.Gorira* ihaja vsnki torck in soboto. Ako pads na ta dneva praznik, dun poprpj. ITrednistvo ho naliajii v .NarodniJTiskarni', ulica Vi'tturini št. 9,fkanior je naslavljati plsmn. Nefrankirana pinnia s«' lie sprcjcmajn, »>nako s»> ne uva/.ujcjo piania brez podpisa. Rokupibi dopisov so ne vraßajo. G0RICÄ TBLBFON St. 201. .buricdr stale na leto 10 K, za pol let» b f, za četrt leta 250. ( pravniitvo se nahaja v „Narodni Ttskarni" jlica Vptturini St. 9. Lh oelaHc se plačuje od čveterostolpm* petit vrste po U vin., za večkratni natis primeren popust. Ponamezne Itevilkf jianejo 8 vin. in se prodajajo v raznih goriJkih trafikah. St. 310. V Gorici, v soboto dne \\). aprila 1913. Leto XIV. K]e so naši interest ? Naši čitatclji se ^otoxo še prax' do- bro spouiinjajo, kolikokrat sino inicii priliko pisati o raznib diplnniatičuili no- voiili in trditvali, kjer sc je veduo |)ov - darjalo, da ima Avstrija na lialkaiui v<.-- like zixljcuske iutercsc. Sicer v /aCctku o tcj stvari iiisino hili ravno prepričani. a nazadnje cloxek hoeeš nočeš veii- dar niarsikaj xerjaine: lie zastran \ vi - jctnosti, anipak ker sc stvar ncstetokrit pouavlja. Tako jc počasi prišcl koncc halkanskc vojske in vse dr/.avc scdaj iki tilicin že dclajo proračiuie, koliko so pri tcj stvari pridohilc. Rusi so laliko prav zadovoljni. kcr so prite^nili nasc skoro hi rckli vcs lialkan in njihov vpliv jc s-- dai tain doli skoro ueoiiiejeu. Franco/;, kapitalisti, /c razpolatfajo / vclikimi dc- tiarninii načrti na lialkanu. (ilavna pod- ictja bodo na vsak načiu v njili rokali mi francoski ka|)ital bode tfospodaril tako- rekoc nenniejeito v balkanskili deželali. Neinci tndi niso na slahciu. Njili koristi so v Mali Aziji in tain bodo oni scdaj laliko zaceli obširna in piodoro- sna iiodjetja in bodoCra I'ureiia bode ta- korekoč počasi neinška koloniia. lacili zaslcdujcjo Neinci z zelczno volio in težko, da ^a nc bodo dose^li. /aiiimivn je pri x'sej stvari, da so si /nali iicmški diplomaticni in tr^ovski kroui pridobM i ttidi na lialkanu raznili siinpatii preko našili i^lav in prcko na.šc tp^oviue. Neiiiskc tvrdkc dclajo na lialkanu xvd- iio vcčie dobičke, avstrijske pa nič \ ažno x prasanje /a bodoee iiasc trtfovske razincrc jc sedaj Solun. Solnii je veliko pomorsko tr^ovsko nicsto / bol^arsko okolico in velikiin pronictoii!. liol;srari reklainirajo Solun /ase in sc |)ri tein kakor vedno ozirajo le na stro- !tnjske^a bla^a med srb.skiiui lr:sro\- u. kakor na\adno tndi scdaj iieinški in inazarski listi psnjcio Srbe, ees. da 11mr- rajo pri nas kupiti. Kdo naj pa prisili Srbe \- to, tctfa nc po\edo. Naravnos.. siiicsiio in tndi odiirno pa je to psnva- nje, ee C'lovuk |)oniisli, da je lialkan za nas edino tržišec. lialkan je naš sve- to\ni tr:sr, dru^e^a niinaino. In \'eud;;r vsak koliekaj trezen in paineten Cinw k vidi, da i»ri nas ;srrc i^ospodarstvo ;)od zio. Kar izdelujeino \- industriii. n; iri- nio vendar prodati drn^ain in diu^e^-t ni kot Slovan na lialkann. ki hili'-.w ku- pi, ee lioee. Cudimo sc Ic trv(o\ skiiu in iiKliistrii^kim kro^oni. da mi tako kr.it- koxidni. Narodni šovinizcin iK'.ni tu ?K' poina^a uiO. mi iiioramo inieti tr¦.