednji naredil, se je zdelo tej osebi sumljivo. Tej osebi je bilo ime Javert, • Vi je pripadal policiji in je opravljal službo policijskega nadzornika v M, Javert ni bil tedaj policijski nadzornik v M. lik ko je Madeleine nastopil. Za
SIPO'
s \ o j o službo si* je imel zaliva-1 liti tajniku grofa Anglo, ki j" I bil tedaj policijski načeV.ik v I Pn'rizu, Ko je Javert prišel v, M je bil Madeleinie že bogati in imenovan gospod.
Vsak človek in ia nekiij živalske narave v sebi. \sturski kmetje so prepričani, da je pri vsaki čredi volkov on pes katerega mati union, ker k<» do raste sioer požre (»stalo čredo. Dajte človeški obraz temu psu. in videli bodel e polici jskega nadzornika javerta. Rojen jo bil v joči; njegova mati jo bila napol čarovnica, na pol vedeže 1 valka, »ločim je bil ujeti mož na galejah. Kot izvržence i/
loveške družbo ni mnogo upal. da se povzpne v njej naprej; konečno se je pa <><1 točil, da pristopi k policiji, in ko je bil star . 1 c> let. je postal inšpektor
Ta mož je imel dvojne lastnosti: spoštovanje prod oblast-mi i 11 sovraštvo do upora. BU ie inkorporiran sovražnik vsega slabega: večkrat je dejal, da javni uradnik se ne more /motiti, (ločim od ljudi no more priti ničesar dobrega. Vse -vojc življenje je samo straži! druge ljudi. Gorje siromaku, ki je prišel v njegove roke! Zaprl bi lastnega očeta, če bi pobegnil iz zapora, in utaknil bi lastno mater v ječo. če bi mu nasprotovala.
Njegovega čela ni bilo videti. ker ga je skrival kldbuk; {udi njegove oči so bile nevidne, ker so jih zakrivale trepalnice: palico je imel skrito pod suknjo in roke pokrite z rokavicami; kadar je pa prišla prilika, se je naenkrat poživila vsa ta postava, ki jo postala grozna.
Javert je bil kakor oko, ki Je bilo vedno obrnjeno na Madeleina, oko polno sununje in predbacivanj. M. Madeleine je konec 11 o to tudi sam opazil, toda ni pripisoval stvari nobene važnosti. V svoji notranjosti je pa Javert raziskoval vse prejšnje Madeleinovo življenje. Nekoč je^ dejal sani sebi: "Mislim. ^ da g«** imam!" Potem je pa molčal tri duij. /delo se je kot bi so utrgala uit. katero je že gotovo držal v roki. Invert je bil najbrž nekoliko osupnjen, ko,- je bi! Madeleine tako miren in naraven. Nekega dne pa je Madeleine vseeno občuti'. da javert nekaj več namerava. Prilika je nanesla sledečo: ("o t rt o poglavje Oče Fauchlevent.
Ko je oče Madeleine korakal ■H'koga dne po neki netlakovani cesti mesta je opazil gručo ljudi, proti kateri se obrne. Neki star mož. znan z imenom oče Kancbevelemt, je padel pod vi«z. in konj je tudi ležal na tleli Ta Kauclievelent je bi! eden onih. ki so bili m' vedno sovražniki očeta Madeleina. Kauchevelent jo bil izobražen kmet, toda zadnje čase niti je šlo slabo Videl je pa Made leiiia. kako je postal iz nič bo :t! človek, in raditega je zavidal. Koriečn*) je pa popolno m:' obožal. in imel je samo šo konja in voz. s katerim je vo /il okoli, da se je preživet.
Konj je imel zlomljene obe noor iu torej ni mogel v,stat i dočim jo bil stari mož prišel mod kolesa Padel je tako ne srečno, da jo slonela polna te /;\ voza nn njegovih prsih, in voz je bil dobro naložen. Nekaj ljudi je skušalo ga potegniti navzgor, pa niso ničesar opra vili. Faucheveleuit je milo z<li-hoval in kričal na pomoč. Nemogoče ie bilo ga potegniti kvišku, razven. če bi dvignili voz odvzadaj. Policijski nadzornik javert. ki je prišel na lice mesta ob času nesreče, je ukazal, da se pošlje po dvigal-J nik za vozove. Ko pa pride oče Madeleine, se mu množica spoštljivo umakne.,	i
"Pomagajte!" Mrici stari
Fauchevclent, "ali ni usmiljene duše med vami, ki bi pomagala staremu možu?"
Gospod Madeleine se obrne proti gledalcem.
"Ali imate dvigalnik?" "Sli k> enega iskat," odvrne neki kmet.
"Kdaj ga prinesejo sem?" "Ne prej kot v en četrt ure." "Cetrt ure!" vzklikne Madeleine.
Prejšnjega dne jc deževalo, tla so bila mokra in blatna in , voz se je vedno bolj ugreza j v zemljo ter vedno bolj pritis-, kal na prsa staremu možu. Očitno je bilo, da se muipolo-I mijo rebra v petih minutah.
"Nemogoče je" čakat? četrt ure." reče Madeleine kmetom, ki so stali okoli in gledali. "Moramo."
"Toda <'d' no vidite, da se voz pogreza v tla?" "Tako ie."
"Poslušajte.reče Miulolci 110; "še vedno jo prostora dovolj za enega moža, da zleze pod voz in ga dvigne s svojim jirbtom. Samo pol minute ča-. sa. in stari mož je rešen. Ali i»- kdo med vami. ki ima močne kost i * 100 frankov plačam možu, ki to naredi. Nihče so ne gane "Dvesto frankov." reče Madeleine.
Nobenega odgovora, samo množica so pogleduje med sc-
L 1)(\i-
"Štiristo frankov!" (Osemdeset dolarjev.) Uto molčanje.
"Saj jim ne manjka dobre volje." se oglasi neki glas med I množico. M Madeleine se obrne in spozna Javerta ki nada ; Ijnje:
"Dobre volje no manjka pač . pa meči. Mož mora biti grozno močan, če hoče dvigniti ta težki voz s svojim hrbtom."
Potom pa. ko oStro pogleda Madeleina m povdarja vsako besedo, reče Javert:
"Gospod Madeleine, razven enega moža, nisem še nikdar poznal druzega, ki bi lahko to naredil."
Madeleina stresejo te besede, lavert pa brez skrbi nadaljuje, ne da bi odvrnil pogled od Madeleina :
"Bil je ujetnik 11a ga'eji." • "Res!" vzklikne Madeleine. "V Toulonu."
Madeleine prebledi: m edit e m se je pa voz še bolj pogrezal, in oče Kauchelevent ie zdihal: "Duši tnoj| lomijo so moja rebra; dvigalnik! Oh!"
Madeleine pogleda okoli sebe.
"Ali ni nikogar tukaj, ki bi rad zaslužil štiristo frankov in rešil staremu možu življenje?"
Nihče no odgovori, samo lavert pristavi:
"Nikdar nisem poznal nikogar. ki bi to storil, kakor že prej omenjeni zločinec."
"Ali, grozno!" zdi litije sta- 1 rec pod vozom.
Madeleine pa vrže pokrivalo proč. poklekne, in prodno je množica mogla zakričati. ie bil že pod vozom. Madeleine, ki jo skoraj' ležal pori vozom, je < zaman j skušal se upreti z rameni ob kolona. T.judje kričijo 1 "Oče Madeleine, pridite ven!" < In stari Kauchevelent je sani ■ kričal* "(»ospod Madeleine, poj dite proč' Jaz moram umreti, torej me pustite; tudi vas bo 1 ubilo!"	<
Madeleine tie odgovori < ničesar. . Naenkrat se pa veli- ' kanska masa strese. voz se pri- 1 čnc počasi dvigati, iu kolesa i se napol prikažejo ?!z blal."| 1 Kjudie bite bližje iu pomaga io štarcu n 1 dan. Medt,eni pa 1 že prime ludi dvajset rok voz. in stari Kauchevelent je bil rešen. Madeleine vstane: bil je 1 živ. dasi popolnoma onemogel. > Njegova obleka je bila strgana v in pokrita z blatom. Stari mož <-p>»ljubi njegova kolena in ga '■ iinennie svojega rešnika. dočim < je imel Madeleine čuden izraz I na obrazu' svoje mirno oko s obrne proti favertu, ki ie še ( vedno gledal za njim.	j
Peto poglavje.	<
35 frankov za moralo. t Gospod Madeleine je ukazal. ( j da se prepelje Fachevelenta v ] bolnišnice., katero je sam po- 1 , stavil, in ki ie bila posebno na- < menjena njegovim delavcem. 1 Drugega jutra je pa stari mož 1 1 dobil poleg svoje postelje tisoč i
I, ..... TrTl
e katerem je bilo zapisano: "Pla-L- čilo za vašega konja in voz, kar
sem kupil od vas." Čudno; voz e jc bil zlomljen in konj ubit. Ko ie Kauchevelent okreval, je ime!
trdo nogo; oče Madeleine pa e 11111 je preskrbe! sluizbo vratarja prj nekem zavodu v Parizu.
Nekaj časa pozneje je "bil " oče Madeleine postavljen žu-panom. Ko ga je Javert prvič videl v uradni obleki z rtidečo >, prevezo čez prsa, je čutil kali kor čuti pes, če vidi, da se volk 1 obleče v obleko svojega gospp-
-	da rja. Ogibal se ga je. kjer . se je mogel, in le če je dolžnost
-	zapovedovala in se ni mogel ogniti županu, je prišel k nje-
t 11111 z največjim spoštovanjem. . ?upan je bil namreč njegov za-povednik;
Prosperiteta, ki jo je iMva-.' ril oče Madeleine v mestu ni imela - samo vidnega znaka, w»mn*č bogastva pri prebivalcih, pač pa tudi nevidem znak
-	Kadar prebivalstvo trpi, kadar ' j^ delo slabo in trgovina slaba. 1 davkoplačevalci nimajo denarja
-	in ne plačajo ob pravem času i svojih davkov, in država mora
■	potrošiti mnogo denarja, da
-	pride do davkov. Kadar je pa dela dovolj, ko je dežela vesela in bogata, davke prav radi z veseljem plačujejo, torej drža vo le malo stane, da jili pobi-
i ra. V sedmih letih ni bito"V me.
-	slu M. niti enega davka zaosta-lega.
Tak je bil položaj v mestu, ko je prišla tja Kantina, Nihče -e je tli spominjal, toda k sreči • je bila tovarna očeta Madeleine vedno odprt.'k za nove delavce. Prišla ie tja in dali so ji delo v oddelku za ženske. Ker je bil Kantini ta posel popolnoma ne-
■	znan je začetkoma bolj malo > zaslužila, ker ni mnogo naredila. Toda dovolj je. bilo za njo: zadovoljna je bila. ker se je preživela. Ko je Kantina vi
1 dela. da lahko živi, jo je veselje spreletelo. Kakšno nebeško veselje če se more živeti od lastnega dela! Veselje do dela se 1 ji je povrnilo: kupila si je ogledalo in je bila vesela, ker je videla v njem zopet svojo mladost. svoje fine zobe in lase, pozabila je mnogo »t vari j, samo na Coseto je mislila. Najela si ie sobo in postavila pohištvo v njo, katerega je mislila plačati iz svojega bodočega zaslužka.
Ker ni mogla dokazati, da je bila poročena, (ker v resnici ni hila\ je bila zelo previdna, da m zinila besedice o svojem o-troku. Kakor smo videli, je redno plačevala za svojega otroka. in ker sama tii znala pisati je bda prisiljena pisati po javnem pisarju. Zapazili so, da je pisarila zelo pogosto. A" tovarni se je začelo govoriti, da Kantina "piše pisma".
Kantino >0 začeli opazovati, in poleg tega je bila več kot ona deklica nevoščljiva Kantini radi njenih las in zob. Opazili so tudi. da si često Obriše sol zo iz oči. ko je bila v delavn'ici. 1'ilo ie. ko se je spomnila svojega otroka. Kosmiča je bila. da je pisala dvakrat na mesec v''dno na isti naslov in je vedno tndi poštnino plačala. Ljudem se je posrečilo dobiti na-sln\ ■ "Monsieur Thenardier. Publican. Motnfernieil." Tudi iavnoga pisarja so v neki krčmi 1 napojili, da jim je konečno iz > dal in priznal, da ima Kantina 1 otroka, iu neka stara klepetu-1i;i se je nekoč napotila v Mout-fenueil, 111 ko je prišla nazaj. I je rekla: "Ni mi žal za petin- i trideset frankov, ki sem jih 1 žrtvovala za pot; videla sem i otroka "	1
Klepetulja, ki je šla v Mont- ■ formcil. jo slišala na ime go- 1 spa V iktorija, ki je bila ču-varica in zaščitnica čednosti 1 vseli Pila je stara šestinpetde- 1 set let. pokrita z masko staro- 1 sli in grdobe. Kar jc jako ču- 1 dno. moramo povedati, da je >ila ta ženska enkrat mlada. V I svoji mladosti, leta 1793 se je 1 oženila z nekim menihom, ki 1 je pobegnil iz sampstana z ru-r dečo kapo, in ki se je spreme- 1 nil iz Bernardinca v Jakobin- 1 ca. Po končani revoluciji je pn 1 postala tercijalka in tako ver- i na zagovarjalka vere, da so ji \ duhovni odpustili njenega me- i niha. Ta ženska torej je Šla takrat v Montfefmeil, in ko se ie vrnila, je rekla: "Otroka sem l
• i 1 »i	i
•
I 1.r,, - • . i *; i • se Je vse tako gotlilo, in
Blie bila Kantina že dalj kot eno
•	leto v tovarni, ji nekega ) jutra poda načelnica kuverto, v ! kateri je bilo 50 frankov zajed-» no z naročilom, da ji ni treba
-	več delati v tovarni, in da je . najbelje *a njo, da zapusti me-l sto. tako je naročil župan To
-	se je zgodilo v ravno istem me-: secu, ko so Thenardiierjevi za-
>	litevali mesto 12 frankov i «5 za
-	otroka na mesec. Famitina je bi-; la prestrašena. Mesta ni mo
•	gla zapustiti, ker je bila dolina ' na najemnini in na pohištvu)
50 frankov ni bilo dovolj za I vse. Zajccljala je nekolikr. besed kot v pojasnilo, toda načelnica je dejala z mrzlim glasom. da je najboljše, da takoj gre Potrta od sramote bolj kot od jeze. je zapustila tovarno in -o vrnila v svojo sobo,Njena krivda je bila torej zdaj vsem znana' Rekla si je. naj obišče župana, toda ni se drznila, ?a\-oaii ji ie dal 50 frankov, ker je Iiil prijazen, in odpustil jo je iz službe, ker je bil pravičen: 1 in sklonila je svojo glavo pred kaznijo.
Šesto poglavje. Uspeh gospe Viktorije.
? upa n o vsem tem seveda : ničesar ni vedel. On si je naredil za postavo, da nikdai ne
■	siopi v žensko delavnico: tam je postavil neko staro žensko
-	za nadzornico, katero mu je priporočil župnik, iil v katero
, je imel polno zaupanje, in v c t«'in zaupanju je načelnica dela i odpustila Kantino iz službe.
Kar se tiče 50 frankov jih je . vzela od one svote, ki ji jo ie iz
>	ročil župan za siromake.
I Kantina je skušala dobiti slu-
-	žbo dekle kje v mestu, hodila » ie o<l hiše do hiše. toda uilife
-	je ni liotel vzeti. Iz mesta ni 1 mogla, ker je imela pohištvo : neplačano, iu lastnik pohištva
ji je rekel* "Če greš iz. mesta.
•	te dam zapreti kakor tatico. ' Oospodar pa, kjer je stanovala,
■	je rekel: "Mlada si iti lepa, ti 1 lahko plačaš." Razdelila je to-
•	rej med gospodarjem in last-' mkom 50 frankov tako jo dala
-	vsakemu polovico, oddala trf-, četrl pohištva nazaj in obdržala samo, kar je bilo neobhodi
1 ?io potrebno. Tako se je zgo-
>	dilo, da ie bila sama brez dela brez denarja, samo z eno posteljo in z 1 no franki dolga. 7.a čela je delati navadme srajce za. vojake, s čimur je zaslužila
t jn frankov riit mesec, a njena 1 ličer jo ie veljala 15 na mesec in ravno sedaj se jo zgodilo, dn < je zaostala s plačilom pri The narierjevih. Neka stara ženska, pr kateri je stanovala, jo je 1 učila, kako naj živi v hudobiji Dejala je: Dve sobi so tukaj-prva je mračna, druga pa temna
Kantina je se naučila, kako <e shaja brez ognja po zimi in kako se znebi ptiča, ki jo je valjal vsak drugi dan pol vi narja. kako so naredi s raji a iz rjuhe in rjuha iz srajce, in kako si lahko prihraniš luč, če se. diš pri odprtem oknu zvečer In tako je rekla nekoč svojim sosedom: ''Nemilost, pravite, da se ne morem preživeti. Pet ur spim, devetnajst jih pa delam. pa se moram preživeti Če pa nimaš denarja, tedaj pa tie jej ničesar' Nekaj kruha na oni strani in nekaj žalosti na drugi, to ie. kar me bo kvišku
držalo "
V tej žalosti je večkrat mislila. da. bi bila bolj vesela, če bi imela svojo hčerko pri sebi, in že je sklenila, da pošlje po njo. Toda zbala se je svoje nagote in dolga, ki ga je 'imela nri Thcnardierjevih. Kako naj plača in povrhu še prevozni »=t roški?