¦;«¦ \'^ ko pot izven div.a\e in to je ixi'kap. Šc nekaj bi omciiili. Srbi."i in I'ol- krariia sti i/.;sriibili na stotiiic in Motm ¦ brabrili iiiiial\o\ in zcinlic ^ta ^i prid -- bili zopet o:ssronmn. I >cla obilo. Jela\- ccv premalo. \li bi nc bilo dohr). da bi \lada pri nas v tcm ozirn kai :;ki''.'iii!:i in obrnila našc iz'-clnikc naük ^i > v anieriške riidiiikc rajc na liiilkau. Na sto in ^to lindi jc |>ri \~.i\s buz dela in krulia in \1ada bi :^oi')\i) maisi- koiiiu \strcyla, da bi v tcm oziru Morila kak paineten korak. \k>- ^c nav ijujjio Prusi in Lain' na lialkann. /jl-iai ni nc sli tja doli Slovani? I/ podanib \'rstic \idiino. da ima naša vlada in di|)lomacija dos;i b^.lj \az- nili nalo:4', kakor da rcsnic \!l ;"¦¦.'. Nisiuisclnosi ic iskati koristi p;) strelii. ko naiii le/iio kra^nc prilike :i.i!\i\n>>t pred nosoin. Ruske finance. /naiia je pripovedka o zlatein osln. ki pride laliko sko/i najdcbelejše zido\- jc, znani so razni i/rcki in preiioxori. ki \ si trdijo približno isto. I »eiiar ie s\e!:i \ ladar. ta ree je žc tako stara. da se i1.1 nc tlä ua iioben naciii \ce zabrisati. V:\ denar se vse dobi, |iraviio nekateri in I'losebno liiodenie drza\e in ujili /a- stopniki \edo to po\ cdati. Kjer ni de- narja. ui \oiast\a, ni bla^'ost.iuiii. ni utflcda itd. To jicscni smo slisali tudi mi /c veekrat v iiasein parlaineutu in t<- dni zopet dnbiino iio\1o posojilo \- obse- i;n l.^i) niilionov kron, ki pa bo te/.k) l>omasilo vse potrebnc zaliteve. katerih sc pojavljii vcdno več. Ker ie \- zadnjili kritičnili časili iurala niska dr/ava na lialkauu prav- veliko in \azno iilo^'o, nc bo inorda no- zanimivo pouledati, kako stoje finance tain jjori, kakor se da sodili po prora- cimu za I. l()l,\ Od leta 1()OS j0 zaecla na Ruskeni eisto nova inetoda \- tcm o/iru. binan- eni minister je zbiral in zbiral denarn.i sredstva od vseli strain in kopieil zakla- de kakor kak ind. Lclo neinski politiKi so prizuali, da jc rnsko ^os|iodarst\o \- zadujili Ictih naravnost vzonio. In res ka/.eio stexilke, da to niso le prazne bc- sede, anipak pravcate denarne svot-, Od I. 1909 do I. 1012 sc ie priliranih kakor kažeio proraC-nni in raeunski zakljueki 475 niiijniiov nibljev ali 1235 niiljonov kron. Tozadevno poroeilo z.i I. 191,\ pravi, da jc ta fond v Rusiii, kot a^rarni dr/jivi nnjiio iiotrebeu, ker s? nikdar ne ve, kako bo izpadla letiua. - kazun tcR-a je tak fond iiotreben tudi /i iOL'bne, izxanrediie slnOaie, ko dižava rabi naeiikrat \eOje svote. Na \r^ak n:i- č ii je treba priznati, da ^o to lepi pri- liranki. kakoršnih pri nas žalibo^ iiiina- ino. .lako vaz'no podjetjc za ruske dr- žavne finance ie takozxana »ruska dr- za\'na banka-'. ki ie vkoro isto kot dr /a\ni zalo^. Koiiceiu niarca Ictosiije'^a leta ie imela ta banka v zlatu vrednosti .iof)ii milioiif)v kron ruske^a denarja. Poleji tc^sa razpola(sra sedaj s 504 milio- ni kron denarja iz dru^ili držav in 17.^ iniljono\- kron drobiža- \- ^rebru in po- pirjw: ^kupno tedai .^ 7 .^ 7 niilionov K. l.ctošnji preostaiiek ie iio^kočil za .^1<' iiiilio!io\ kron proti laiiskcinn. \aztn točka niskili fiiv.uie pa je tudi odplaje- \ anjc drzaxnih dolv,fo\. L. \[>\2 ic nam- rcč niska drža\a odplačala za .^7 mi- Ijonov kron dolj^a. kar moranio \' da- na.Miiib splošno ki^lili časib nštcti cha- krat na dobro. ¦\ko po^ledanio po stroškib. \'id:- niii takoj \clikaiisko jio^tojanko: ^oja^- kc potrcbšjiiie. Ta točka požre \' K'usiii 27' - \>c-li dr/.a\ nili ^troškov. jc tedai razineroma za polovico vejja kot pri nas, kicr znaša Ic 14-. Sicer ic \ k'usiii to uk'de na mornarieo precei razumlii- \o. kcr so Rusi v iaponski vojsk; izvcii- bili lc|io številu noveišjb ladii. z'ato na stdai žrtvujeio za mornarico \clikanske s\ote. četudi sc bri(srajo tudi za drutjo \oiast\o. \ Iv'iisjii so zrasli stroski /j. \-ojsko \ petili letili za 41' . pri nas pa k za b1 • . kar pa vendar po'iieni pri nas /c oi,rronmc s\-otc denarja. ;'a 1. 