Sprva se je Kantina tako sramovala, da se ni drznila zunaj pokazati. Ko je bila na cesti, je opazila, da se ljudje o-bračajo >n s prsti kažejo za njo. V malih mestih je nesrečna deklica popolnoma prodana zija-I0111 vseh. V Parizu, ah, tam vas nihče ne poztna, ker je do-| volj temnili kotov in nepoznanih ljudij' Navaditi se je morala sramote, kakor se je navadila revščine. Sčasoma se je premislila, in čez dva ali tri meseca je šla veri kot bi se ničesar ne zgodilo. Kaj mene brigajo ljudje, }jc djejala.
Od deh so jo odslovili proti koncu zime: poletje je minilo in z one t se ie zima vrnila.
t poldneva, ker jutro je združe-
■	no 1 večerom. Njeni upniki so jo pritiskali, ker je.prenialo za-
I s'uzila, ii| njeni dolgovi so se > še pove.čali. Ker so bili The-. nardierjevi neredno plačani, so » ji neprestano pisarili, toda Fan-. lina niti za poštnino ni imela. Nekega dne ji pišejo, da je mala Coseta skoro naga, da potrebuje oblačila, in da mora mati poslati najmanj deset frankov za obleko. Ves dan je nosila pismo v rokah, in zvečer i jc odšla v brivnico in si raz-
-	plola lase Njeni krasni lasje
-	so padli na tla.
"Kako krasni lasje!" zakli-j če brivec.
I "Koliko mi (ki$te za nje5" 1 vpraša ona. 1 "Deset frankov." 1 Kupila je obleko in jo po-1 slala Thenardierjevim. Slednji
-	so seveda grozno kleli, ker so ; hoteli imeti denar. Obleko so
■	dali svoji hčerki, in uboga Co-; sel a je še nadalje zmrzovata
[ Kantina je pa mislila: "Mojemu otroku ni več mraz. ker sem ga oblekla v svoje lase. Nosila je vedno nekaj na glavi, 1 da jo ni kazala golo, in bila je še vedno lepa.
Velika sprememba se je zgo-) dila z Kantino. Ko je začutila, ) da ne more več ravnati svojih
•	las ker jih ni imela, je začela ) sovražiti vse okoli sebe.Kakor
•	je poprej spoštovala očeta Ma-1 deleine, ga jc sedaj sovražila, . ker je mislila, da je on kriv nje.
■	nega stanja Večkrat je hodila pred tovarno, kjer je pela in se smejala Neki star delavec jo ie nekoč tako videl in je reke!:
, "To je deklina, ki pride tia slab
■	konec." Čim nižje ie padala, i tem bolj se je širila tema okoli 1 nje Pravila je: "Ko bom bogata, U>m imela Coseto pri se-
, bi," in smejala se je pri tem 'KaŠljala je činvdalje bolj, in tudi v hrbtu jo je bolelo.
Nekega dne dobi od The-nardierja sledeče pismo: Coseta je bobna za nevarno mrzlico. Imeti mora draga zdravila, in ker j'h ne moremo plačevati. 11am je zelo hudo. Če nam ne pošlješ takoj štirideset frankov, bo mala deklica umrla. Kantina se je naglas zasmejala in deja la svoji sosedi: "Kako neumni ljudje So to! Imeti hočejo štirideset frankov. Kje naj jih pa dobim? Kako neumni so ti kmetje!"
Vendar je šla k oknu m še enkrat prebrala pismo: potem je pa Šla na cesto in se smejala in pela Nekdo, kj jo jc srečal jo je vprašal, zakaj se tako smeje? Odgovorila jc: ".Mi. neumnost! Kmečki ljudje hočejo od mene štirideset frankov- — ti osli!"
Ko je šla preko trga, jo videla gručo ljudij, ki so se dren-jala okoli nekega barantača, ki je prodajal ljudem zobe praške, razne žegne iiv drugo. Kantina <e pridruži ljudem in se s#ie-je kakor ostali Barantač je tudi drl zobe, kdor je plalčal. Ta. barantač je zagledal Pantino in njene lepe zobe, in naenkrat zaklioal:
"Krasno zobe imate, moja smejoča lepotica! Če pustiš, da ti izrujem dva zgornja zoba. ti dam petdeset frankov, dragica!"
"Grozna misel!" zakliče Kantina.
Kantina jc zbežala vstran, da ne bi bila še dalj priča grozni, misli. Šumelo ji je le še v ušesih, ko je mož zaklical za njo-"Premisli si. dragica' Petdeset frankov koristi človeku, in če prideš zvečer v krčmo pri "Srebru". me lahko dobiš."
Ko je Kantina prišla domov, je bila divja ter je povedala svoji stanovalki, kaj se je zgodilo. Kako neki more vlada dovoliti takim ljudem, da hodijo okoli? Da bi potegnili moja prednja zoba iz ust! Kako gro. zna bom potem! Raje bi se zagnala prej iz petega nadstropja na cesto!
"In koliko ti je ponudil?" vpraša stanovalka.
"Petdeset frankov."
Ko mine četrt ure, gre Kantina iz sobe, in zopet začne brati pismo od Thenardietrja. Ko se vrne, reče Margareti:
"Ali veš kaj je mrzli«?"
Da odvrne stara zena, "bolezen ie."
' lezejo?'' "	za to
) "Zelo velikj>.,(
Kantina gre zopet ven iij še enkrat prebere pismo na stop-njicah. Zvečer je pa šla na cesto. in videli so jo korakati v smeri, kjer so bile kričime. Drugega jutra jo je dobila Marge-e rita v njeni sobi bledo in po-r bito. Njena kapica je padla na
-	kolena, in sveča, ki ji je gorela ? vso noč. je pogorela. Margareta začudeno pogleda Kantino
-	in vzklikne: v
"Za božjo voljo, ka; pa je Kantina?"
"Nič." odvrne deklica, "meni je prav Moj otrok ne bo umrl
-	od te grozne bolesti, in jaz sem i zadovoljna."
> Ko to izgovori, pokaže na 1 petdeset frankov, ki so ležali
-	na mizi,
"Ah, gospod božji," reče ■ Margareta, "kje si pa vedntrir * dobila ta denar!"
Kantina se posmeje, toda to . ie bil grozen smeli. Konci nje-1 nih ustnic so 'bili krvavi, in v ustih je imela črno luknjo — dva zobu sta ji 'bila izpuljena. , Poslala je štirideset frankov v 1 Montfcnneil Toda Tlienanfi-1 erjevi so se zlagali, da je Coseta bolana, da bi dobili detiar; deklica je bila popolnoma zdrava.
Kantina je zagnala svoje ogledalo iz sobe na cesto, ker ga ni več potrebovala: iz druzega nadstropja se je že zdav« nej preselila v podstreho. Po-1 stelje ni imela več: imela jo samo nekaj cunj, na katerih je ležala in sto] brez sedala. V drugem koncu beznice je bila posoda z vodo, ki je zmrzevala po zimi. Zgubila je sramoto, zgubila je tudi čut koketnosti do sebe; ven je sla v cunjali in umazana. Ali radi nemarnosti al» pa ker ni imela časa. ni ver prala svoje ofldeke. Ljudje katerim je dolgovala denar, so jo preganjali: 11a cesti in v njenem stanovanju. Cdoboko jt* sovražila očeta Madeleine in šivala je sedemnajst ur na dan. Neki špekulant jc pa najeP||l ženske ujetnice, da so šivale zanj. in s tem so proste ženske zgubile delo. ali pa dvakrat mani zaslužile. Sedemnajst ur dela nn dan za devet vinarjev'
njeni upniki.so bili bolj us-' miljeni z njp kot drugi ljudje. Kaj so pa 7<\ Boga hoteli od nje! Nekaj čutil, podobnih onim divjih zverij. se je vzbudilo v iijej! Skoro ob istem ča su pa je ' pisal Thenardier, da je že Čakal preveč dolgo, i 11 če ne dobi sto frankov takoi. l>o zapodil Coseto na cesto, kjer naj umre gladu ali pa mraza. "Sto frankov!" je mislila Kan tina, "toda kje 11a svetu je delo. kjer bi zaslužila sto vinarjev na dan! No, prodala bom vse. kar imam."
Iu nesrečna ženska je šla na cesto in ulice!
Sedmo poglavje.
Policijski urad.
V začetku januarija. leta 1823 se je neki postopač, k j je imel toliko denarja, da je nekaj stotin frankov na leto lahko zapravil. zabaval v mestu M. pred oknom gostilne, 'kjer so posedali častniki od posadke, s tem, da je metal snežne kepe proti neki ženski, ki je hodila ob okrni gori in doli; na sebi ie imela nekako plesno obleko, globoko izrezano pod vratom in cvetlice na glavi. Kadar je šla mimo njega, ji je klical1 "Kako si grda! Zakaj ne greš v pasjo kočo! Saj nimaš zob! V trenutku ko se je obrnila od njega, je tekel za njo, pobral, kos snega in ga ji zatlačil 11a gol vrat in navzdol po hrtitu. Deklica je zakričala, se obrnila, se spustila kakor panter na moža ter mti začela praskati obraz zajedno raibelč! najhujše psovke, ki se jih je mogla z misliti. Bila je — Farttina.
Dalje prihodnjič
— Kadar pošiljate denar po Ameriki društvom ali prijateljem, tedaj se obrnite na nas.
presTc*. in imamo isto tako dobre "monev ordre' kakor na
CEV NA DUNAJU.
BmF -
Premišljeno in intenzivnim delo slovenskega sokolstva je ohro« clilo tudi našim visokošolskim $ dijaštvom sadove, katerih bi ne §-• bili pričakovali pred kakimi .šestimi leti.
H ,
V teh letih se je zaoelo. živahno zanimanje za sokolsko telovadbo med! srednješolskim dijaštvom. V Ljubljani Celju in Idriji, deloma v Kranju in Novem mestu so znala vzbuditi s< kol.-ka društva med mladimi dijaki za-vimanje za to1)' važno telesno vzgojo. Mnogo so pripomogli k temu zleti, | največ pa podrobno delo načelnikov. na vduševanje, zgledi in p«uk.Ponekod je bilo dovoljeno dijakom posečati soko'nice. drugod se niso strašili niti groženj itr strogih prepovedi ravnateljstev. V svesti so si bili. da delajo pravilno, ako se posvečajo i telesni spopolnovitvi, (lasi se jim je to zabranjevalo po disciplinarnem redit. Uvide-varno sicer razloge diesiplinar-tiili redov, vendar se nam zdi. da je ravnalo dijaštvo kljub telili pravilno. Delo po prepričanju se ne more obsojati, ako i rodi dobre posledice.
Mnogo zdravega se je porodilo v tajnih srednješolskih društvih. Večina naših najboljših sokolslcih delavcev se je vzgojilo v sokolskih društvih za časa srednješolskega študija kljub strogim prepovedim višjih instanc. Navdušenje je premagalo strah in grozo ter rodilo uspešno delovanje, ki je v prid tisočerim.
Kljub vs^mu temu smo imeli med visokošolskim dijaštvom le malo vztrajnih in pravih Sokolov. S sokolskimi idejami, prepojeni abiturijenti so prišli j na visoke šole z lepimi upi in. trdimi naklepi. Po večini so pa postali žrtve visokošolskih raz-; mer. BuKevske razvade in kar; je bilo običajno s temi spojeno. J so našle ravno med temi dijaki obilo žetve po eni strani, po drugi so pa slabe gmotne razmere zagrenile kipeče življenje dijakov. Bele vrane so
bili nnvi Si>kp1c4 nifd visoko-
šolei. Po pravici se je pritoževal podstarosta S.S.Z. še na TI. nar. rad. shodu v Celju, da med visokoŠolci ni pravega za-nimaja za sokolstvo.
Kar. rad. dijaštvo je odpravilo burševstvo ne le v svojih vrstah, ampak pri veliki večini dijastva sploh. Po njegovem prizadevanju so se zboljšale deloma tudi gmotne ra/.n^ -e. ^okolstvo je prepojilo mlade sile z zavestjo, da je vzgoja nepopolna. ako se goji i telo. Rezultat teh treh komponent odprava burševstva. zboljšanje gmotnih razmer in pravo razumevanje sokolskc ideje, pov^ roča. <la prodira sokolstvo s telesno vzgojo živahneje tudi med visokošolci. Naše visoko-kolske razmere nam to jasno kažejo.
Želja po nadaljni telesni vzgoji žene mnogo slovenskih dijakov bratske češke sokolni-ce, kjer so dobrodošli gosti.. Mnogo jili zahaja v ugodno univerzitetno	telovadnico
Vsled dobre teoretnične nao-brazbe v telovadbi imajo voditelji neomejeno vodstvo slovenskih oddelkov. Že lansko leto sta telovadili dve vrsti Slovencev na univerzi pod vodstvom l>r. Kamlareta in Kuksa. Letos telovadijo Slovenci v dveh ločenih oddelkih. Po zatrdilu rav-| natelja telovadbe je Ho—go te-j lovadcev visokošolcev na univerzi. med tem jih je nad v obeli slov oddelkih, torej .3-5 vseli telovadcev visokošolcev 11a dunajski tmiversi. Povelje v obeh oddelkih je slovensko. Telovadi se pn določenem načrtu kakor v sokolnicah v domovini, torej po Tvrševem telovadnem sestavu. Ravnatelj telovadbe sapi trdi, da imajo dobre vaditelje in da mnogo bolj napredujemo kakor nemški oddelki. Razlikujemo se že po telovadni obleki še bolj pa po načinu telovadbe od Nemcev, ki imajo žal polovico telovadnice zase. Po eksaktnosti ini visokosti vaj pa se ne morejo z nami niti primerjati. Pred uro pri poljubni telovadbi so Nemci — z nami telovadijo ob istem časti rajizurnejši nemški telovadci—
\ natelja in telovadnega učitelja,
ki se kar divita našim najboljšim telovadcem. S pontosom lah.
ko rečemo, da je naš vodja br. Fuks daleko najboljši telovadec na dunajski/ univerzi. Drugi Slovani, ki so bili razdeljeni med nemške vrste, so prišli k nam, ne le. ker smo Slovani, ampak "ker se pri nas največ naučimo." K nam zahajajo Čehi, Rusini, Hrvatje in Srbi. Ta. ko smo postali pionirji sokol-ske ideje med dunajskim dijaštvom.
Tudi med klerikalnim dija$-tvom se je začelo živahnejše zanimanje za telovadbo, odkar jih vodi vaditelj, ki se je učil v ljubljanskih sokolnicah za časa srednješolskih študij. Morda mi pritrdi kdo izmed teh, da je prepoved kranjskega deželnega šol. sveta tudi klerikalcem škodljiva, ker zalbranjuje zahajati srednješolcem v sokolnice.
Naprednemu dijaštvu niaj bo vse to v spodbudo, da se vsakdo posveti telesni vzgoji, komur količkaj pripušča gmotni položaj. Dosedajni uspehi nas nai ne zadovoljijo, (reslo nam bodi: kdo,- napredni dijak, ta tudi pravi Sokol.
o
RAZNO.
Iz.ključenje delavcev. Pogajanja med zastopniki organizacije delodajalcev in med zidarji in mizarji v Kodanju so se razbila. Vsled tega so delodajalci izključili delavce, od 11 osno jim zabranili vstop v delavnice. Vsled tega je sedSaj s r.500 delavcev brez dela.
Vseučeliški slušatelji kot natakarji. V nedeljo so imeli v Budimpešti vseučiliški dijaki zborovanje, na katerem je govoril tudi dekan Botcefi. ter ostro obsojal one dijake, ki so se zavezali, vstopiti kot natakarji pri restavratenju Straussu v Kesztvelvju. Dekan je poudarjal, da naj sj išče vsak svoj kruh po svojem poklicu.
Samomor morilca. Morilca Hutchinsona,, ki je prj srebrni
poroki svojih siarišev primešal v kavo mišico in s tem povzročil smrt svojega očeta in enega gosta ter storil, da je nevarno zbolela njegova mati in več dam, so zasledili v nekem peiv zijonatu na otoku Guersly. Ko je stopil policist pred njega in rekel t''Vi ste Uuschiuson!" je odgovori.: *'Piše 111 se Harrison" iii nato stekel po stopnjicah v syojo'sobo, kjer jc izpil stekleničko pruske kisline. Umrl je v malo minutah.
Govoreči pes v Berolinu. Govoreči pes "Don" iz Hamburga «e je pred par dnevi uroduciral v Berolinu. Nastanili so ga v hotelu "Bellevue." Tam so priredili dvorano za prvi njegov nastop, li kateremu so imeli pa dostop samo povablljeni. iPsa Dona je predstavil prof. dr. Voseller ravnatelj hambuškega zverinjaka. Najprvo jc predaval "O ljudskih glasovih pri živalih" in nato je prešel specijalni 11a Dona. Razlagal je, da tu ne gre za dresuro, temveč da je Don najbrže samouk, ki si je sam od sefoe prisvojil par človeških besed... Don je vse to mirno poslušal in se ni vmešaval. Sele po profesorjevem je prišla vrsta na njega. Nastal je trenotek napetega čakanja* Don je spregovoril. Govoril je isto,kar je govoril v Hamburgu pred 12.000 gledalci. Povedal ,je navzočim, da se imenuje "D011", da je "lačen", spoznal je tudi predloženia mu jedila ter je popolnoma pravilno označil kot "kolač", a na koncu predstave je prosil navzoče naj mu vendar doja "mir". Iz-prasevala ga je hči njegovega gospodarja, na<lgozdarja Keber-sa. Povedal ji je tudi ime njenega zaročenca. Je to neki " H a-ber-land". Toda tudi nekemu gospodu izmed občinstva jc popolnoma pravilno odgo-ril. Zdaj so vsi beroliniski časopisi polni "Dona". Vendar se pa baje Dona ne razume popolnoma jasno. Govori kakor o-trok, kateremu se moramo šele privaditi. Da ga učeni nemški narod dobro razume, priča to. da so o Donu izšle že dve brošuri. Don je star 7 let Ca-kn ga torej še lepa kariera.
w	1
Se nikdo ni šel od nas, da ne bi bil zado- j voljen in ves srečen, ker je dobil tako lepo ] v izdelane fotografije pri nas.	j
■I
Stariši! Prihodnjo nedeljo prejme mnogo i vaših otrok prvo obhajilo. Otroku ne morete dati lepšega spomina na ta dan kakor, če se da fotografirati in drži to sliko vse
življenje v spomin.
POSEBNE CENE ZA TA DAN:
12 krasnih fotografij, najboljšega dela samo $3.00 in ena velika krasna slika zastonj.
Pridite k
nam in se bodete prepričali, da mi izdelujemo najlepše pa tudi najcenejše. Stotine Slovencev vam bo ravno tako po-==== vedalo. " ==
J. S. JABLONSKI,
6122 St Clair Ave.
■■I ■ f■ ■1 'MM*' ........[I ) m !
nasproti tUkarne "Clev. Amerik?"	j
... ......_______________________, t^M
np^MWMi^MniMMBHOT^i^^	hijij IJ^PJP^W	«t " 1— ........ " " i — ''—^< "i^a-1	m-—-H--—~—-T"-■-1-—-1 ' <••••«'	, iW ............. i^^rnimmmm
Ker imam jako veliko zalogo vsakovrstnega blaga, in ker vsega tega ni mogoče pokazati, zatorej hočem v teh vrstah naznaniti, kaj imam
m
^ J • Ker se mi je posrečilo dobiti precejšno število finih, lepih žensknih slamnikov po naprOQaJt jako nizki ceni, hočem te slamnike po jako nizki ceni razprodati kakor n. pr.
Vsi slamniki, vredni $4.00 do $5.00 se flj J Efi	Nadalje imam jako veliko izbero lepih spomladenskih
dobijo sedaj samo za	^fai^U	ženskih žeketov ki veljajo od $5.50 do $7.50, sedaj
Vsi slamniki, vredni $5.00 do $8.00 se M flfl l^^ffiS ^po . . . $3.75 o $4.50
dobijo sedag samo za.....fViUU Ir^r^^^
^f Imam tudi posebno lepih žeketov za deklice, stare od V zalogi imam veliko izbero peres (fedrov) m klobuke F | M 8 do 14 let, ki veljajo od $3.75 in $4.50 in jih pro-ki vejjajo od $4.00 do $7.50, in ker jih imam odveč, JT,- ||I dajam samo	"»f" i	f%f%
jih hocelii rwprodati ^jjg ^2.5(1 JiM	P°.....Jfrfc.lO n ?O.UU
wflPllA	Ne pozabite, da imam tudi veliko izbero Princes
Nadalje imam v zalogi jako veliko in lepo izbero finih £J • .j	oblek in to $viIene kakor volncne in druge> ki jih dQm
poročnih oblek, kakor tudi vence, šopke, pajčolane J « ; 11» dobitc pri meni ^ jako ^^ ceni. (šlajeije), fina spodnja krila, rokavice, nogavice in vse r ||| : ||v V
drugo v to vrsto spadajuče blago, katero dobite pri ' r	Imam tudi jako lep izber otročjih dekliških oblek
meni vedno najcenejše.	H	in slamnikov, kakor tudi dekliških vencev za sv. ob-
hajilo itd. Največja izbera vsakovrstnih oblek, klobukov, srajc, nogavic za fantičke od 12 do 16 leta stare. Kakor vam je znano imam tudi moške hlače, srajce, spodnje obleke, kravate, nogavice in tudi vse drugo blago, ki spada v stroko naše trgovine. Vse dobite pri nas vedno najbolj poceni.
JEB. KNAUS. 6129 St-Chir Ave.
- Uhaja v torek in p**. -Maja: Slov. tiskovna druAm
2A AMERIKO: ...... $••<*
| ZA EVROPO:........ Is-oo
ZA CLEVELAND po poiti..
Posamezne številke po 3 cent«.
Dopisi bres podpisa ia osob-•osti se nc sprejemajo ia as vračajo.
Vsa pisma, dopisi in dsnar <aaj se poiiljajo na: Tiskovna družba 'AMERIKA' 6119 St. Clair avc. N. & Cleveland, Ohio.
"Clevelandska AMERIKA" (•sued Tuesdays and Fridays
— Published by — The AMERIKA Pukl. Co. 611 g St. Clair ave. N. K. Cleveland, Ohio.
Read by 15.000 Slovenians <Krainers) in the City ©I Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request
Tel. Cuy. Princeton 189.
"Entered as second - class matter January 5. 1909, at tke (post office at Cleveland, Ohio
«nder the Act of Mar. 3. i§7f." — ■ —
No 34 Fri April aS'u Vol IV
.■"**■■• ■■■"■' ■*.■■ — ■■" ..... m	"1
HO
I	' Alkoholizem.
• *I)a se raba alkoholizntir vM«-|L:' iip bolj razširja med človeštvom. o tem danes ni več dvoj-Wt. V tem so jedini vsi zdravniki in sociologi. Jj.Na vseli črtah družabnega ' *j[ylje,nja opazujemo propadan-|g|fej«'se da v mnogih slučajih Pj^ptHati iz alkoholizma.
/raven tega pr(^danja pa ^ tudi yidimo, fcako 4c. pTT ljudeh r pulavlja neutolažljiva želja, IsclmŠe razmere /boljšajo, naj RfyjHV družabnem ali osebnem šifljenju. Ta želja /.a nekaj bo-»tf.1 močuejim, postaja kakor K.'-Vfltelca želja, verska sanja. Ako ^'pa lil oče m o postati novi ljudje, teilaj moramo uajprvo gledati, da preženemo iz nase sredine in \/ naše okolice vse ono, kar fovira naš napredek, kar se nam t /nastavlja na pot, da tie niore-t 'nio naprej. Treba je, da na tej •podlagi ustanovimo našo odgo-|t»oyn da postanemo ljudje bo-
Kaše življenje mora biti le-r • po, naša okolica taka, da nas ne slabi, da nas ne prisili, da smo samo nekaki pol-ljudje. Lahko bi navedli mnogo vzrokov. ki ovirajo človeški napre-i rtek. a eden izmed vseh je najvažnejši, in ta je alkoholizem.
Kulturo enega naroda meri-•1110 po onih odredbah, ki delujejo na to. da poživijo narodni ^čnt. da mu preskrbe izvrstno f: 'odgojo tako celemu narodu ka-!kor tudi poedincu Oni narod
...	. 1
: je nabolj kulturen, ki si je naj- 1 'bolj prizadeval odpraviti vse zapreke in ovire napredku, naj-sityo v telesnem ali duševnem razvoju. Nar.o<|. ki se briga za telesno zdravje, za etični odgoj svojih tovarišev je bolj kulturen in napreden, nogo oni, ki K' vse to zametava.
7at" pa tudi vidimo. <la so iiajkulturncjsi narodi, v program za napredek postavili tu- . «, d;}' b<»rbo proti ' alkolu>1 i zinil. Kesnioa pa je. da ]•' borba proti alkoholizmu pri samih alkoholikih venčana s sjahimi uspe-> 1 i; Mnogo bolj uspešna pa jo taka bori a i»ri m lack* m uara-v-'"lin ki še ni zaznal, kaj je alkoholizem, in kateromu so pa ■prav lahko pokaže vzglede na starih alkoholikih ler se tako mladim bitjem živo utisne v -•nOniin posledica alkoholnega vžtljenja. \fajv.eč se more proti alkoholizmu narediti v šolah.
II	Prav imajo oni pedagogi ali tr «><Jcpjitelji naroda, ki pravijo, if' ^sjj je otroška duša kos belega
j»apirja. -tia katerega se lahko
Auli-alkoholisti mislijo' i«
sanjajo o idealni državi, katero
je zagovarjal pred tisoč leti inodrjan Platon. Mislijo o državi. kjer ne bo alkohola ker
;,o i)o postavah zabranjm, Hra-nitolji alkohola pa pravijo, dfi t c io utopija. 2e danes so države in narodi .kjer je uživanje alkohola po. državi nahranjeno Kakor smo že prej omenili, je • r nnuil;o držav, ki skrbe za iripredek in kulturo naroda. In ispi-hi -o ttuli veliki. I )elajo Sl' postave, ki res korakajo z dnin »111 časa naprej.
( >ue pijače, ki najbolj škod Jjjvo upljivajo na človeško zdravje, so najprej zabranjene po postavi. In ena teh pijač, jo absiut.
V najnovejših časih je Švicarska zabrauiln izdelovanje absinta $0.000 državljanov jc podpisalo prošnjo, da se za-bnni absint Kantoni aH posa-,ii /iij oddelki države so glasovali eden z.a drugim, da so odpravi absint. Kmalu polt 111 se ie pa začela agitacija, da se uživanje absinta zabrani |>o celi državi,- Iu z. 200.000 glasovi večine je prodrl ta predlog. Mnogo .gin so v je bilo sicer oddanih tudi preti, ker so gotove ovehe trdile, da se s tem I rati osebna svolboda narodu. Vendar, ker je taka ogromna veČina naroda pokazala, da ho-'0 imeti tako. so na take izjave ne 'more ozirati.
7;\ Švicarsko >o se zbudile
•udi druge države. Prva se je K'-anciin pobrinila in je leta
I	(jo« 1 izdala enako postavo. Na Norveškem in Švedskem nuaio dobrodelna društva monopol čez alkohol, in ta društva skr-iijfo. da ga činiaflj prodajo. 1'in ska država jo že leta i8<)l zabranila. da prodajajo alko-' 11 due pijačo privatne osebe.
In na Finskem so šli še daljo. lTve<lili so postavo, ki pri-ufbrl neftelje po ljudskih So-'ali. da pridigajo o alkoholu. In konečno 50 prišli tako daleč. da so naredili postavo, ki prepoveduje rabo. izdelovanje m uživanje alkohola, razven c*e
rabi v zdravstveife namene. < Kolikor se pa opojne pijače iz- 1 dela. je ne sme izdelovati pri- < vat ni človek ali kompauie. pač 1 pa država sama. No pa Ruska vlada je Finski prekrižala ra- j Mine. To postave namreč rus- I ca uj hotela potrditi.	1
.Norveška jc pa izdala tako ju*.stavo, glasom katere st naj -iosaiuezue ol>či»we iu mosta le- s
0	za letom izjavijo, če hočejo I UlCti v mostu prodajo opojnih | »ijač ali ne. To je ena jnko pa- < notnih postav, ker ljudje naj < ami presodijo, kaj je dobro r iaj pa slabo za nje. Knako po ( ; t a. v o imajo tirdi na Novi 7x t andiji. Tam je država razdelje. t ia v posamezne okraje. Vsake ^ .tiri leta glasujejo vsi odrasli I noski iu ženske, če se naj do- « ,oli prodaja pijač ali ne. Ako i • lasuje tri petine • prebivalstva 1 »roti, tedaj se pijače za/branijo
■i šlirj leia. in čez to dcrf>o se	/
:o|h*1 glasuje. V mnogih okra-	-
jli odločujej" žene, ker mislijo.	-
la narode na ta način mir in	I
ed hiši. Danes io v Novi	1 Zelandiji le malo okrajev, kjer
ie dobi pijača.	r
Seveda gredo enako postave
•časih predaleč. Zmerno uži	\
-; 11 r j«' alkohola še nikdar ni 111-	l
coinur škodilo, b'anatiko pa lah-	/ co imenujejo 'ono ljudi, ki se
ami imenujejo prohibicijoiiistc	\
II	ki hočejo s silo odvzeti na-	r odu to. kar zahteva. Zato pa	: e najbolj priporočati, da se	<1 irede take postave, ki uredi-	1 11 prodajo pijač, ne pa ki . jo	s n'epi ivedujojo. Na primei v	i legiji imajo postavo. je isti	l v-rčmaf, ki dr* svojemu gostit	( olik" pijače, da upijani, ob-	\ *<»jeu na 5<xi frankov globe.	I*
1	če še .inigič to narodi, tedaj	1 mu »d'.a mej"» ; < > .t ilnišk« 1 i'i-	1 •otic.t. Na Jtiii.-koin moraji go-	»■ ;lilničarji jiijauce sami spraviti	1 ta njih dom, sicer zgubijo do vol jen je za gostilno.	c
Nasilno postopanje tempe-	*„
reiiclerjev naredi samo odpor	» \ narodu, zal" pa vidimo, da
kraji, ki su bili po pritisku	'
prohibieijoni-tov dalj časa sil-	i lii da taki okraji potem vedno
glasujejei za prodajo pijač. Sta	:
ii narodi so uživali opojne pi*	!
jače. in «?o bib močiTi in krepki.	(
d«Him je današnji rini to nava-	1 do samo predaleč dotiral in jo
račel izrabljat i. kar jo sevedp	1
0	jmstavo za prodajo pijač tako
1	uredilo, da ne bi nikomur ško-
' rlile. tedaj bi bilo vsem prav. r
.... , . . ,O -..-.--
Dva važna dogodka ' iz »lov. zgodovine.
e	—■«■• —
;l	Kmetski punti.
11
Ljudstvo je živelo v obupnem položaju pod trdo vlado grajskih gospodarjev, Davki so . naraščali zaradi mnogih vojsk
>	iti novolj. a vse to ie ime) Kmet ? na svojih ramah, "da je komaj L« fljlial". (iospodi je ho<lil 11a ra-
lx»t<i. kjer so je ravnalo z njim
-	k'ikor s psom. doma pa 11111 je
>	vji<istaja'o delo. Ko pa so pri-. biuiueli Turki, zaprla so je go-, -jio«la za varnimi zidovi, le
-	kmet ni imel zavetišča, le nje-. mu s«.- je pomandrala pšenica . in zažgala koča. A kljub lomu ; je moral dajati desetino in ve-; no večjo davke.
Mi je čudo. da se je končno i razsrdila kiuetska misel; "Zakaj li naj plačujem in delani, ko me samo tepeš in se \ sili ne zmeniš zame
Mrmranje jc naraščalo gin sne pritožbe-in nazadnje v pnnt.
Prve vstaše so lahko razami jali grajščaki s svojimi hlapci in si jih spet pokorili, toda ne Aido\ oljnost niso utišili,
I'rvi večji upor je bil na Ko rciskem 1. t -j 7S. Kmečke trume -ii napadle in pregnale nekaj gmjseakov; Na nesrečo pn so j pridrveli ravno Turki v deželo. K 'lici je so se jim ustavili sami j ^ bi nn toda Turki so jih pobili in konec jo bil prvega punta ■ Cirajščaki pa. .so 1 novim pogumom divjali, zapirali uporne . 'initio v globoko grajsko kleti : ;u fih mučili.	, -
K« r io za v< jske zoper Tur- ( l.-r bilo treba mnogo denarja j začel se je pobirati nov davek. I n tiovo breme so naložili graj- j CčaUI seveda zopet kmetom. Podktžniki že niso zmagovali ^ več. Najhuje se je godilo kine- f t (»ni, ki so bili podložniki ko čevslceua grofa Turna. V hudi | sili st> kmetje ubili teea grofa ^ 'Io je bilo znamenje za drugi ^ purit 1 1^15. ki se jc razširil ^ bliskoma po vseh slovenskih j pokrajinah.
Kmalu se je zbarlo do 30 tisoč upornikovki so zahtevali ^ staro pravico, "staro pravdo" ^ 1'oorniki so poslali k cesarju ^ posl;nice, ;i cesar jih je ?amo ^ opominjal k miru ter obljubil. da /.apove grajšČakom, da bo ^ ostalo vse pri ''stari pravdi" ^ r.raj-ščaki pa se cesarjevi zali- ^ levi niso hoteli ukloniti in zato j<< zadivjal pnnt. S ko- ^ sami. puškami, sekirami so po-bi jali kmetje gospodo, gostili ^ se v gradeh z' grajskim vinom in unpadali grad za gradom 1
Si
mesece.
« r'
\ 1 udi grajščaki so se združili. pokl'oali si pomoč cesar- n -kih vojakov in pregnali kmet- 11 ske čete na mnogih krajih. t] Krut«) in neusmiljeno so rav- j nnfi ^ uporniki.—
Tudi v drugem puntu so to- " rej imeli uporniki slaho srečo. f.icijŠčnki so jim naložili za n
»	1	11
večnn kazen nove težke davke, ki »ti jili nosili kmetje v tihi je |l zj kakih fio let.
(
In zbruhnila ie tretja velika .
,	1 ■ • *	11
vsiaj:i 1 1 575.. ki jo 10 povzi o-
čil najbolj neusmiljeni grof Tali na Hrvatskem. Kmetje so se -'dogovorili in poslali svoje za- V Upnike po vsem Kranjskem in slovenskem ajerskonv. ki st» I.lie ili in vabili k puntu. Vodi- v lelin kmetov sta bila Matija I* Ciubee m llija Gregorič. Zo pet se jt> /Ijralo jo.ixjo uporni M kov, 1<i so se'razdelili v tri če-te i';i > L" < m i i h * se je isto. kar '' pri drugem piliti 11' C.rajščaki so y voditelj-.'in Joštoni Tur noin in s pomočjo cesarske voj ;ke pobili k met ske^Ote : Cub V ca so vjeli in ga kronali \ 7.a- '' »Tol)"i z razbeljeno krono za-smeli kot kmečkega kralja ^
Ljudstvo torej ni doseglo "stare pravdo" Manjkalo mu ie dobrih vodnikov
Dolgo je zdihovalo ljudstvo še tiod grajščinskim jarmom v Kova doba nut je šele nekoliko olajšala težko stanje.	s
Protestantstvo na Slovenskem. « Na Nemškem se je oglasil z. numih. profesor dr. Martin Lu- h
» uke iluenujeni«» na\adii" refor
macijo, t. j. preosnova*. poprava.