1°1.^ po prorajuini n. pr. 7M) miljono\- kron. Kakor ie razxidno iz tcb subopar- nili številk, ruske finance niso ravno ta- ko slabe kot to trde nekateri nenišUi zakotni listi. Ce poini^limo na te vcli- kanskc bančne zalo^'e. na te preostanke pri Ictnili prorajimili itd.. moranio paj rcci. da so prav dobre. In k teinu pride še dcistxo. da ie Rusija v tcsni zxezi s h'rancozi in ti imaio denarja kot peska. kakor jc znano žc celeniu sxctn. Fran- coske banke so naravnost neizčrpljw\ e zakiadniee \- h'vropi. Kakor smo /c rekli. so Rusi zaedi l>ra\- sistcinatieno hrauiti. Sicer res da- do \clik:mske s\ote /a razna .u'ospodar- ska in kulrurna pi^iietia, a vendar kopi- čiio miljouc od leta do leta. Že to dej- stvo, pravi dunajska ¦Zeit^. bi bilo moralo opozoriti nase diploinate. da sc nekaj pripravlja. a tudi tcjja niso za- liazili. In tako stoji danes Rusija diplo- inatieno in denarno prav \isoko in ima tudi temu primeren vpliv na balkanskc dojrodkc. Ako bi bili Rusi revčki brez kapitala. bi se nikdo nc briff;:! zanje. - Tako pa so doscjrli na Balkanu jako do- sti in njih vpliv jc sedaj tarn doli odlo- čilen. Pa so si F^usi deuarno \- kratki dobi poinajrali tako visoko. kaže pac. da so \- ecloti zdraxa in uaprcdua dr/axa. ki ima sc xcliko in bo^ato priliodniost. Vojna na Balkanu. Strašen polo/aj v Skadrn. I/. Pod^'orice se poroca "Rcichspo- sti.>, da so usli štirje katolieaui iz Skad- ra. prcplaxajoe Skadersko jezero. Ti stirjc pripoxedujejo. da jc dosc^la beda krscauskeira lirebivalstva \ Skadru s\'oj vrlmnec. Molianiedanci poseduicjo sc nekaj živil. ki jili pa skrbuo lirauiio. Kcr vlada pouiaujkaiiie moke, jo izdelu- iejo kliub protestom zdraxnikox i/ lane- ne^a senicna. l.'mrlo jc žc 111110140 kato- licanox' x sled lakote. Skaderski posadki poxeljuje sedaj Aluš, Loliia. \" Skadrn rojen Albanec. Zadnje bitke so bile jako krvave. Crnoyorci so začetkom zavzeli več ntrdb. a so jjh niorali pozneie zoput zapustiti. Okolo innn Turko\ je našlo smrt x teb bitkah. Musto je na več kra- iih moCno poskodoxano. lJazar je |)o- polnoma porušen. Stolp katoliške stol- nice ie podrt. Frančiškanska cerkev in en samostan sta močrio poskodoxana. Nadškof Seregüi se mno^o trudi pri razdeljexaniu podpor tcr navdušuje prebival.stvo. Kljub neznosnim razine- ram ni slisati v Skadru niti bescdice 0 predaji. Grozna dra&jinia \ Crniuori. Iz. Lctinja ^c poroca. da xlada v Crnigori grozna dra^inja. \ sled tutfa ie lakota tako velika. da leziio po xaseh ženske in otroei po ulicab. oslabljeni od pomanjkanja živil. Ponianikuje zixine. zita. krompiria. sploli x sc:^a: minolo zi- 1110 so \-sc porabili. .Mnogo žensk in 0- trok bodi prosit niiloščine \' bližnie av- striiske vasi. Cmajjora in Skader. Kakor smo že veekrat omenili. ie Crna^ora trdno obstajala na zahtevi po Skadru. Zdelo sc ie. da pod nobeuim po^ojem in kljub vsakeiiui nritisku Čr- na^ora nc bo odnehala. pa tudi Ce bi bila popolnoma osamljena. Sedaj pa je pariška agenciia ¦ liavas izvedela baje iz posebncffa vira. da pripravlja kralj Nikita oklic na svoje podanike. x- kate- rem izia\iia. da je primoran opustiti