I,utrovi nauki so se razširili
in. nkoreninili po mestih /in va ^ sob, Obračali SO se posel/no zo-per zlorabo cerkvenih cxlpust-kov, zojter post. spoved, duhov, tiisko brezženstvo. rodovniške ("liljub'e. nerazdružonost zakona. pokorščino cerkvenim glavarjem. Ljudstvo je mamila ' najbolj tnkozvana evangeljska svoboda, t. j. nauk. da ima vsak človek toliko razuma, dri . ^i lahko tolmači sam sv. pismo,
I	ki ie edini vir vseh verskih resnic. Luter je nemcem priredil lep prevod sv. pisma in spisal mnhgo poljudnih knjig, ki so so naploma razširjale in 11111 pridobivale mnogo prijateljev, posebno med knezi.
Kmetje s«> si razlagali nauke 1 o "evaugeljskj svobod'" j>o svoje. Menili so, dr bode /daj konec tlake in desetine, da bodo smeli proste* loviti, ribariti in drvariti, da bodo svobodni in da si lahko zbirajo sami svoje ! župnike, kj bodo razlagali uči-1 sto besedo božjo", to je po L11 t rovom prevodu sv. nismo.
Slovenci so -e kmalu seznali z Lutrovimi nauki. Slovenca mika vsaka novost, zlasti pj: taka. ki govori o svobodi. Grajščaki so se poluteranili mabo uin in silili k novi veri tudi pod I o ž ne kmete, če niso hoteli pristopiti rade vo'jc.
CVlpadli duhov niki na so raz širjali novo vero z besedo in knjigami.
Med Slovenci se jc našlo takoj mnogo imenitnih mož, ki Ko poleg pridig o "čistem evangeliju" pisali knjige, zlagali jhi-*tni ip jih sirili med ljudstvom, ^'ajshvnejši .slovenski prote-slantovski pisatelj je Primož Trubar, ki je poslovenil evangelije, potem pa ves'iiovi zakon in psahne. Razun tega je sestavljal slovenske, knjige in molitve. pridige, ("postile) in zlagal lepe cerkvene pesmi. Prva slo v en,ska knjiga je izšla leta
I?qo	H '
Trubarjevo delo ie dovrši' , TJirij Dalmatin, ki je preložil vse j=v. pismo (y/.(\i\] I. Mnogo pisateljev seje oglasilo 1 z raznimi verskimi spisi, Adam i Pohorič pa je izdal 1. 15B4 jirvo ' slovensko slovnico.
Pa so so začeli SJovenci ta- * l:o živahno gibati in pisati knji ge v 'domačem jeziku, to zasiti- ' go imajo torej slovenski prote-stantje v i(>. stoletju. V tem | oziru jili ne sme nihče krivično ^ soditi Vsakdbr rad pripoznava njihovo koristno <lelo za našo narodnost. Možje Trubar, Dal- j mat in. IJoliorič, Krel j in drug1 . njihovi vrstniki so obudili slo- ; venščino in nam ustanovili na- 4 rodno književnost.	1
Xaši protestantskfi pisatelji 1 so bili srečni, da so jih podpl- ( ralj domači in tuji bogati ple- ' miči. P>rez velike denarne po- 1 moči bi se ne mogli plačevati ^ troški za tisk slovenskih knjig, j l:i je bil v oni stari dobi še zelo . drag. Največ jo pomagal ž lah t- " ni in požrtvovalni Ivan baron ( 1'ngnad. ki je osnoval leta t 559 ^ na svoje stroške jtigoslovaivsko ^ tiskarno v 1'rahu na Nemškem. < odkoder sn romale knjige v za- j bojih na Slovensko. Kmalu ,
II	t "7") -e je ustanovila tudi ( tiskarna v 1 jubljani. —• Prote- J fantje so ustanovili tudi 111110-g<) šol po Slovenskem, ker so , uvideli, koliko korist jim dona- < ša omika	j
Nova vera je naglo prodirala	j
v vse stanove. Plemstvo se je	{
popolnoma poluteranilo in tu-	j
di večina ljudstva. V Ljubljani	!
n. pr je ostal^ katoličanov le	{
kaki h'/ med ()V< protestan	i tov. Tu tako je bilo drugod tudi
A\ strijcki vladarji bi sicer	i
bili vadi iztrebili novo vero iz	J
svojih dežel, tmfh ni šlo. V ne-	'
prostanih bojih s Turki so )>o	|
trcbovali pomoti protesWinio/.	' ki pa niso hoteli pomagati, do-kler niso dosegli verske sv oho-
de. Vladar jim je moral dovo-	,
liti nekoliko verske svobo<le.	|
da so 11. pr.smeli Opravljati bi-	.
trovsko službo božjo v Celovcu	j
v Ljubljani itd.	{
Kmalu pa sn začeli ostro pO-	; stopati zoper protestainle. V
glavna mesta so poklicali Je-	1 zuite, izganjali luteranske duhovnike in učitelje, poibirali slo,1.:
Nadvojvodi Ferdiu.-ndu so
-	vrlo pomagali Iavamt'/iski škof
Turi j Stobej. ljubljanski škof i Tomaž Hren in sok >vski škof
■	Martin Preiier. Na Stobejev na.
-	svet jo Ferdinand leta 150^
-	strogo ukazal, da morajo biti . vsi njegovi, podlo iiifki katoli-; čani. Kdor pa noč.*, naj zapusti
-	deželo t (00 i o ustanovil po-
-	sobno komisijo z. nalogo, da 1 pridobi ljudstvo striri veri. Ko-1 misija je potovala iz mesta v 1 mesto, iz vasi v vas in pouče-i vala. Kdor sr ni takoj polrt>ril , komisiji in n* za])iisti| lutrovske
-	vere, je dobil odlog, da se pre-1 misli. Ce 11 nič pomagalo, se I je kaznov il bodisi z denarno i kaznijo ali pa z zaporom. Za-1 duja kazen je bila izgon iz de-, žele. — Posebno strogo se je
postopalo z ženami, ki so bile
■	mnogo trdovratnejše kot mož je. Komisija jili je imela včasih <|olgv. zaprte ob kruhu in vodi. !
P »sebno jezo so imeli na slo-v«. iiske knjige, ki so jih spisali ! protestantski pisatelji. Komisi ! ja jo pobirala knjige in jih se- ; žigaln na grmadah. Prvi požar ; je bil Ljubljani 1. Kkx> na ško. ; fovo povelje. Pri drugem Po- ' žaru (i601) je zgorelo za tri ; vozove slovenskih knjig.
\ elikanska škoda se nam vi- i di dandanes, da so takrat po- j žigali. vse knjige brez izjeme. • Mnoge so bile take. da so se ■ dajale brez skrbi tudi katoli | črnioni \ roke. Saj s so celo ka- ? toliški duhovniki učili iz slo- ; venskih protestantskih knjig. Danes so to knjige zel(,> redke
I 'spolii zatiranja protestan- J tov niso bili povsod enaki N'a J Kranjskem in 11« štajerskem J so zatrli popolni ma lutrstvo, na j Koroškem pa se ni dalo celo j iztrebiti. Tam s() še živeli v ti | hib dolinah protestantje iu pi- < sali knjige in pesmi v svojem * domačem narečju.	J
i i
------ i
i *
— Če vam je kdo kaj dolžan j na hrani, stanovanju ali na po- j sojilu, oglasite v našem listu: 4 če ne veste, kje se dotična ose- 4 ba nahaja, naš list bo hitro pre- 4 skrbel, da se dolžnik oglasi. \
i The OHIO BRANDY
v	. .
I	...... .........
I DISTILLING Co.
I	-
I	6102 St. Clair av. Cleveland,0.
i
Priporočamo se vsem slovenskim in hrvaškim | salorjnarjem ter vsem odjemalcem
[ vina in žganja
jI	za obilna naročila, ker smo začeli z
[ veliko trgovino,
p katero smo še, združili z vele-trgovino vina in žganja
II	Geo. Travnikarja ter s trgovino John Krakarja,
j! Euclid, Ohio.
[i
Imemo v zalogi vse, kar | morejo saloonerjem drugi a« \ gentje ponuditi. Kupujte pri
I domačih ljudeh.
i
Cene primerne, postrežbi točna za vsa naročila.
________■ 1 - -
Naznanilo.
-
Naznanjam rojakom da sem prevzel zastopstvo R. Svehla, Fleet ave. Cleveland, O., za vsakovrstna godala. V zalogi imamo vsakovrstne piane, violine, klarinete, kitare, čelo, base i.t.d. Fine harmonike iz stare domovine na 3 in 4 tone, vse se dobi po nizki ceni. Ako kdo kaj želi, pri meni naj se zglasi.
IVAN ŠPEHEK.
602S ST. CLAIR AVE. Op: Piane se prodajajo na mesečne obroke.
S	Severova zdravila so varni branitelji zdravja v družinah.
'--
Ev
S Sedaj je čas uživati....
Ipl3 Severov
U i BiOOO PURIFIED;
iuui« ii m« <**-.	^ ^	^
11 kncistilcc
ns) W ancx^LT.\:g 1	PRIPOROČLJIV ZA TA-LEOBOLENJA:
gl « KOJADtl	^
'^jg ' frfFmrULV-* ** Ir
g! M ji'	Bleda, pičla kri,	.	.mehurčki, otekline,v
g/	1 J	medel obtok,	mozolji, srab,
3 m	^rrrT'lMt^rl	°s:rci črnavke,	razširjenje žleze,
§	lišaji, opnhki,	bezgavke, slani tok,
fe/	1	bule, žive rane,	kožne bolezni,
m ilf "ZZZZ ^ '	uljesa. tvori	splošna oslabelost
s^ mR \v. r. sev era co.
|W ! lii^Ka* j	^
S» KS c<pa» EAPxce, - tv**"	in čut utrujenosti, tako splošen
^ ^S^^MJ	v tej letni dobi.
^	KIV DOLAR STEKLENICA,
im
m	_____________
St	\a prodaj v lekarnah.	Knjižico z navodom,
^	Ne vzemite nobenega	.K; tiskana v slovenskem
N	druzega leka, ki sfe vam	jeziku dobite z vsako
ponuja namesto Severovega.	steklenico.
Z. ..... L	___=_=
i —---- „,t --
^	Po brezplačan nasvet pišite na naS zdravniški oddelek.
Predsednik: JOHN GORNIK, 6105 St. Clair ave. N.E. 1. fiodpreds.:"jOlI N	i-. 158th St Collinvvood.'"O.
II podpredsednik: t A .NTO NT ŽORC1Č, 1*90 K. 451I1 St. N. E. I. tajnik AN'TOX .OSTIU. («27. Si- CJair ave. N* K II: lajnik IOIIX 111'.K iii^S St. Clair ave. X. E. blagajnik: MATFjVZ IDOYIC, 1^79 4>st St. N. E. Zapisnikar: 1-RAXK GfcTf,!11KR. 1230 E. 40 St. X. E.
NADZORNIKI:
JOHN ČUČNTK, 6204 St. Clair ave. N. E. FRANK ZORICH, 1365 E. 55th St. N. E. JOHN JALOVEC, 1284 E. 55th St. N. E.
POROTNIKI: ANTON GROIN A. ^>127 St Clai,- ave. N. E.
FRANK KNAUS. 1273 E. 43rd St. N. E. JOHN MAJZE'LJ, 6163 Glass ave N. E. ANDREI EERJUC 2898 33rd St. — Broadway. ANTON BENCIN, 4414 Hamilton ave. N. K.
r	' ZVEZIX ZDRAVNIK;
J. M. SELI5KAR, 6127 St. Clair ave. Cleveland, Ohio.
Zvezine seje se vrše vsako prvo "nedeljo v mesecu ob i 2. uri popoldne v )ohn Ordinovi dvorani 11a 6025 St. Clair ave.
Zvezino glasilo: "CLEVELANDSKA AMERIKA".
|,	,	—--r-- -	- - '
]\ ALI HOČEŠ BITI SHE (EN NA SVOJE NTAKE ss===== mu i ■
Potem za/utte pravem jvotu. \ ti.ladlh lotih bI mors. flGvek hra-f Pil! 7» starost, če no, bo njegova Btarosi grenka. Večkrat si i mogoče začel hraniti na tei uti oni banki, pa prodno Je bvoIA na rast ta za dve nlSu. bI videl sto potreb, kmalu si znesel vse ven in si Imel toliko kot. tedaj. ko. hI začel hranili. Sedaj si pa celo obupal In dejal, da braniti /u »tare dnij je hudo in nemogoče!
Ml imamo na ponudbo teh načrtov za tiste, ki morejo prestali zdrtvvnifiko preiskavo. Jaz Beiu edlnf Slovence, ki zastopani največjo družbo v /ijedlnjenih državah, ki ima te hranilnice. Za po-skuinjo n. n. Ako si atar 25 let, lu deucž vsako leto ua atrau »41.86 j do starosti 45. Ičta, medlem čnsom SEBI PRIHRANIL $837.20 I 1 Mi prldenemo K tej Bvoti $1«52.?0 in DOBIŠ »1000, KO 81 45 I. STAR.
To žlv'jen|e Je bHo zavarovano za $1000 v času. ko si dena«-hranit v nali hranilnici. ; ,
PoakuBi starost ih. Iqt, hxanli na leto $4:1.12 do starosti 55 let. Na ta način si prihranil $862.40, dobiš potem $100(i, ko si «tar 55 let In si bil zavarovan za SI"00 od prvega tssa do starosti 55 let.
Zavarujemo tudi *«l«ke In otroke od starosti enega leta do C5. Ako »ah to zanima, pošljite rnA dopisnico /. vnfdm naslovom in ram natanko razloaim Be dhtge osebnosLl.
J* rptT TP.'^'-mi K St. mx|> Ufcc Sh»m banke. ..
«L	«
4» . S tctm naznanjam mojim odjemalcem in pri jate- « T Ijem, da sem prestavil svojo prodajalno na	«
ZFvlTDIIC Sca.-u.axe i
[ 1 Icjer imam v zalogi veliko vrst žganja, likerjev do- • l l mačih in impottifanih, kar vse prodajam po jako
<	» nizkih cenah. .	«
Kranjci imajo JtHo radi tropinjevec, slivovko bit- 4 l * ters in grenko vino, californljskega vina in vse dru- f
<	J go, kar potrebuje salooner.	„
:: lewis maxa, :
<	•	,2 PUBLIC SQUARE.	«
4 0	H
rt	Prodaja likerjev na drobno in debelo	u
<	* Mi prodajamo tudi pivo.	«
X, -i »1 ;r -i
—	Kdor ima naprodaj zem ljilče, lot, hišo, hišno oprave ali kaj aruzega, naj dene ogla v naš list in bo dobil v naihi-
J irejern času kupca. Cene ta-i kim oglasom so samo 50 cen-tQv za vsakokrat.
—	Slavnim društvom vseh Jednot se priporočamo v naročila raznih tiskovin. Na raz-
! pola go imamo zahvale Številnih društev za krasno izvršitev tiskovin. Naš urad ima samo unijske delavce. Delo jako fino, trpežno, cene nizke, kakoi Nikjer drugje.
—	Kadar iščete svojega sorodnika, brata, sestro, očeta, mater ali svojega prijatelja, pišite na nas list, da denemo o-glas v list. Ker je list povsod razširjen, bo vaš sorodnik ali prijatelj se kmalu oglasil. Cena'oglasu je 25 centov vsakokrat.
» * 1 " ' —--
—	Društvene tajnike po A-r eriki" prosimo, da nam piše-
glede .cen za pravila, zdravniške liste, društveni papir, kuverte, prestopne liste, potne liste, obiskovalne liste in plačilne knjižice. Imamo nešteto priznanj od raznih društev za fino izdelane društvene tiskovine. Cene so nižje kot pri drugih tiskarnah. Delo trpež-110 in lično. Vprašajte za cene, predno se obrnete drugam
— Kadar ne morete sami nam pisati ali vam je predaleč do. pošte, obrnite se na našega zastopnika v vašem mestu, ki j, vam bode prijazno in dobro I postregel
I - ' r; ... ; , jj .
Kaj smo nameravali.
Vse karkoli jc bilo potrebno. *f.io skritim n vaze vali, ko smo i/.deloval i Sevcrovo zdravilno milo. Posledek ie l>i1o čisto, lepo milo iz vrstne kakovosti in zelo primerno za vse svrhe: zn o! raz. roke in život: za kopel, toaleto, umivanje lobanje in britje Dobro za odrasle, kakor tudi za fleeo izzarOjstnih dni \a prodaj v lekarnah in prodajalnah. Cena 25c \V. F. Severa Co., Cedar Rapids, la.
Mali oglasi.
AKO HOČETE??? DA VASE ZAMAZANE OBLEKE ZGLEDAJO ZO PET KOT NOVE, JIH PO-ŠLJIE DO
(Phone Cuy. Cent. 6646 K.)
Išče se slovenska žena, stara ali mlada, za hišna opravila. Vpraša naj pri St. Savieti. fycfe Variari ave.	(34)
j Mlad slovenski fant dobi stalno i delo v trgovini z oblekami in nioškp opravo v sredi ^lo venske naselbine pri slovenskemu trgovcu. Poizvedite za
^ * not™ jutro.
Ali ste rabili Severov Anti-	j;
scoso! danes?' Ako ga niste, pa	d
boste videli, da je hudo biti	v
I brez njega. To je sladko, an-	i; tisepliaio listno izpiralo, ki či-	\ sti ustno duplino, odstranjuje	C zoprni dib dobr6 služi v zdravljenju 'bolnega grla, nosnega	2 naihodn, vnetja, živih ran, izto-	d kov in mnogih drugih obolenj,	v navedenih v naši knjižici, ki	li je ovita okoli vsake steklenice	v V lekarnah,- 25c W . F. Severa	p Co. Cedar J<apids, Iowa.	/
Hiše naprodaj, 10 sob, za dve 7 družini-, lot 40x125, na 1431 E. _
St. blizu Superior. Cena S — Na E. 69 St. za dve; družini, 7 sob, blizu St. Clair. Ona $1750. Hiša 7 sob, 2 lružini, kopališče in pralnica, ( blizu slov. cerkve. Cena $2200. '. ^gla^ite se pri Mc.Kenna Bros, ^ 1365 E. 55. St.	(39)
Krojaški pomočnik dobi takoj delo pri McKcrrall. ^Si) K. 105th. St.	(34)
Slovensko dekle dobi službo zn ' 1) liiŠnn delo. \'praša naj na <ho8 i. St. Clair ave.	(30
s	,
Salmon na prodaj na dobrem ~ prostoru zraven tovaren; se ' prnda vadi ndhoda iz Clevelan-da Poizve se v našem uredni- I
štvn.	(3-0 1
_______ , s
m
Flovensk' mesarski pomočnik;^ dobi takoj dobro in stalno de-j lo in dobro plačo v mesarski, * . Trgovini, /^lasi se nai takoj j na r.|Q7 St. Clair ave. (3O) i j
. -	- — ; J
Hiša naprodaj na »5-5 \7St
(> <ob In kopališče: za dve dru-	{
žitie. KU t ji* pod celo hišo in	J
vse moderne priprave. Po ceni	j
Lot .10x1 Poizvedite na zi;o_	j
rejšiiiem naslovu. 13^) | __^____________ j
Iščeio se Slovenci na brano in { stanovanje. Dobijo tudi posa- « niezne sobe z vso postrežbo. < Vprašajte na 1369 E. 43 St- j
(34)
---j
Pohištvo za 6 fantov naprtxlaj
•	po jako nizki ceni. Proda se
» radi odhoda iz mesta. 13-2(1 F. a .55th St.	(34) j
»	Rabim starih čevljev za po I
•	previjanje, vsake vrste, delo j	dobro in točno. R. Per.lan. ,	6112 Glass ave.
•	Proda se trgovina z ženski '	mi klobuki, sladkarijo, toba-t	kom in dr, Jako stara trgovina: »	proda se radi slabega zdravja.
•	Xajboljsi prostor za Slovenca.
-	Oglasite se na 4322 St. Clair ave.	(34)
Naznanilo.
10
10	Naznanjam rojakom, da mi l'- je ušla moja žena Koza Strah, 111 20 aprila, okoli desetih dopol-ra dne. Povedala je. da gre v Col-•I, I in wood, toda tam i<- dosedaj in niso nikjer videli. Vzela je ne-»r kaj denarja in dvoje otrok Sta.
11	rejši otrnik je star štiri leta in >. pol, mlajši pa dve leti iiu 4 tne-e- sece. Kdor rojakov ve, kje je
sedaj, mi stori uslugo, če mi
-	na/nami. ker mi je žal za otroke. ki jih je vzela. Anton Strah, 3241 Št Clai r ave. Cleveland, Ohio.	CvO.
ja, sposobna Za saloon ali prodajalno. Proda se radi odhoda v staro domovino. Več se po izve pri lastniku hiše. Alitor Werstovsek, 2619 W. if>tli St Chicago, III. / ' (35)
Za $2650 kupite hišo za dve
družine, štiri sobe s kopališčen* v prvem nadstropju in štiri so be v drugem. Lot 40x136. Jt vredno nvd brati $3000. tod; proda se ceneje hitremu kupci za $2(»50. Pridite |XJgle<lati I' lastniku na 1 \(u Iv 60 St. Idi z n St. Clair	(30-32-34
Hočete kupiti dobro piano zglasite se pri Ivan Speliku n. 6028 St. Clair ave. on vam pre ! skrbi dobro in ceno, na tnal: ' odplačila.
Priporočam se rojakom v po
prnvljanje starih čevljev ; de
lo dobro in trpežno, cene ni
' z k t* Jernej Krašovec 50!
St C1!air ave. (14 I_____________
( Lot naprodaj, 35x80 št. 7 \\'es ^ Side 102 St. se proda tako I za $400, \'j>raša naj pr |. fitrausu. 1131 Iv '>3. St 1	___<35
Fin nov piano samo S150, če s proda takoj za gotov denar , En vzor piano, vreden . samo $375;. en $375 piano z; . ($250, en S300 za samo $2ic Vprašajte pri J, Špehek, 602 i ; St. Clair ave.
■ It Kruh kakovosti | h-
i i . 11	r<>sku»ite en hlebec
jj VIENNA kruha. I
I	'»	i
j j	j^Mkkkd^.
>
j; I	Svei svak dan
j; {	pri jrocerjlh.
LCbe3acob£aub Baking €o. j
I . ZAKAJ?
Zakaj ho<lite okoli brez zob? Zakaj nimate zob, ki jih ven-i dar lahko dobite tako narav« 1- ne, da se bodejo vaši prijatelji Čudili? Če imate shiuo dva bo-1. ha spodaj ali 'zgoraj, vam ni 1. treba nositi plate iti ni ir vam treba trpeti bolečin p<, ) naši metodi. Brez bolečin.Prepričali in zadovoljili smo 100(1 ljudij od zadniegu decembra, Vprašajte ili. Naše cene soja
II	ko nizke, in nase delo je garar ti rano za 10 let. Zakaj vas že lodee boli, glava ali imate sla
1- bo sapo? Zakaj vaši zobje ni 1] so tako lepi kot vašega sose da, kije bil pri nas?Pomislite i- Dobri zobje so potrebni za do 11 bro zdravlje. Preiskava za stoj. Ženska postrežba.
h RED CROSS,
>-	zobozdravnik1.
6426 St. Clair ave. voga Addison Rd., I. nadstropje
1).	_____
———
Avstro • Amerikanska
Črta.
^ajprlpratmej&a in naJcvncJAa i>ftri» brodna črta za Slovencu In llrvate.
Regularna vožnja med New-Yorkom, Trstom in Reko
. Brzl |Jošt.:n in a«iv| ptu'iM tu'li n» dva vljnka
Martha Washington, Laura, Alice, Argentinia in Oceania.
Druge nove purnike, IhmIo vojslll 1 milj na uro.gradljo.—Fuintkl odplu.u Jo lz New York a ob sredah oU I pi> poldan In lz Trata oh hoIio'IIi oh : popoldan proti New Yorktl.--Vai pai nlkl imajo bre*ž)6nl brzojuv, elektri črno razsviet IJavy 111 no moderno ure tenl.—Hrann je domača.—Mornar), tn zdravniki govorijo slovensko tli hrvatsko.
Za nadalne Informacije, cene In voz ni' lirttke obrnite a*' na nnšf zastopnike aH pa na;
PHELPS BROS. & C*.
Bon'l Agt's, 2 Washington SI., New-York. POZOR ROJAKI!
ktura iti pomada. od katere reenlCnt moftklm In ženskim zrastejo lepi la h Je; ravno tako moškemu zraatejc lepi brki In hrnda. Revnmtlzom v ro kah in nopnh M<> popolnoma odstrani ravno tako kurja očesa, ozebline hradnvlce In pntn«' no««1 to zdravih hitro odstrani. Vprnfiajte pri
J. WAHCIC, 1092 E. 64th St
Cleveland, Ohio.
Angleščina brez učitelja,
po navodilu:
8l«vniiU-anjr>Sto slm nire.
SlttvonfiifA-a"E(<Hk^a litima** in
AnglMkn sloiriiKkfffa skvarja-
Vse tri knjige v eni stane le $1. in je dobiš pri
V. J. KUBELKA
538 W. 145 St.. New York, N. Y
I-epo pohištvo naprodaj po ja^ ko nizki ceni, skoro zastoifcA (\ stolov za jedilnico, i"skfl| lioard" in oprava za parlor. Pridite dopoldne. 6523 Bontna ave.	(35)
Naprodaj 2 lota, cena $500. plačano na njih je $300, dolga * je se $200. Kdor kupi. jih dobi za $400. Prodajo se radi odhoda v stari kraj. <)gU& naj se na 5005 St Clair. (34)
j^ll^jS^j^ ^ ^ ^ ^ ^^
I Vsaka knjižica je vredna f 10.00 bol-nemu Človeku.
apj UJ k Pm Ako trpite na ktcrikoH tajni tnoiki bolezni, želimo, da takoj pišete po to tuckino knjižico. Ta knjižica veni v lahko raium-I^^^^VI^^^I ljlvem iez'ku pove, kako tte na dem« teme-I ki 11 TA ■ U ^m Ijitozdravi mfilis ali zatnipljet je krti, ii-
i* krepomi, re-
■ vmatizciil ali kast h .1, ari-ke b..|tini, Iflodec, jetra in bolezni obimh m v 11 ehur-■H i'i. Vhco. ti«tim, kteri »u m.- ie uastililn Ifnvcliisli večnt^a plačevanja brez v«alega
I ..peha je ta brezplačna knjižicu \ red 1 a >tot ne ch lerj. v. 1'ove vam ta-di, zakaj da trpite in k*< V o 1« liko j ridtte d< trdn>jra *du<vjn Titu fr mol je f'e zadobilo , e fekt « zdrnvjteleano mo' in fntivljenje pi tf m drajo-cene knjižice, kije zalaga znai osti in vnehi je stvuri, kter bi m rnl vsak fluvt-k znati. Znpon tite si. t h < njiiio n- d< 1-' r' f oitt- tr t 7 h f trt- J Ml plačanio tudi i> Stnino Izn« !nit< odre^ek tu oflaj in p'Hite i)t<n< ca le daneN, na kar vini mi polletno nafto knjižico v viiftem n fitcrireir jt ziko p<i|xtlni)nia rast >nj.
POŠLI TE NAM TA ODREZEK ŠE DANfcS
r»K. |os. Listkr tSr Co., Aus. 705 Northwestern Bldg. 22 Fifth Ave., Chiengo, 111.
Gospodje: — Zanima me ponudba, s katerr. nurlite Vašo knjižico brezplačno: prosim pošljite mi jo takoj.
Ime..........................................Pošta................................Država................
t J OH N t MODI C
6201 ST, CI.4 1R AVE.
Prip"roca svojo jako lino urejeno gostilno vsem rojakom. Rojaki p > Ameriki, ki
j	ali erno vino, naj pišejo počeno. Pošiljam po celi Ameriki
1	tu(li
I	drožnik aol^ tropi m c,
4	1 - ' .....----.. - -
i
3:	m-t^ m rRA POSTRtŽBA IN NiZKE
■»►	• ,, (	*'V' .	flji	■ SKj^jffi
T T T T T T T TT T«I ■ » » ■ » » m m 9 w m
Zgodnje znamenje jetike. |
V naslovi' označene bolezni, koja pomori na tisoče naših ljudi skoraj ni mogoče spoznati, dokler že ni prepjzno Vsi zdravniki zatrjujejo pa da je ozdravljiva, ako se jo pravilno zdravi in sicer v pravem 'času. Prvo znamenje jetike je	•
BLEDA POLT.
Ljudje pripisujejo hledost različnihi vzrokom, toda nihče ne smatra tega za prvi pojav jetike. Bledi ljudje vedo, oziroma bi morali vedeti, da njihova kri ni v redu, da v njej ni dovolj rudeče tvarine, da je preslaba, da bi za-mogla pravilnim potoni rcd'iti truplo. Koža izgubi svojo naravno rudečkasto barvo ter postane bleda, rumenkasta ali sivkasta. Živčevje in mišičevje oslabi, želodec neče več pravilno delovati in vse truplo pojema od stopinje do stopinje. Vsled uga je potrebno ustvariti novo kri — čisto in bogato kri — vendar pa tega ni mogoče doseči, dokler želodec ne sprejema dovolj dobre in redilne hrane in dokler narava sama ne postane tako krepka, da zaniorc sama iz trupla pregnati vse ono, kar je škodljivo, ker le ako se to zgodi, se zamore na-pravljati zopet čista In zdrava kri. Nam jc poznano samo jedno sredstvo, s katerim se to doseže, in to jc
Trinerjevo ameriško grenko vino.
To sredstvo, ki je napravljeno iz dobrega rudečega vina in zdravilnih zelišč. koja s skrbno izbrana, okrepi želodec, tako da jc zopet sposoben za pravilno delo. Po tem bodete zopet lahko jedli in prebavah vašo hrano. Vaša kri bode postala zopet čista in jaka, vaša polt bo xadobila zopet naravno barvo in gladkost. Naj že bode vaši bledosti kterikoli vzrok, rabite Trinerjevo meriško grenko /ino.
joBBFB ranru't
L	Izguba teka	Kolika in krči t
fljfl	Nepravilno prebavljanje Izguba moči
^ffifl Pj^SfT	Slabosti po jedi	Ermenica
R^k \	Običajno zaprtje	Onemoglost
J	Glavobol	Razne ženske bolezni
V/iN	Nahod	Izpahljaji in drugo
_wtoirrmc»________________————————
je nekoliko bolezni, katere se odpravijo z rabo Trinerjevega ameriškega grenkega vina.
To sredstvo i ebilo na razstavi v Seattle leta 1900 odlikovano s zlato kolajno in veliko nagrado (najvišja nagrada) na razstavah v Londonu in Bru-selju 1911.%? "	_•
JOS. TRINER,
Kemičen laboratorij.
1333-9 S- Ashland Ave.	CHICAGO, ILL. |
v ' 1 . ■• IN ....................... '	■ II Bil
^fgg^SfgStt&ez&if fS£ ^Sf	j
f IAUM /^HDIVIK SLOVENSKI KROJAČ j|
I JOHjN (jUKmK, iTo^trciai7^.
{	Priporočam se vsem rojakom v nakup lepih, moder-	j j
Ž	nib trpežnih spomladnili 111 letnih oblek. Prodajam oh-	j j
€	leke po meri in prodajam že narejene obleke. Pripo-	ji
jI	ročam se si. društvom v napravo uniform in izvršu-	ji
jI	jem vsa druga krojaška naročila.	J|
I Tel. Princeton 2402 W. SVOJ K SVOJIM! \
7A0Tfllll revolverji, britve, zlatnina in dr.
L 0 I U 11 J Najbolj čudovita ponudba, kar Jih je bilo.
lin hitro ra*proil»mn nalo veliko i»]n«o pravih alnrHkaaalilh ur. dn'cnio ml »a prlliodnjlh no (hill in.«l"n| * r»ak<i \iro $.1.00 »retlen revolTCf', ^ »tretov; juko »nniio Cutler lirltvo ga-rantlrnna PMdMlJt utroCnlk m Ottirnk brin-r, ▼rrden $1.00, »luto pUtlram «Hico »pri-Trnkom BOf. en por ■olldn«> ilatlh jjuWbov manSt-tr. floc. Ijilo in hrftvatc. JPc, lo 4 gaml«ihsrajce, l«>c. V.ntadaHta, k« «0 »re.loa §0.38 voftLJHMO ZASTONJ a vnako liro «n ie nitko ali ntoike. Tn H<irrttitlr»na un m 30 let I« originalu« omcrttk« ura. ki drli nnjboljl'tft*. Jc »tjlldno dvojni* plitlrann In Knivlruna.	je t< v»e vrrano S 10.30. reo-
dar poli jemo »»e-kujml tn 98.90 C. O. D. da v»e orellfele M mi. Če w prrpriCnte, <l»Je < redno denarja, j-lnfajte Metu J5.tt» In vneje va*e. Čc |>n nHfelc. povrnile nam uno ln v« na naftr »trolkr Miti centa ne	dn tldUe to- če py»l|ett.»n.0B. platamo it.l tiprtin
in damo »e poicbno dnHlo. POSEBNOST I E« um In daril* «».to«|, tc a«roMtc ieat nr >n ,^0. Povclfe, bofetc l^o aH moifo	20 dn.J. N„r dan,.. C ^V ROLL
CUTLBR CO« MANHATTAN BLVU., tniLAui*. 11-
Milijonska vojska.
Mesto New York je drugo največje mesto na svetu, m o-troci tega mesta se kopljejo vsak dan v »noju svojega obrar r ; a in služijo kruh, ker v tem ■ estu s< vsak dan več dela, 1 aknr kje drugje nn svetu, ,V ' * vii !;u je s ker manj prebivalcev kakor v Londonu, pa se vendar v New Yorku veič naredi kakor v Londonu. V drugih mestih pride na vsakih pet oseh en delavec, a drugi so žene in otroci. V New Yorku pa je vsaka tretja oseba delavec Dva vzroka sta. da je tako. V New Yorku delo mnogo ljudi, katerih družine ne stanujejo v mestu. Vsak dnu prihajajo črne vojske delavcev v to svetovno metropolo, in zvečer se vračajo trudni, zdelani in ozuojeni k svojim družinam, ki stanujejo izven me-■ sta. To se ponavlja dan za dnevom, venomer naprej, kakor namazano kolo.
V ameriški metropoli ie en milijon, štiristo devet tisoč delavcev. V tem številu so uraču-nani vsi navadni delavci, graditelji. uradniki in nadzorniki, ravno tako oni, ki delajo s pikom, lopato tli kladivom kakor n oni, ki delajo z umom in peresom. Ti delavci dobivajo vsak d-mi deset milijonov štiristo tri-tisoč dolarjev plače ali na leto skupaj tri tisoč osemsto in* šest milijonov dolarjev. Tu |»ns <n denar je ona stvar, kij pgoni životno kri v največjem do'av«kem mestu na svetu.