ob- leiranje Skadra. ker je Srbija umaknila svoje čete. Krvav naskok na Brdica. Iz ßara se poroča. da so srbske če- te bombardirale Brdicc. bin Crno^orski oddelek je skupno s srbskim voiastxom izvrsil naval z bajouetom. Na bojiseu !e ostalo okolo dOO mrtvih in ranjenih vn- iakov. Pricakuje se. da izvršijo danes zopet naval na lirdiee in pa tudi na Bar- danjol. L makiiitev srbskega vojaštva. \ dunajskih diploniatičnih krogih so nincnja. da bo Srbija čiin preie in Crim liitrejc umaknila svoje čete izpred Ska- dra. in to v oeiffled uapetosti, ki vlada med Srbiio in Bol^arijo. Srbija odposlje baje te Crete ob reko \ ardar. Obenein pa. so dunajski diplouiatje mnenia. da se bo Čarikovu posrecilo zbližati Srbijo in Bol^arijo in da j^otovo ne bo prislo med tettia drzavama do vojske, ker sti obe drzax i financielno tako oslabljeni. da ni uio^oče niti misliti na resite\" sporuili xiirasauj z orozjetn. Premirje. I me 14. t. in. je bol^arska xlada od- I'Oslala x rboxueum povcljnistvu bolyrar- ske anuade. naj se prekincjo sovražno- sti. Tozadevno mi se ni sestavil nikak protokol. \; Parizu so izvedeli. da je boluarska x lada to ukazala zaradi toga, kcr so velesile /a^rozile s tlotno deuion- stracijo pred Carijiradom. ako bi bol- U'arska armada predrla tursko \'ojuo čr- to in si s tem s silo r.ipravila pot v Ca- ri^rad. Rol^arija jc to storila, da doku- meutira svojo željo po mini. Orožje počiva. Uraduo vo.ino poroeilo iz Cari^rada pravi, da poeixajo popolnoma vse voine oi^cracijc pri Cataldži in pri Bulairu. glavarstvo, da bode goriška garni/.ija tudi due 2N. aprila Mreljala oh gori I>otl- sahotinu. Avtoniobilna poštna vožnja po Vi- pavski doliiii incd Oorico in Postojno prične, kakor je sedaj to golovo, s I. jii- lijem t. I. Podjetnika sta g. Leopold Bol- ko v (iorici in g. Karol Majer v Vipavi. Slana jc minolc dni v Braniški do- lini na|)ravila |)o vinogradih niiiogo ško- de. Po vinogradili, ležeeih holj nizko, je slana uniciln skoro ves trtni /arod. Da ni tudi sadju prizanesla. se razume sann obsehi. Yodstvo kolesarske dirke okrog »(joriškega Krasa« opozarja ponovm, da se prijavc zakljtičijo nepreklicno v sredn .i<». aprila t. I.; po 1cm dncvu se ne ^prc.ieiiia iiobeiiih nadaljnili prijav. / ozironi na so, da je Se main časa, sc naprosa. da se kolesarii dirkaei eini pre- je priglase. Nemški krčmar v Bovcu. Nekd.ij slovensko .lozovo gostilno vzel je v na- jein nek neiiiški Korošec, ki haje le ma- lo zna slovensko. Ni zadosti, da sc jiSudmarka« sopiri na I-"rcdcl-n, da se precej sliši neru.ščiue na Striiieeu, da v Logu Neinkinja toei vino in streže slo- venskiin gostom. Tudi izhorno narodni Bovec inora obeutiti nemški »Drang naeli Süden«. Znpnik ponesrečil. Župnik iz Villa Yicentiue se je peljal s kolesljem v Ru- do. Na nekem kraju na gladki cesti pa ie euo kolo uteklo z osi in župnik je tako nesreeno padel iz koleslja, da bo moral najmanj en inesee ležati v postelji. Fazite na otroke! V Perteolah v Furlauiji je prala v roji žena perilo. Na obrežju se je igral 1-leten otrok. Nakrat je otrok izginil. Ker se ni hotel oglasiii na materino klieanje jc šla le-ta pogle- dat. kaj je ž lijini. In zagledala ga je, ko sejeotrok potapljal.Skoeilaje v vodo.ga potegnila šc živega na suho, a otrok je izdahnil kmalu potcm v inaterinem na- voeiu. Zaradi javnega nasilstva je bil te dui ohsojen od goriškega okrožnega so- dišea na 6 inesecev zapora Valentin Sehleusser iz videmske province. Av- strijski finančni stražuiki so ga svoj ea> aretirali radi tihotapstvu. Schieusser p«.i je finančne stražnike opsoval in tudi na- klestil. Nalezljive bolezni na Primorskem Uradni list »Wiener-Zeitung« naznanja sledeče okraje kot okužene: Kuga na parkljih in gobeu v Dolini, Pulju in Tr- stu. Oarje okoli Poreča. Steklina v Sol- kanu, v Kanfanaru in v Trstu. Svinjska kuga razsaja skoro po celi Istri, v Trstu in v Zgoniku. Roža-pila divja v pore- škem okraju v Istri, a se je zanesla tudi na Kras v Naklo. Kurja kolera je še ved- 110 v tržiškem in tudi v poreškeni okra- jn. Na Kranjskem iniajo svinjsko kugo okoli Postojne. /ele/niea Gorica-Červinjan. »r:i- senbahnblatt(( poroea, da je zapopadena v naertu za lokalne žcleznice, ki se pre- dlozi pri prihodnjem zasedanju držav- riemu zboru, tudi železnica Goriea-Cer- vinjan. Pozor cerkvena predstojništva. »Narodna Tiskarna« v Gorici je založi- 1a novc tiskovine za eerkvcne uradc po vzorcih, katere je izdal prevzviseni kne- zonadškofijski ordinarijat in ki so bili odobreni od e. kr. namestništva v Tr- stu. Ti so: »T e s t i ni o n j u in m o •¦- t i s«, »T c s t i m o n i u ni in a t r i in o- n i i c c I e b r a t i« in »T csti ni o- n i u m Nativitatis et Bapii- i«. Tiskovine za deželnozborske volit- ve ima v zalogi »Narodna Tiskania« v Gorici, nakar se si. županstva opozar- jajo. Dvorni obed pri prestolunaslecltiiku. Danes je pri prestolonasledniku nadvoj ¦ vodi Lrancti Perdinandu v Miramara dvonii obed, h katereinii so povabljeni poleg drugili posvetnih in eerkvenih do- stojanstvenikov princ Holienlolie iz T1'- st.-i in grof Attems, poteni goriški naJ škof iu.škofa iz Trsta in Litibiiane. Prcstclonaslednik in bosanski voja- ki. Pred dnevi je stražil oddelek hosen- sko-licrceg. polka iz Trsta postojanko v Miraiiiani, k.ier se Hindi prestolonasled- nik s svojo rodovino. Slueajno je stopil prcstolonaslednik v straznico in straža je kakor elektrizirana tako vzorno in redno nastopila, da se laki točuosti :'i inogel načuditi. Ko inn je še nato povelj- 11iIs: stra/e ino.ško in korajziio javil. ie h'l |)rLstolutiaslednik tako vesel, da ie segcl v ze|) in dal poveljiiiku zlat, voditelju straze jietaco, vsakemu infatiteristu pa po eden dvokronski novee. /Wedvedov nagrobnik. Nekateri in- tinini prijatelji pokojnega pesnika so se zdruzili v odhor, ki ima nainen nabirati prispevke za nagrobnik pred trcmi Icti umrlega in v Kranju pokopancga pesni- ka. Dotieni odhor vabi slavno ohein- stvo, da drage volje prispeva s skromni- midaroviza spomenik,da prireja oh pri- jateliskili in drtištvenili večerih male zbirke \' krogu onih, ki so pokoinika poznali osebno ali ga vsaj uživali ;x) lije'govili delih. l:'riporoeani() to prosnjo raznini denarnini zavodoni, občinam, posebno župnijain, kjer je služboval po- kojnik, in njegovim tovarišem-duhovni- koin. Vsi prispevki naj se izvolijo poši- ljati odboroveimi hlagajniku g. Urbanu Zupancn, Ljubljana, Križcvniška ulica št. M. Društvo krnetijskih učiteljev iz juž- nih avstrijskih kronovin ima svoj usti- novni obeni zbor v (iorici na Binkoštno nedeljo. L'ravila je vlada potrdila. Dne- vni red zborovanja se bode v kratkem objavil. Liška železnica ugotovljena. Poga- janja glede po pogodbi z ()grsko dolo- čenega junktima med Kašav-oderberško zelezuico in železniško zvezo z Oalnia- cijo so se zdaj zakijučila. Glede slednjc zveze se je sklenilo: Zgradi se liska zeleznica. Proga Novo mesto-Kariovcc bo izgotovljena do konca 1. 