Oni, ki je pregledal Yew York, pravi, da je to mesto trgovine. Tn tako je. Na milje in milje daleč se razprostirajo newyorske trgovine. V vsaki ulici so trgovine, v več ulicah po pet ali šest v eni hiši. In pri takih razmerah se človek večkrat vprašuje, kako je mogoče, da pri taki neizmerni trgovini morejo obstati manjši trgovci? Velike newyorske trgovine niso več podobne trgovinam v pravem pomenu besede, pač pa so podobne manjšim mesto v celoti. Vendar se ne bavi m: j več delavcev s prodajanjem J blaga. pač pa jih dela največ j v tovarnah.
New York je tovarniško mesto. FVeko šeststo tisoč oseb dela v tovarnah in te vrste delavcev je največ v mestu. Ti delavci dobivajo na leto skoro |>etsto milijonov dolarjev, ini če pomislimo, da dobi delavec za svoje delo le nekaj odstot-. kov resnične vrednosti, lahko rečemo, da ti delavci na leto producirajo najmanj 50 tisoč milijonov dolarjev prave vrednosti, za kar ljudstvo plača izdelane stvari. Pri tem pa Še niso všteti mali tovarnarji, ker te ne štejemo med prave tovarnarje, pač pa med razpro-dajalce. V vseh oddelkih industrije delajo cele vojske delavcev, ki izgotavljajo iz surove tvarine najraznovrstnejše izdelke. Ti izdelujejo vse od velikanskih parnikov do mesenih t-Mias, od štanjolnega papirja do pisalnih strojev, od barve <lo klavirja, od železnih tramov do krasnih biserov od cementa do leda, od sveče do oltarja, in tako dalje, in tako dalje, vse, vse, kar potrebuje današnje človečanstvo, najbolj pri-prosto in najbolj razkošno.
Zraven onih, ki izdelujejo robo, so najbolj številni onii, ki jo prodajajo. Ameriko imenujejo zemljo trgovine, in če je to res. tedaj je New York metropola trgovine. Yr tem mestu ,«e prodaja vse, kar se rabi v mestu, kar se rabi po Ameriki, kar se rabi po celem svetu Kitajec ravno tako lahko kupi svoje najljubše predmete, kako Avstralec ali Indijec.
Krasni biseri jtfžne Afrike ooleg najdragocenejše krznine iz Sibirije — vse to se predaja
New ^ orku. Izbrano zapad-110 ovočje in najdragocenejše :/točno sadje, vse je tinkaj. Naj stvar raste kjer koli. naj bi bilo treba žrtvovati milijone, da pride stvar v New York, ti jo gotovo dobiš, če le hočeš in se potrudiš do prodajalen. Trgovine so velike in majhne. Velike trgovine se razmeroma hitreje posvečujejo, kakor male. Vseh prodajalcev skupaj v t newvorških trgovinah, od nad-
...................1
zornikov do navadnih pometačev v trgovini je nad 300.000
V	takozvanih department
trgovinah vidiš že precej veliko mesto pred seboj. Take tr-
govnie obišče vsak dan nad 50.000 ljudij. Mnogo pomočnikov v teb trgovinah so bih svoje d ti i j sami trgovci, pa so opustili svoj posel, ker jim več nese. če prodajajo blago v tujih trgovinah drugim ljudem, kakor pa če bi lastno blago prodajali občinstvu. Depart ment prodajalne v New Yorku so pravo moderno čudo.
Kar se pa tiče malih trgovin teh je pa brez števila. V 111110-y\h dela samo lastnik in nje-n\a žena. Pozneje se pa zna ž-goditi, da narastejo take male trgovine v velikanske prodajalne. kjer prodajajo tedensko na milijone dolarjev blaga Velike trgovine se v New Yorku strahovito hitro tuno/.e, ker se pre. bivalst\ o zelo hitro širi in ima vedno večje potrebščine. Mnogi, ki stanujejo izven mesta, in teh je na tisoče, hodijo v NTcvv York, po vse, kar potrebujejo.	. .
\'a tretjem mestu 1>il štejemo vojske delavcev, ki delajo nn zraku. Ti delavci ne delajo v hišah ali tovarnah, pač pa ir.i prostem. To so spretni mehaniki in prav doli do onih. ki cepijo drva iu pumpajo vodo
Delajo visoko in nizko, 11a- I bijajo s kladivom in pilijo s -pilo, vozijo milijonske vozove prenašajo tovore kot mule, podirajo hiše, zidajo palače, grn-I dr velikanske uarnikc. Stotnoče jih dela pri stvareh, za katere je treba močne roke in zdravo telo V New Yorku ie oko'i 100000 takih delavcev, ki de- 1 !nj« na prostem.
Vsako leto pa se zmanjšuje število onih, Ki delajo s pikom in lopato. Klcktrik? in para prevzema njih mesto. Ni treba več stotine delavcev, tla naložijo železniške vozove polne blaga, ker ena parna priprava ali električna opravi to delo za tvje. Sedaj nji treba nekaj dnij delati, da se težak predmet dvigne kvišku, ker ena. dve tri. parni stroj že drži i teško maso visoko v zraku. DoJ 'kler niso imeli takih strojev! ! niti misliti ni bilo na take proizvode modeme vednosti ka-kor zgradba Peunsvlvania kolodvora. 11 u|!m>ii tunel 1 in Grand Central poslopja. Je , mnogo starcev v New Yorku, ( ki so v svojih mladih letih <1- , pravi jali sliJna opravila, t. j. , delali težko z rokami, a danes njih sinovi zaganjajo parne stroje gonijo električne priprave. Treba je samo pritisniti na električni gumb, pa se dvignejo cele tone zelezja. jekla, svinca kvišku, za kur bi prej vzelo stotine delavcev nekaj dnij, da
naredijo isto kot stroj.	1
# #
Yew York ni "suho mesto", 1 ker v njem ie enajst tisoč prostorov. kjer dobiš okrepčujočo pijačo, če si žejen. V tovarnah za pijače dela 5K.000 delavcev. V New Yorku je J^*1 cerkev, katere upravlja u.000 duhovnikov.
V	New S orku je fioixi odvetnikov. joco zobozdravnikov. l('.ooo drugih zdravnikov. 1 ' 1.000 učiteljev. In nobeno mesto na s\ etu nima tako sposobnih učiteljev kakor mesto New York, 'šol je 1 joo. ali sko. •o toliko kolikor i<' hiš v Ljubljani. V New Yorku je 40.000 stavcev.' .'vOOD hotelskih strežnikov, nad 10.000 gledaliških igralcev. In še ena vojska delavcev je, namreč jfi.ooo uradnikov. ki s(> zaposljeni pri me-vtnilt državnih in zvezinih uradih. IVava vojska f>:< je po-'ieija. katere ie 1 1.000 in ognje ^asci, katerih štejemo skoro
-m
Kazven teh delavcev, ki smo jih omenili, je pa še tisoče fti isoče drugih, katerih delo ]e na nepoštena stvar. V New orku je vedno kakih 50.000 nostopaičev, tatov in roparjev, ki vznemirjajo nevvvorškega prebivalca, pred katerimi nisi nikdar varen, iu s katerimi se bori vsak dan enajst tisoč policistov, *
V	New Yorku je vse na svetu.
— Ali ste že ponovili naročnino! n list? Samo dva dolarja naleta.
raznoterosti.
Bog na obtožni klopi ali ču-
1ra toiha. Čedomir Solajic v vasi Zablavi v trnavskem okraju 11a Bolgarskem je vložil na duhovno sodišče tožbo proti samemu — Ilogii. V tej po predpisih kolkovani tožbi pravi kmetič Čedomir med drugim v utemeljitev svojega zahtevka t o-le: Splošno draginja je povsodi. nesreče se vrste za nesrečami, zemlja ii'ic več 11c rodi tako, kakor preje, povsodi vlada pomanjkanje in beda, na svetu pa gospodarijo ponajveč zlobni ljudje. Vsega tega je pa kriv gospod Bog, ker zlega ne zabraiijttje 111 htidobuežev ne kaznuje. Iz tega sledi, da se je dobri Hog postaral ali pa je izrrtil»iI veselje, da bi se še na-dlje zanimal zanje. To pa ni prav. ker s tem gospod Bog grdo zanemarja svoje dolžnosti redom ir Silajevič torej prosi prečastito duhovno ■ sodišče, naj Hoga pošlje nemudoma v zasluženi pokoj. Na njegovo mesto naj postavi regente, ki naj v bodoče vladajo v tiebe-soh. Duhovno sodišče je tožbo prečitalo. Ciospodje, ki so predsedniki tega sodišča, so delali silno resno obraze med citan-jem, nato pa so napravili kratek proces ter odstopili "tožbo" okrajnemu glavarstvu. Nekega lepega dne nato je dobil oče ("edoniir Šolajič od okrajnega glavarstva pismo, v katerem se mu naziiaja, da ga je oblast obsodila v petdnevni zapor, ker ie s svojo tožbo raz žab I gospoda Boga in se takorekoč naravnost spuntal proti njemu. Sedaj sedi ubogi ('edoinir Šolaj ič v zaporu. Pravijo. da jc že prišel do prepričanja. da se gospod Bog ni postaral in da se vedno živahno zanima za take ljudi, kakršen je on. Trda Šolajte.
Celo mesto brez kruha. T z
Runa poročajo, da je mesto Novara brez kruha. Izbruhnila ie namreč tamkaj stavka pe-; kov. Vstal nekega spora med mojstri in pomočniki so zadnji ustavili delo. Ker pa nočejo I peki. ki so v soseščini, pošiljati I kruli v Novarn. je mesto v zelo kritičnem položaju. Oblasti skušajo poravnati spor med pekovskimi mojstri itr pomočniki
Avtomobil povozil dve pisateljici. Iz Hamburga se poroča. da je povozil avtomobil nedavno pisateljici Doro in Klav-dino Staak. Dora je umrla. K la vdina pa je ozdravela, a postala je melanholična in si na to prerezala žile, a s<> jo rešili smrti Dne 12. aprila se je pa ustrelila.
Kuga. V nizozemski Indiji se kuga vedno bolj širi. Vsak da numre v treh najbolj okuženih okrajih po 50 ljudi, Naj-bržc so zanesli kugo v nizozemsko Indijo malajski motia-medanri. ki so se vračal« od romanja v Mekko. — Po uradnih poročilih se je na Javi od začetka februarja do 2. aprila zi/odilo 105 sluičajcv kuge. Od zbolelih ie umrlo 75, 13 jih je pa ozdravelo. Dne aprila m> se oglasili 13 slučajev novega obolenja it* 7 slučajev smrti.
Rufijanstvo v visokih krogih.
V Kijevu se bavi sedaj policija 7. nccuvetiim zločinom, v ka-tererra so zapleteni najvišji krogi, ftnajst odličnih oseb. med njimi enega aktivnega generala, enega odvetnika in enega bogatega veleposestnika je policija aretirala zaradi sovod-stva in kupčevanja z deklicami Žrtve so bile deklice iz odličnih rodbin v starosti 14 in 15 let.
Društveni oglasi.
K. K. pod p. dr. Srca Jezusa
ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v Knausovi dvorani. Uradniki za leto 1911 so: John Peko! j, pred s. 5613 Carry ave. lernej Kraševec. podpred«ed. Stefan Brodnik, tajnik 1093 E. 64 St.: M, Oblak rač. taj.; John , Levstek blagajnik; O. F. I«ev-stek in J. Brus zastopnika. F. Prelogar, zastopnik za Collinwood, 659 Harlem St.; Drtišt. čkž	.s: & -'M■
4iVT 1. t •	-s.,;:'!	M ■
zdravnik F J. Schmoldt, 513? Superior ave. Uradne ure od 7—K zvečer.	30. dec. 11
K. 2. P. dr. Srca Marijinega
(staro), ima redne mesečne seje vsak drugi četrtek v mesecu ob pol 8. zvečer v mali Kau-sovi dvorani. Vstopnina od 17 do 30 leta S1.50;, od 30 do 45 leta $1.75. Mesečnina je 40c in bolniška podpora po $5.00 na teden. Katera želi pristopiti mora biti vpisana en mesec prei po društveni sestri. Predsednica Marija Mihelčič, 6J13 S« Clair ave.: I tajnica Ivanka Pelan, 6131 St Clair ave.; 11 tajivca Cecilija Brodnik. 1003 K. 64 St. :blagajničarka Ivana Clfivič 6131 St Clair ave.
(i<). mare u 1
Samostojno K. K. P. dr. sv.
Jožefa ima redne mesečne seje četrto nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v Knausovi dvorani. Vstopnina od 18. do 30 leta $1.50 od 30 do 35 $2.00 in od 35 do 40 leta $2.so. Predsed Fr. Mežnaršič 4214 St. Clair; I. tajnik Fr. Košmerlj, 455 K. 152nd St. Collinwood; II. taj John Turk, 305^ St. Clair ave. Blaga j. John Grm. 1089 K. ^4 St. Rojaki se vabijo k obilnem pristopu.	M. jau. iM
Dr. sv. Vida, št. 25. K.S.K.J.
ima svoje redne mesečne seje prvo nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani. Preds. Mike Set-nikar, 6131 St. Clair ave. I. taj. los Russ, 1306 M. 55th St. društveni zdravnik J. Seliškar. 6127 St. Clair ave. ("lani se sprejmejo od 16 do 45 leta. Usmrtnina $500 ali $1000, in $6 bolniške podpore na teden. Novovpisani član mora prinesti zdravniške liste I. tajniku pred sejo, nakar se pošljejo vrhovnemu zdravniku; če gn ta potrdi, društvo pri prihodnji seji glasuje (\ njegovem sprejetju. Isto velja za članice. Rojaki se vabijo k obilnem pristopu.	(1. avg. m,
Dr. Slovenske Sokolice imajo svoje redne mesečne seje vsa^ ko drugo nedeljo v mesecu v tnali Knausovi dvorani ob 2. tiri popoldne. Novopristopivša mora biti vpisana po kaki sestri Sokolici.
Starostka Zofka Birk 602«) Glass ave,; tajnica Marija Pe-terlin, 6314 Glass ave.; II. tajnica Antonija Likar 6014 Collins ave. Collinwood O.; bla-gajničarka Ana Gorenc 1258 E. q=; S'..; dr. Zdravnik J. Seliškar fu?7 St. Clair ave. < t jau i-D
Dr. Slovenija ima svoje redne seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. popoldne v prostorih na 3048 St. Clair ave. N. E. Kdor želi pristopiti mora biti upisan mesec dnij poprej po društvenemu bratu.
Bratje pristopajte k dobrem društvu ker dr. Slovenija plača $6 bolniške podpore na teden. — Preds. John Pirint. 351 j St. Clair ave.; tajnik John Mandclj. 1K. 33 St. N. L blag. Frank Toptuiš. 1415 K 39 St. N'. F..: dr. zdravnik T M Seliškar 6127 St. Clair ave. N.l
31 dec. 11
SI. ml. pod. dr. Žal. Matere Božje 'ima redne mesečne seje vsako trejo nedeljo v mesecu v mali Knausovi dvorani ob 2. uri popoldne iil redne vaje vsak prvi in tretji torek v mesecu ob 7. pri zv. v veliki Knausovi dvorani.
Predsednik J. Kuhar, 3846 St. Clair ave, tajnik Jos. Glavič, 6401 Metta ave, blagajnik Matija Glavič, 6131 St. Claif ave.. načelnik Jak. Žele, 6128 /»lass ave. —Ker je to društvo mladeniško sprejema samo mladeniče v društvo od 16 do ^o leta. Vstopnina znaša: od 16 do 20 1. $1.00. od 20 do 25 $1.50, od 25 dt> 30 1. $2.00. Udnina znaša 50c na mesec.
1. avg. 11.
Dr. sv. Frančiška, št. 66, K. S.K.J. ima svoje redne seje vsako prvo nedeljo v. mesecu v Jos. Percovi dvorani na 79th St. Predsednik, Alois Zupančič, 3236)4 Hamilton ave. I. tajnik Josip Perko, 6914 Grand ave., zastopnik Anton Suster-sič, 1618 Otter ave. Rojaki se vabijo k obilnem pristopu.
(1. marc 11)
= •'<''■• ,'''!>• S" 'l'.' h- ■ rtj
»r 1 * a A 01 ,, M i ei. in poa. ar. oiovensiii
kol ima svoje redne mesečne
seje vsako 3. nedeljo v mesecu
na 6131 St. Clair ave. ob 2. uri popoldne. — Starosta Jos. Ka-lan, 1128 E. 63 St., tajnik Fr. Hudovernik, 1243 60 St » blagajnik Iv. Pekolj, 5613 Carry ave., dr. zdravnik J. M. Seliškar. 6127 St. Clair ave.
(i. marca 11.«
K. S. K. pod. dr. sv. Alojzija j
v Newburgu ima svoje redne mesečne seje vsako prvo ne-1 deljo v mesecu v Mike Plutovi' dvorani na 3611—18 St
Predsednik John Lekan 3622 E. 80 St. S. E., tajnik Anton Miklavčič 3622 E. 80 St. S. E. blagajnik Anton Fortuna 3593
E.	81 St. S. K. <1. jan. 12.
Sam. K. K. pod. dr. sv. Vida. ima svoje redne seje vsako prvo nedeljo, v mesecu ob 2. uri popol. s. č. v šolski dvorani. Kdor želi pristopiti k društvu mora biti vpisan od društveni-ka mesec dnij poprej. Vstopnina je znižana za polovico, to velja do 6 julija 1911.
(1. jan. 12,
Mlad. pod. dr. sv. Antona Padovanskega v Newburgu ima svoje redne mesečne seje vsako četi to nedeljo v Mikel Plutovi dvorani 11a 3611 K. j 8jst St.
Predsednik Jos. Lekan, 8101 Aetna Rd. podpredsednik Fr. Kisner; L tajnik Domen Blatnik, 3571 E. 81 St.; IL'tai. Frank Pcskar; blagajnik Fr. Plut 3611 E. 81st. St.