1913., progu Ogulin-Knin najdalje do oktobra 191S. Kantine za liško železnico. Zagreb- ska trgovska zbornica je naznanila, da je ob gradnji liške železnice oddati še 10 dovoljenj za kantine. Prošnja se lah- ko vloži potom navedene zbornice. - Lastniki kantin morajo sami na lastnc stroške preskrheti vso potrebno opravo in morajo poleg kantine voditi tudi tr- govino z mešanim blagom. Kavcija zna- ša 4000 10.000 K. Avstrijska cenzura. ^Arbeiter Zei- tung« je pred par dnevi priobčila cesar- jevo lastnoročno pismo, ki je je odposlal cesar crnogorskeinu kralju Nikiti po\o- doni njegovega 50lctnega vladarskcga jubileja in sicer brcz vsakega konien- tarja. Isto pismo in tudi brcz komentarja je priobčil list »Volksstimnie« \- Warns- dorfu. Toda državni pravdnik warns- dorfski je dal zapleniti list zaradi tcga. Zdravstveno stanje sv. Očeta. S\. Oče je v četrtek podpisal nekatcrc otl- loke. To dokazujc, da je njegovo zdrav- stveno stanje |H)voljno. Včcrajšnji hole- tin pravi, da je tclesna temperatura traj- no 36.7°. Zdravniki zatrjujejo. da ni \zroka za vzuemirjeuje. Nadvojvoda vseučiliščnik. Nadvoj- voda Maks, sin rajnega nadvoj\ode Otona in nadvojvodinjc Marijc Jozete. ki jc na Dimaju obiskoval gimuazijo in ki v kratkem niaturira, jc izjavil, da želi obiskovati prcdavanja pravnc U\- kultctc na duiiajskciii vscucilisču in na- craviti prcdpisaiic državne izkusiijc in i iv.oroze, da postane doktor prava. Cc inn to ugode, ho to prvi slučaj, ko nad- vojvoda v naši državni poloviei |)')|>ol- iioma absolvira juridične študijv. Občni zbor vseučiliščnejia družtva v Solnojjradu se je vrsil h\ ;iprila t. i. Zborovanja se je vdelezilo obilo odliO- ne gospode in tudi velika vojvodinja to- skanska Alice. Kardinal Kutscht haier jc pozdravil navzoče in poroCal. da ie Sv. Oče papež zelo zavzet za katoliško uni- verzo in tudi kardinali, ki poznaio našc avstrijskc razmere, podpirajo to zadevo. Blagajna stoji dobro. L. V)\2 je društvo imelo 208.212 K dohodkov skoro /:i 100.000 vee kot I. 1^1!. Konccm I. 1(>12 ie znašalo društveno premoženie 4 mi- lijonov 253.807 K. Vendar pa drustvo *>: ne more misiiti na to, da bi odprlo le- koni 1. 1913. univerzo. Kdo plača strnške za raxkuzevanjs? Zaniiniva pra\rda se ie vršila due 12. aprila med niestno občino rnesta ßnio in pa drzavo oziroma poljedelskim ini- nisterstvom. Leta 1910 je bila v lirnu zivinska kuga in mestni s\et ie dal, ka- kor to vdeva zak(;n, potrebna razku- zila itei. na razpolago, doklcr sc kuga v.i zatrla. Mesto I5rno ie potem zalit.:\a!n od ministerstva povračilo za strode v znesku 43.5 K. katerili i>a minister^t.\-:i seveda ni liotelo ')laeati. Začela je dol- ga pravda, ki ie koneala šele letos pred državno sodnijo. Ta ie kot zadnja in- štanea priznala občini prav in obsodila ministerstvo. da mora plaeati stroške. Državna sodnija ie nanireč razsodila. dn mora sieer oheina odrediti in izvrsifi razkuževaiiie, stroške pa mora povrniti država. Podpornemu društvu za slov. viso- košolce na Dunaju so v času od 13. febr. do 14. niarca 1913 darovali: po 1 0 i.» K: Posojiliiica \r Mariboru in Posojilno ;n liranilno društvo v Ptuiu: po 5i» K: Oustav 1'ihroutz. tehn. vodia na Dunaju. in dr. Josip Purlan. odvetnik v Liuhlja- ni (del. kaz. stroškov, plačanih od g. Antonije Dolenc): 3 0 K: Posojilnica \" (iornji Radgoni: po 2 0 K: dr. Otmar Krajce, mestni fizik v Ljubljani. Mest- no županstvo v Postojni. dr. Rudolf Ko- bal. c. in kr. poin. zdravnik v Trstu, Miha (labrijclčič, dvorni svetnik, in Jo- sip Tomse pl. Savski dol, c. ifi kr. gen. major, oba na nunaiu, Okrajna Posojil- nica v Onnoži; po 1 0 K: dr. Anton Povsič, v. sodu. svetnik v Trstti, dr. Leopold Poljanee, profesor v Maribo- iii. Ivan Sepie v Konjicali. Št. Perlan, e. kr. voj. rač. svetuik na himaju, mi Anton Helles, predscdnik pom. oblasti v Trstu; 6 K: Rado Posega, svetov. tajuik pri naiv. sodn. dvoru na Punaju: po 5 K: .1. Ruttar, katehet v Celovcn. dr. Fran Žižek, zdravnik \- (iradeu, žu- iiaiistvo trga Železniki. Josip \elkavrh. e. in kr. stotnik v (iradeu iu Y.\\\\\ Oro- žeu, <:. kr. uotar v Kamniku. Skupai 5.M K. '/. iskreno zahvalo za izkazane da - rove se obraea drustvciii odbor ua iimo- gostcvilue slov. denarne zavode in oh- činske zastope z uljudno |)rošujo, da nri sklcpaiiju računov in proračunov ne pozabijo na naše društvo. Harovi naj ^.: pošiljajo na položnicc ali naslov prvcga društvenega blagajnika: Dr. Stanko L a p a j n e, dv. in sodu. odvetnik na M u n a j u I. Hr-Uinerstr. 10. Altrocche Prohaska! .sako zau'n1:- ve in skrajuo kriceee stvari poroca d«>- pisnik »Tages|)ostcu iz Budnpjste: Slu- v\iji, katere to poroeilo omeuia, naiu ka- žejo jasno. kakšni »barbari« so Srbi. kaksue "O\rciccu pa so nasprotiu) nasi ljubi, vitežki Mažari. To porocüo pra\ i. da jc na Ogerskem vsak srbski podanik ^-ploli poil prliLijskini nad/i^rstvoni ka- kor kak hudodclcc. Palie pravi isto p<;- roeilo, da je dala ogerska vlada zapreti liiidi bolnike. ki so prisli iskat zdra\-iin in ponioei v Pasteurjev xavod. Razim tcga je cela vrsta cd\w '<\\ Srbov n;. Ogerskem vjctih kot »špijoniu in sede že inesccc v zaporih. Dalje sledi nekaj |)osebno kričečih slučajev: Tako n. or. je bil zaprt že novembra belgrajski tr govcc Radenkovič. Še danes ta gospod sedi \ Teniesvarskili zaporih. Ravno tako sc je zgodilo časnikarju Radosav- lievicu, kateri je znan sicer kot odličer; zagovornik avstrijske monarhije. Dalje sedi v zaporu blagajnik srbskega mini- sterstva Jovanovic, kateri je nakupoval po Ogerskem usnje. Trgovec Radova- novie sedi ze mesece zaprt kot špijon, četudi se je prvotno reklo, da zaradi ne- ke nalczliive bolezni. Poroeilo dostavlja še, da je srhska vlada storila ze davno vse potrebne korake glede tch svoiih podaniks)v, toda se do danes brez vsne- lia. Ne dunaiska ne ogerska vlada ni od- govorila stvarno. Ce so te stvari resnič- ne in o tem skoro ni dvoma, ker bi iih drugače tako pozno ne prinesli na dan poteni se moramo res čuditi. ka- ko malenkostni in smešni smo bili mi z nekatcrimi ze polpozabljcnimi aferami. ki so nas edino blamirale. Pripu.ščam ¦) odgovornost za to poroeilo sicer 'Ta- gespost", a zdi se nam vendar, da vteg- ne biti marsikaj resnica. Kako -kavalir- sko" se vedeio v tem oziru »kultivirani^ Mažari. to pa nai sodiio čitatelji sami. Živnostenska banka. podružnica v Trstu otvori s 1. inaieni t. I. svojo cks- pozituro v Gradezu. ki bo poslovala do 15. septembra t. I. Hud poper za soeijalne demokrate ie zadn.ii govor dr/.avnega kancelaria v nemškcm drzavnem zboru. Betlimanu- flollweg je hudo obsodil demokratieno easopisjc radi neverskih in nemoralnih teženi. Ne za vero. ne za domovino ne delajo soeijalni demokratje in tako jih ie doletela ta huda