1. jan. 12
Slov. K. Vit, dr. sv. Alojzija, ima svoje redne mesečne je vsako četrto nedeljo pop in redne vaje vsaki drugi In četrti torek ob 8. uri zv. v Knausovi dvorani. Predsednik John Gornik, 6105 St. Clair. podpred. Frank Gornik, blag. |o.s. Gornik: I taj. in načelnik Math KI1111, 1621 Newman ave. Lakewood. Društveni zdravnik I. M Seliškar. Vsa pojasnila daje prvi tajnik.
1. jan. 11.
K. S. P. dr. sv. Barbare, št.
6. spadajoče k gl. post. v Forest City, ima svoje redne me-•sčne seje vsako prvo nedelji* v' mesecu in sicer ob io. dop, V Grd i nov i dvorani V društvo ;e sprejemajo člani <xl 16 do p; 1. Vstopnina je po starosti Bolniške podpore se plača $7. 11a tedeji in takoj po vstopu Predsednik. M. Colarič io6j
F.	(n St..: taj J. Trbovc 4403 Superior ave.: blagajnik M Vintar, 1141 E. 60 St. Pojasnila dajeta predsednik in tajniik
(1. jul.i t '
Slovenska Narodna Čitalnica
ima svoje redne seje vsak prvi četrtek v mesecu ob 8. zvečer v čitalniških prostorih na 1113 Norwood Rd. Knjige se izpo-50 ju jejo vsako nedeljo od 9 do n ure dop. in vsak četrtek od 7 do 9 zveč. Vsa pojasnila dajejo- los. 2ele, predsednik. 6106 St Clair ave. A. Petrič. L tajnik 6r2t St Clair ave Tac. Požun, blagajnik, 1164 E. 61 St. '	1. fe-b. it.
Društvo "Svobodomiselne Slovenke" ima svoje redne mesečne seje vsak tretji četrtek v mesecu v mali Knausovi dvorani. Predsednica Helena Per-dan. t 114 E 63 St.; Ivanka Glavič, podpreds. 6131 St. Clair ave.; Nežka Kalan, taj. 1128 E. Cm St.; Terezija Žel c. rač. taj 6108 St. Clair ave. Marija Kranjc, blagajničarka, 1139 E
63 St.
Društvo daje $5.00 tedenske podpore v slučaju bolezni članice za 50c mesečnine, vrhu tega tudi pogrebne stroške. Slovenke se uljudno vabijo, da pristopajo v obilnem številu.
(1. jau. 12*
Samostojno Pevsko in podp dr. Vrh Planin, ima svoje redne seje vsako prvo nedeljo \ mesecu in pevske vaje vsak torek in petek zvečer ob S.tin. Predsed. Mak? Temistokle. 67.' Collamer ave.: podpreds. Joe. Žerjav, 15402 Calcuta ave,, tajnik Cart Lampe, 4'2 E* St.; TI. taj. Gustav Zupanču 412 E. 136 St.; blag. Martin Janežič, 5706 Waterloo Road (12. apr.11)
f 1 liOD JpUiiliCIl^i
Izvršujemo vaa I fotograflčna naročila«
usptskiim
1841 Euclid Av«, I8HE3S1
■
I
/♦W»MMIMMMMMM<MM1IMMM»MMIMI»»H»»»
'j.." i1-1" ............. iu ...	" -""'" ■ 1......... ............. - . - —>
[ fWWMWOIMWWNWf)^^
s^g^rSatfanic Brati,
vž^u^&f^^^^^!^ naroči deio dobi načrte zastonj Rojaki, oddajte stavbenska dela in po i prave pri ]>oslopjih domačinom ne pa tujcem * Se
I	pripoorčata Satkovlč Brata, 1192 Norwood Rd.
J Anton Bašca,
!|	1016 t. Slat ST.
i I	;[
II	a^a/s^v	Naznanjam vsem svo- [ i! j I j ijfflE^^ jj jim odjemalcem, da se
j|	odslej naprej dobi suhe
in Prckaiene klobase, do-mrT bcr ®P€h> "kaiser-flajš", * .^^IBjP^	izvrstne šunke in plečeta,
'ill^^^^^P želodci, prava domača
mast i.t.d. Cene primerne j { in dobro blago. Sprejemajo se naročila za izven mesta, f
ft]ii!Bfipii!ii!iiiiiiiji4MHii»n.'UiiiHi!in it!iti!ttiiiwiaaaaiiti>»«i>aiiw«»<miiiiaiiiaa»»iinaff
j- £
: Največja slovenska trgovina £ 3; in pogrebni zavod,
h- HaedelJ«na v dva del* in ▼ polni veri s pripnmuBi	X
^ preskrbljena. Trgovina xa nakup pofelltva. orodja, prupog, poaode,	^
-> barve, atekta tn drugo. Pogrebni aavod j« s uajflnejilml pripravami	i f preskrbljen. Ml preskrbujemo najlepic sprevode v eadovoljnoftt > -i- ljudij. sakar imamo bres Števila zahval. Za vaakl slučaj Imamo dva ! I
^ amhulauoe in fine kočljs Trgovina odprta nod in dan. 9e pripora-	< > mu V8«m Slovencem In atoftasklm drnitvom.
V' Tel. Prtnoeton 1811, A /I-jII^^ TTOOVEC la jtogUlIt. i ^
j; hhi b«s. i««!, a. urama, ^ st. ^ ^vMut :
H J. S. Jablonski, 1
{>12$ ST. CLAIR IVE. N. £. I
Izdeluje slike za ženitbe in družinske slike, otroike slike, po najnovejši modi in po nizkih cenah. Za $3.00 vrednosti slik (en ducat), naredimo eno veliko sliko v naravni velikosti zastonj. Vse delo je garantirano.
J MIKE 8KEBE, |
OOO Ivanlior, oor. E. IffttndSt. Colllnwood.O X
A	naznanja da ima veliko zalogo ^^
I	domačega vina ^(B ;;.
S Razpošilja gn rojakom na vse strani v največjo zadovolj- ! j g nost. Priporoča se rojakom, da se zanesljivo nanj obrnejo ; ;
AfANTED-A mUl AGENJ,
I tACHTOWN m 1 (LilNt riot to ride and exhibit a s«mi>»* Iartort Modal
Rangar'1 bicycle fuftil- hv<( by m. Our nir«'ntH every where are maklac mont-y fust, VWw Mr (ulljMttUuleri mU sfttlsl«#«r «Imii,
NO MONIY RBQUIMbO uiilll jou nwfvejujd approve of your
bicycle. We «lih> to aoymio »njrnlicre In thjjltT IS. *i«««14*m* tn advance.aud allow TM DAYS' PRIB TRIAL durinf which time you may rUlo tho bicycle a nd nut It to any tent wu wUh. If yuu are then tu>t porfocily saiUfled or do not wish to keen the bicycle *lilp It bno k to u-* at our expense and uiUhh Utmtmtitmi. KATTABV PDIfiFf We furulnh tho hit'hest arnde blcyclaa It Is ravivav raiuca UuN|i,le to make at one airnlf profit above actual fnctory co*t, Youhnvelteto KOmiddlemen'H profit«i byboy-in» direct of una ml hnvo the mannfacturt-r njpiarante« behind your bicycle. OO ROT BUY a bloycle or a pair of t Inn from «■*•»• at *i H" until you re<;p|ve our catalogue-« and lenrn our unheard Of ftmt
}6«Miremš^Ssssaas^
tUf low yrtt-rt can nwko yoe tkta r^wTWa nil fclahnt ■ nnn muinr «H(mr factory. W»»rr.»t1ifHd»llh«l.ao pTT,nt.l»r«r»otofT«<*l lAiin,you cui uMicurMcycMaBOaryuurowaMUMpiaMataMiUanwsrtaaa.
taiayi^nlTvd.	.	____
laefcvCLBa. Wa do not MfBiartr fc«n<ttaa*»mt handblcyntn, fcol««al1jrkwra _ ______ __udUk«Mtntrarfa b/ our Ciiieago ratal!ituna. lbaw we cMtr out proaptly at frtlM
msrgggg^s^gs^jl—jj
W ^^^ llt.HHr Mir, i»l * Utrodun
DESORiPTWIlB S^iwlVand^e'aar fl
rldlnr, very durable and lined	n lih
aapeolal«iualltyof rubber, which nerer be-
comes porona and which clo»tes up small ^^TWTf^ ouncturva without allowtnc the air to	§■ « i. ,L i1lt n,.,*r^ltl<IMi
We have hundred« of letter« from aallnfled customer« |m !JžHlljSLnatMra mrfM1^* atatlnathatthelr Uresbaveonly beenpumpedup once	"It'1 aha Hm ttrfa uN»
or twice In a whole season. Tlu-y weigh no more than JK ? , .TJ^-ZJi..' yy. aa ordinary tire, the puncture r»-al«Ung qualities betmr |m MtTaM miM*7 aiT J"-flyen by aeTeral layer« of thin, apecially prepared	Sn»™"' »LtS
fabric on the tread. The regular prioe or these tires ■■ glayliwlSL^ la 110.00 per pair, but for advertising purposes we are "
making a apeotnl factory Price to the rl.lerof Only !».»If r pair. AH ordera ahlppedaame day lettar lancetred. Vo ahlpC O. D. on approval You do not pay a cent until yoU
hare examined and found them strictly as ^presented.	________________________
Wa Will silo« ■•ase jlmairt or Spar not <th«raby awkm« ta« pri« *a.M par P»lr) irjOTi ni TOUOMM WITH NDU >od anclOM tbl» adv.rtkm-n t. You nnorl.k In^JInfu.«« »r*fr niža tlna Mr aa rata rant at OUM axpann If ft>r aay nam« UtJ ara out —notntorr^ oa tymlnanoa. Wt an pnintly nttaWa udnioncy nnt torn IihhIiuIH bask. If ion ontora pair of thww tin*, you will nod tbat tb»y will rMa ^.iM nio U.t*™w«r bUter lart l^n.rrand hi',k lint r than anr tira yoa hars«v»rund or naaatany prim. Wafa^^^^^^^^ff^gr^rTmi?j!-^'-^	rouromw.^ Wawta«
v 6iik sovražnik.
I c
Ste /e videli hišno muho kako
t
leze po stropu, z nogami na-[;' kvišku, a z ostalim delom telesa navzdol; marsikdo se tudi če čudil, kako da ne pade muha na tla Vedeli gotovo še niste. da je ravnoono, s pomočjo katerega leze muha po stropu, najnevarnejši sovražniik človeškega rodu, ki razširja najbolj nevarne bolezni.
N. E. Cobb, znameniti učenjak je preiskal nogo muhe in pronajdel, da muha z onim. kar "jo drži na stropu, ko leze po I njem. uničuje človeško življenje. Noge od muh p so lepljive in polne majhnih, nevidnih se-salk, s katerimi se prisesa na vsako stvar. Hodenje je za mu. ' ho jako neprijetno; tega mi sicer ne opazimo, pa je vendar tako Vse, kar pride muhi pod noge. vse se je prime. Najraje se jo pa prijemajo bolezenski bacili, ker so jako majhni in se radi lepijo. Kadar se mniogo teh bacilov prilepi na mušje noge. tedaj muha zelo težko hodi. kakor mi. kadar imamo na čevljih funte Mata. Zato muha jako pogosto\čisti svoje noge. knr ste tudi že mnogokrat opa-i žili.
Za lepljive in gobi ne mušje noge'se prijemajo vsi kali bo-j lezni. Muha se povsod vsedc, a J zri njo ostanejo kali bolezni,! kakor tudi nam. kadar pridemo i/ blatne ulice v čisto sobo. Nfčesar na svetu ne širi nevar-i riib boleznij tak*> hitro in.za-j riesljivo kakor muhe. Muhe potujejo hitro, vozijo se z brzo-vlaki na parniku, povsorl jih do bite.
, Največ težkih boleznij nastaja vs'ed bolezenskih bacilov, katere se jako lahko prenese od človeka do človeka, ako je sredstvo za prenašanje povo-Ijno. In zdaj dodajte še to, kar vsi veste o hišni muhi. kako jo odganjate od vsega, kar hočete vrivati, in priznali bodete vsi. da je muha ena najbolj škodljivih živalij na svetu. Najbolje sredstvo, da se ljudje o-\ branijo boleznim, ki jih preoa-'
sajo muhe je. da čitajo razne I koristne nasvete ,y listih ali v Knjigah Cim bolj boste spoznali hišno muho, tembolj se
io bodete varovali.
Poglejte kako muha leze po gladkem steklu. Na mušjih nogah je polno luknjic in dlačic, iz katerih se cedi lep ali hm, ki dr/i muho. kjer hoče. Zraven tega pa pobere vse, kar se nahaja na potu, s svojimi nogami. , nakar se vsede na-človeka, ga piči ali se otrese na njem. in človek je dobil kali smrtne bolezni v sebe. Mlnogo je naših Ijudij, ki ne veruje, da zdrav človek lahko naenkrat oboli ak*> jcudohil bolezenske bacile v sebe. Le denite enkrat v omaro. kjer imate svež in dober kruh. kos plesnivega kruha. Takoj bodete videli, da ho poslal sveži kruh ves plesni v, (lasi se slednji ne bo dotikal svežega kruha. Bacili pridejo po zraku, raznese jo jih muhe.
Kako se širi plesnivost med hrano, tako se širi bolezen med ljudmi. Najlažje m najhitreje pa prenašajo bolezen mtilie. ker so novsod in se vsedajo povsod. Čuvajte se torej muh! Ve pustite jih v hišo. nastavite mreže na oknih. Stavite jim past povsod, in veliko bolj zdravi bodete.
---o--
RAZNO.
Plaz. V dolini rečice llollers-balt, lužno od Muttesila se je utrgal plaz in zasul cesarskega gozdarja 4Sebngerja ter ga ive-sel več kot too tn v globino. Sneg je ^gozdarja zadušil, pa tudi njegov lovski pes je dobil težke poškodbe, vendar pa se ' 11111 je posrečilo, da se je izkopal iz snega 111 prišel domov. Ker je prišel pes brez gospodarja domov, so domači takoj sumili, da se je zgodila nesreča. Sli so iskat gozdarja in so ga našli mrtvega v snežnem plazu.
Detomora osumljeni. Na
Bnmjšicah pri Testeinovih so aretirali mater in hčer, češ. da ! je ličj rodila, da pa sta obe otroka umorili. Uvedli so sod-
m a dognala, kaj je resnice na tej govorici.
Smrdljiva afera. Bruseljskemu starinarju Dubigku je pred kratkim prodal poslanec Del-mas bronasto sobo sv. Martina za ii.ooo frankov. Če tudi je umetnina last države, se ie izkazalo. da je bila soba pona-rejeiia. Starinar hoče tožiti francosko državo in prizadete osebe zaradi goljufije. Poslanec Dclmas je v budgetni debati Že priznal, da je pri prodaji že vedel, da je šoba ponarejena.
Krščanskosocialni terorizem.
()#! krščanskih socijalistov preganjani Jjudskošolski učitelj IVerje bil za kazen prestavljen iz Xeunkirchna v St. Poel-ten ter mora vsled tega odložiti svoj mandat Kot občinski svetovalec in vsa druga častna mesta, in to vse samo zaradi tega, ker jc bi! tako strahovito predrzen, da je pri seji občinskega sveta glasoval proti krščansko socialnemu okrajnemu šolskemu nadzorniku K isperju.
Velik poiar. Na azijski strani stoječi del Carigrada, predmestje Kariikov stoji v ognju. Do včeraj jc zgorelo že 300 hiš. Požar grozi uničiti celo predmestje. Najbrže je bil o-genj položen. Požar je izlu*uli-, nil v hišj nekega armenskega trgovca. V d veli urah se jc raz* ' širil požar na celo predmest je in je vpepelil tudi katoliško cerkev Požar ie zahteval 4 človečke žrtve. Pet Grkov so aretirali, ki «0 na sumu, da so položili ogenj.
Naši zastopniki.
Sledeči rojaki so pooblaščeni pobirati naročnino, proda-« jati knjige, naročati tiskovine in pobirati oglase v svojih naselbinah
Za Cleveland in okolico; Ivan Lah in Viljem Sitar.. Za Chicago. III.: Martin Launch, IQOO W. 2211(1 PI. Za Waukegan in No Chicago, 111. Fr Osredkar Box 354 No.
Chicago. III.
Za Springfield, 111.: Anton Ku£-žnitf. 1201 So. 19th. St. Za La Salle, III.: Chas. Okleš-
čan.
Za So. Chicago, III.: Martin Laurie, naslov kakor zgoraj. •Za Alleghany, Pa.: Nic. Klepec 836 Liberty St. Za Forest City, Pa. John Oso.
lin, Box 492. Za Moon Run, Pa.: Frank Str-mljan, Box 238. Za Irwin, Pa. Frank Demšar,
Box 60,
Za Creb Tree, Pa., John Tome,
Bex 94.
Za Ironwood. Mich. Jos. P.
Mavrin, 132 Luxmore St. Za Ely, Minn. Jos. J. Peshel,
Box 165,
Za Eveleth, Minn. Jos Sker-jane. Box 438 Za Kansas City, Kans. Anton Žagar, 330 N. Ferry St. Za E. Mineral, Kans. Ig. Schlu-ge. Box 47 Za Rook Springs, Wyo. Ant.
Justin, Box 563/ Za Murray, Utah. Val. Eltz,
Box 21
Za En 11 m Claw, Wash Joseph Malnaritch. Za Omaha. Nebr. M. Ostronič.
1408 So. 12th St. Za Great Falls, Mont. John An-zac, Rainbow, Dam. Za Montevideo Uruguay, Južna Amerika, Frank Jstič,. 245 Libertad. Za Joliet, 111. John Jevitz
1306 Cora St. Za Sheboygan, Wis. Frank
Košak 027 Illinois ave. Za Barberton, Ohio. John Ga-brovsek, 166 Huston St.
— Kadar fie morete sami nam pisati ali vam je predaleč do poŠte, obrnite se na našega zastopnika v vašem mestu, ki vam bode prijazno in dobro, postregel.
— Trgovcem se nrinoročn. mo v izdelavo vseh tiskovin kakor malih plakatov, okrožnic ali cirkularjev, računov, trgovskih papirjev, kuvert itd. 300 trgovskih pisalnih papirjev in 300 kuvert z vašim imenom in naslovom vam naredimo za $2.50.
— VABILO«
-H.61-
SPLOŠEN LJUDSKI
== SHOD
gra priredi
Narodna Dobrodelna Dražba V NEDELJO 30. APR.
oTo 2. *ulx1 popoldne.
V KNAUSOVI DVORANI.
Namen
te prekoristne družbe je skrbeti za uboge slovenske otroke, podpirati sloven, siromake sploh in prirediti parkrat na leto slovenskim otrokom prijetno zabavo. Vsakega rojaka dolžnost je, da se zapiše kot član te družbe. Letno velja samo 50 centov. Če pa nemorete postati član, pa pridite vseeno v dvorano, do bodete slišali lepe namene, ki jih ima ta družba. Pridite vsi!
Narodna Dobrodelna Družba.
— VESELJE!—1
Marsiktera mati Iti oč bodeta v solzah zatopljena radi velikega veselja, ko bodeta o-pazovala male nežne obrazke ob priliki prijetja zakramenta sv. birme. Zakaj bi pa ne, saj vendar čuji v srcu vsak oče in iti at i nežno nedolžnost cveteče mladosti svojih otrok.
^Gotovo bodeta tudi vsak oča iti mati napravila otrokom še večjo zadovoljnost in ve-lje z lepo in čedno obkko, po primerni ceni Zaradi tega sem se jaz namenil in potrudil in sem nakupil VeHko ter zelo lepih oblek po zelo nizkih cenah, ki bodo gotovo vsakemu v največjo zadovoljnost in sicer obleke vse velikosti in raznovrstnih barv od $2 do $7.50 . Srajce vsakovrstne ki so vredne 65c sedaj po 45c.
Klobuki od 50c do $1.00 raznovrstnih ^^^Hk	Vprašajte za tikete. za katere dobite lepo
barv it: mode kakor tudi kape; sploh vse kar	darilo In ki vam so v večjo vrednost nego vsi
se potrebuje. Za botre imam tudi zelo lepe	drugi stempsi, ki vam jih nudijo razni usilji-
■'" f: /■!■ v'/"'":.:
in moderne obleke, klobuke, srajce, kravate	f Jjm vi tujci.
i t, d. tudi zelo po znižanih cenah. Nehodite	^
Mmfr.m	Zagotovljam da Vam bodemo pri nas po-
drugam k tujcu poprej nego si ogledate naše
blago in se prepričate sami o kakovosti blaga ^gjj^ stregli bolj nego pri kakem tujcu z blagom in o nizkih cenah ki vam jib nudimo.	^flH^^^ in z cenami
Priporoča se
f/lC	6113 ST, CLAIR AVE.
U U43» ll %JH m i B\9 CLEVELAND, OHIO.
Prva prodajalna oblek zraven tiskarne "Cl. Amerika"
'. ■.'. jfc« ^-.i i M. 'v-d-\vifo ^MMMi iki • Safe M te M. M fii.*w;. \\k 'p -i ^MktilA^'	• • •
RAZNO.
Časopisje v detektivski službi. Akoravno prireja »časopisje svojo indiskretnostjo justici dostikrat mnogo neprilik, se vendar ne more tajiti, da ne nudi premnogokrat policiji in sodnim oblastem pri zasledo-an ju zločinov in zločincev us-j vmiv č. K«>t doka* za t< 'rditev spominja nek Iran-' c Ai'ist na nekatere zanimive ,
»htčnie iz zgodovine francoskega pravosodji«. Pred kakimi; dvajsetimi leti je v bližini Lcc-, toura (ilepartment Gers) neka Rahel r.altie zastrupila svojega moža, staro nvater in brata. Ljudska govorica jo je sicer označila za morilko, toda nihče se ni upal te^a jasno in odkrilo izreči in preiskovalni sodnik sam se je branil, da bi uvedel preiskavo proti ženi. ki je bi-* ia dotedaj vedno na dobrem glasu iu se ji ni mogo ničesar očitati Končno sc je odločil d:i je odredil, da so izkopali žrtve. k<» prišla na dan sinn-Ijiva njena pd-etju, ki jih jc po zel'* spretni preiskavi odkril nek časnikar, ki mu jc bil znan položaj. Žena je tnalo prej, ko i* izvršila svoje umore, skušala pregovoriti brata, da bi se zavaroval za življenje nje j v prid. Ko so potem trupla izkopali, so odkrili, da so l>ili \si trije zastrupljeni, da jc izvršila zločin r.altie, ki so jo na to obsodili na dvajset let v prisilno delavnico. Skoro podohen je b'l slučaj neke Ivane Gilbert ki je bila tako na dobrem glasu. da ie bil vsak sum proti njej U izključen. .Njen oče. mati in cdeinnjenih bratrancev so umrli v tako sumljivih razmerah, dn se je v celi pokrajini Saint Amandi Mont-Ronda trdilo, dh se jc moral zgoditi velik zločin,
Bomba. V Makrikoeju Sonati otroci staro bombo in so se ž njo igrali. Naenkrat pa jc bomba explodirala in ubila tri
'otroke, več drugih pa težko ranila.
'toda nihče !>e ni upal misliti. • da je bila C.ilbertova sama 1110-I rillca. Znala se je z veliko spret-Inost-jo izogniti sodni preiskav, (dokler ni neki reporter našel j dv. -jerMa. ki je- pokvarjeni zeii-! ^ki dan pred smrtjo njenega iVtrttranca prodal arzenika. in sicer v toliki množini, da bi mogla zastrupiti sto oseK
Eksplozija na krakovskem kolodvoru. V Krakovu je na kolodvorski poŠti eksplodirala 1 1. aprila neka poštna posilja-tev. kmalu ii je sledila drug'« , Veki uradnik jc bil ranjen
T.judskošolski učenci roparji.
Dvanajstletni llela Vasonv je
Ibldimpešti ustrelil s flol er-tovo puško šestletnega Aleksandra H obla Policijska preiskava ie doifuala, da so učenci ljudske šole na cesti Totli Kab man ustanovili roparsko tolpo. Vsak član te ljudskošrdske tol-|k« jt- bil oborožen s flobertovo ntrško. Mladi roparji so ropali na cesti mlajše učence, češ, da jim morajo kaj darovati.
Žrtve električnega toka. Iz
Kijela se poroča, da je vihar 1? aprila prekucnil štiri stebre z žicami za dovaženjc moč nega električnega toka. Žice padle na tla Veki r f "> Ictii.i tnla-denič, k j se je dotaknil žice. je bil takoj mrtev, nadalje neki jcletni moški in neka ženska.
Imetnitno potrjilo.
Nekje je moral vaški župan spisal i hlapcu poslovsko knjigo. Ko pri osebnem opisovanju pride do odstavka: "Nos", pripiše na kratko: "C.a ima!"
"--
Izjema.	1
Kedar? "Stojte, gospodje, ujeti ste* Ne veste le, da je župan šele nedavno ostro ukazal, j da je ponoči mirno hoditi do-,
movr	■!*!■(
"Kes je, gospod redar, pa mi ne gremo domov, ampak v drugo krčmo!"
-"Zakaj ? Zakaj ?"- 'Ker ste j demagog in še baje jedeiv iz-, med prvih — gospodje tam pH mizi so mi vse povedali!" — "PedagOg, ljubi mož, pedagog!"—"Eh, kaj! Gog je gog le z menoj v ječo!"
Slovenske trgovine.
Sledeče tnpvine priporočamo rojakom:
SALOONI: FRANK JENSKOVIC. 5393 St. Clair ave.
JOS KOZELY,
4734 Hamilton ave.
MIKE SETNIKAR,
6131 St. Clair ave.
JOHN KROMAR,
qqH E. 63rd St.
ANTON BAJUK,
3141 St. Clair ,ave.
LOV. VEHOVEC,
4047 St. Clair ave.
LOV. PETKOVŠEK,
^65 Addison Rd.
ANTON ZAKRAJŠEK,
qgi E. 64th St.
10HN BRESKVAR
<528 St. Clair ave.
FRANK ST^RNISHA,
1009 E, 62nd St.
JAKOB GRDINA
513 Collamer ave. Collinwood
FRANK KORČE, 6006 St. Clair ave. JOHN BLATNIK, 6304 St. Clair ave. JOHN SVETE,
6120	St. Clair ave. LOUIS J. LAUSCHE,
6121	St. Clair ave. MARTIN NOVAK, 1029 E- 61st St
JOE NOSSE.	)
1226 E. 55th St. JAKOB LAUSHE,
6101	St. Clair ave. ANTON KUHELJ, 3822 St. Clair ave. AUGUST BUDAN, 1423 E. 39th St. FRANK JURCA. [287 E. 55*h Sr. 3LOVENSKA GOSTILNA, »855 St. Clair ave.
JOHN GRDINA, 6025 St .Clair, ave.
10S. ZALOKAR,
Addison Rd. N. E. fOSIP BIZJAK, r>022 St. Clair ave. '4 AT H HRASTAR ,920 St. Clair ave. \NTON NOVAK 056 E. 61 st. St.
I. POSCH 1426 Ham'lton ave. \NTON BRODNIK >514 Juniata ave. rOHN BRODNIK 102 t E. 62. St. FILIP EPPICH , 588 Collamer ave. Colbnwood, O. JOHN CIMPERMAN, 1259 Marquette St. FRANK PUCELJ, 3209 S. Clair ave. j JERMAN. 1840 St Clair ave. FR KMET, 3922 St. Clair ave.
Trgovina na debelo z vinom
in žganjem. GEO. TRAVNIKAR,
6102	St. Clair ave.
GROCERIJE. PREVEČ & PEKOLJ, 1293 E. 55th Stt. JOHN SPECH, . , 6302 Glass ave. KUHAR & JAKŠIČ 3830 St. Clair ave. MRS. J. SKEBE, 960 E. Collamer St. FRANK URANKAR, 3591 E. 76 St. Newburgh, O. BRIVNICE. j FRANK ŽKERJANEC, i 6124 St. Clair ave: i LEO ZIEGLER j 3904 St. Clair ave. ft^ '
A. BENSA,
3338 St. Clair ave.
MESNICE. OGRINC & AN2LOVAR, 6124 Glass ave. FRANK VESEL, 4034 St Clair ave. JOE KLOPČIC, 1029 E. 62nd St.
MESNICA IN GROCERIJA. JOS FURLAN 1604 E. 81 St.
ČEVLJARSKE PRODAJALNE: FRANK SUHADOLNIK,
6107	St. Clair ave. FRANK BUTALA. 6220, St. Clair ave.
KROJAČI JOSIP GORNIK, 6113 St Clair ave.
JOHN GORNIK, 61O5 St. Clair ave.
ANDREJ JARC • 6110 St. Clair ave. LOVRENC URBANIJA 1367 E. 43rd St.
BANČNI ZAVODI FRANK SAKSER Co., podružnica, A. Bobek poslovd 6104 St. Clair ave.
SLASCICARNE. GEO. BOŠTJAN, 6010 St. Clair ave. FRANK OBLAK
5843 St. Clair ave.
ŽELEZNINA, —POHIŠTVO
i. t. d. ANTON GRJDINA.
6127 St .Clair ave.
JOSIP ŽELE,
6108	— 10 St. Clair ave.
TRGOVINE Z MODNIM BLAGOM.
JERNEJ KNAUS, 6129 St Clair ave. ..
ANTON LOGAR, 3837 St. Clair ave -
JOHN GRDINA, 61 r 1 St. Clair, ave. FRANK J. TURK,
1361 E. 55th St.
M. MARESIC,
39 t 6 St. Clair ave.
IZDELOVALNICA MEHKIH FIJAC. JON H POTOKAR, 4126 St. Clair ave.
KONTRAKTORJI
SATKOVIC BRATA. 1129 NORWOD Rd.
j Slovenska trgovina ženskih slamnikov in klobukov posebnost je oprava nevest.
ROSI STANKO, 6203 St Clair ave.
Trgovina z moško opravo in čevlji
FRANK KENIK, 6301 St. Clair ave.
URAR IN ZLATAR. ANTON SAMSON 6209 St. Clair ave.
. JOHN REBOLJ 6120 St. Clair ave.
Department store
ANTON KAUSEK 6202—6204 St. Clair ave.
ČEVLJI!
Da si ravno je lepo in to[ lo, da bi čbvek lahko hodil bos, pa vseeno vsak želi in si prizadeva, da ima lepo in čedno obuvalo /raven pa trpežno in bolj ceneje.
Naši $1.50 čevlji se primerjajo lahko z drugimi ki vajjejo $2.00; za čevlje, ki plačate v mestu pri tujcu $5.00 do $6.00, jih dobite pri meni od
$3.00 do $4.50
Za birmance zelo velika izbera raznovrstnih
<r
čevljev po ze^o primernih cerah od
$1.00 do $2.00
Sploh pri nas dobite čevlje vse vrste za vso družino, posebno velika izbera za ženske najnovej-iih in najmodernih čevljev, katere sem ravnokar sprejel po zelo primernih cenah.
Pridite in se prepričajte gotovo bodete zado-
; voljni z blagom in z cenami
Se priporočam
! FRANK GORNIK, cl%7SAtVE
k
Prva trgovina z obuvali poleg tiskarne "Clevelandske Amerike".
i
Kaj dobite če kupite en žakelj
FOREST K.1NG MOKE?
Polno težo v vsaki vreči. Kupon v vsaki vreči Srebrno Čajevo žlico v vsaki Četvrt bar vreči. Veliko srebrno žlico v vsaki pol barelna vreči. Najboljia moka, ki se dela iz najboljše pšenice.
VREČA Z LEVOVO GLAVO. To so vzroki, zakaj naj kupujete Forest King moko da ste zadovoljni. Če vaš grocer ne pro- 1 daja Forest King moke, povejte mu, naj pokliče
Weideman Milling Co.
W. 53rd St. & Big 4 R. Cleveland. O.
-----1.'feW;;
To so sami slovenski trgovci, katere slovenskemu občinstvu v naši naselbini priporočamo. Pa tudi rojaki po drugih naselbinah se lahko poslužujejo teh naslovov, in ka dar rabijo, naj pišejo na enega teh trgovcev ki jim bo ! drage volje postregel. Upamo, da ae njih zgasi še več, ki do j sedaj fte niso oglafcni. Natančneja pojasnila dobite v ured- | ! ništvu 6119 St Clair ava. ,
NAZNANILO.
Srebrno platirana ura se da vsa-kumu zastonj z vsako obleko za birmo. Pripravili smo se za to priliko, in lahko oblečete svojega fanta od glave do nog v naši prodajalni. Dobili bodete najlepše izbere in kakovosti v oblekah, in 15% ceneje kakor ===== v mestu. =====
KLEIN BROS.
6017 - 19 ST. CLAIR AVE. N. E.
' ■ . ' ■■ i	h '	*{	1^0»• -M	'
* V	'5-	. • m. Jl -^Bl r 'tRii ar
'it	"ij):'. i«, t,''-;;.' > ■ ■ t . '	'	bh; 1 'tir	;;	< .	i,	'	-
V- I Bf .TU ^ M M^mT
dramatični predstavi,
katero priredi Cerkveni pevdki zbor
V NEDELJO DNE 30. APRILA 1911.
Začetek popoldan točno ob 3 in 30 minut in zvečer ob 7 in 30 minut
< V ŠOLSKI DVORANI SV. VIDA.
== VSPORED:	. y <
Emilij Adamič, I. "Na vrtu"........... .................. riiešani zbor.
Emilij Adamič» 2, "V gozdu*'........,..... ..................... mešani zbor.
Emilij Adamič 3. "Lipa"............................................, mešani zbor.
Janez Laharnar, "Povejte ve planine"............................; ;, rnoiki zbor
"Sv. Terezija"
Igrokaz v dveh dejanjih.
— OSEBE:—	.
Gospa Sanchez, iz Cepade,	........................................Novak
Terezija, njena hčerka, ............................. .... :...... . . Afi$kfft jfovak
Peter, njen sin......................................................< Vjjctaft Hrovat
Ivana r/ Aliunra, njuna teta............................ ........ Kathika Perme
l''eriianda,|................................. ...................... ..^Tjijia Kniet
I zabela, j Terezinje prijateljice.....................:........... /Vn^U Primčic
Mbina, J.................................................Josipin!',lRrriiakora
Kunigunda. služkinja................................................Ter^žjja Pizein
.Angel varuh Terezijin........................... ............. Angelica Zajmec
SJss "Prvi april".
Šaljivo-resna igra v dveh dejanih. V /V ■ -OSEBE:—
Lipovec, kmet in lesni trgovec...................................... F, Sodnikar
Polonica, njegova hči.............................................. K, Perme
Maks, njegov daljni sorodnik,........................................ Fi Svigelj
Zagorec, kmet in župan,.......................................^a*em
Reza, njegova žena........................................
Tine, njegov sin................................................ F. Porine ml.
Lokarica, imovita mlova.................................>,-. .:.; ...... * * *
-j ^ m ,'
Cena sedežem 50, 35 in 25c, za šolsko mladino po 10c.
Čist donesek za novo šolo. K obilni udeležbi vabi
ODBOR.