obsodha iz protestant- skih list. Ako hi to rekel kak katolican, bi zarohneli o ernem nazadniistvu in o srednjeveški remi: radovedni smo. kaj bodo rekli sedaj. ko so iih okreali pro- testantie. »Visoko« politiko so začeli Neinci v ^Grazer Tagblatt-u«. Te dni pripove- duje tarn neki očividuo še nezrel poli- tik sledeei poiitičen naert: Mi in Nem- eiia udarimo eez Balkan in vtaknemo nekaj koro\- v Kgipt. kier »panamc < Angleže popolnoma. kajti Angleži so brez Kgipta mrtvi. kakor misli tisri brihtnež. Cc so pa Angleži enkrat stis- nieni. si nc upajo Fnmeozi več na dan. Ce pa h'rancozov ni vee na dan. potem so Rusi takoj oh korajžo in -- netnška gloriia ho tako dosegla še vecje obzo- rje. Co. za april ni ravno uapačno! »Südmarka« in Slovenci. 7x inie tcga nemškega društva, kj skuša zratreii vse. kar ie slovanskcga na tem hožiein svetu, vzbudi \ cloveku ncku cudno' custvo. Nc reeeino. da ie to kakor »mo- rituri te salutant>>. a iz delovanja tega drustva sledijo take bridkc resnice. da jih ne niorcmo bitt vcseli. Mi tu ob juž- iii uieji. kier je naš clement morda holj žilav in morda tudi bolj nekoliko lažji, skoro tezko preracunimo obseg celega piograma. kakor ga je začrtala »Siid- inarka». Njeno delo je taktieno in Pre- inistieno. Ped za pedjo nase zenilic gre \ neinsko žrelo in se vedno dalje segato ostro germansko zobovjo. \' nemških listih citaino te dni nekoliko ohsiniciše poroeilu o delo\auii! »Südiiiarke« .ia iužnem Štajerskem, posebno \- $t. Hin. Leta 1905 ie zacelo tarn nemško nase- lievanje; \ kratkem casu jc prislo tia 40 nemskili dru/.in. okoli 300 Ijudi. \'es svet so odkupili od Slovenccv. denar je nri- sel iz Prusije. kjer so se posebno zavzc- li za te nemske postoianke na slovenski meji. Leta ion jc bila velika drustvena skupseina v Celju. kjer so sklenili. da sc bode iiporabilo za naseljevanje okoli St. llja letno okoli 100.000 K. ^e v letu 1912 se ic iiorabilo Sd.OOO krön in letos v ich par meseeih ie /c prislo 30.000 K Vseiii SQHpodlnjani toplo priporočanio JKOUNSKO CIKORIJO — edlno pristni, po kakovosti nedose^ljivi slovenskl Izdelek. - v korist -----—- obinejnim sloveiicem. Zavezniki sprejinejo posredovanje velesil. V sotijskih merodajnih krogih se zatrjujc. da ste Srbija in (irčija privolil;. v to, da posredujcjo vclcsile Hied Tur- čijo in balkansko zvezo za mir. Y odgtf- vorn se balkanska zveza zahvaljuje ve- lesilam in sprejme njihovu posredovanj;-. Olede vojnetodškodnine in egejskih oto- kov pa želijo balkanske dr/ave, da \ e- lesile upostevajo želie posameznih bal- kaiiskili držav in da hi sc balkanska zvc- za pogajala n vclesilami in no s Turčiio. - Sofijski »Mir« pravi, da je upanjc. da se predloži odyjovor velesilam že danes in da se sniatra vojna za koneano. Posianiška konierenea v Londunu. Poslaniki velesil so imeli v četrtek sejo pod predsedstvom ministra Asqui- tba. la seja je trajala vee easa. 0 pred- nietih s katerimi se je pečala konferenca se nieesar tie iavlja. Pribodnjo sejo bo- do inieli poshmiki v pondei.iek. Bolgarsko - srbski spor. Med Bolgarijo in Srbijo je nastala \ zadnjem easu zaradi nieinib vprašanj neka napetost. ki jo podžiga posehno obojestransko easopisje z ostrinii CrUtii- ki. »N. Fr. Pr.-< pravi (to hi si Nemci nanireč želeli). da je spor med Srbijo ;n milijonov in \ kratkein bodo sli eez sto miliionoN krou. \ pt^litičiiiti in finanC'tiiM krogib vlada skrajna obupnost, ker uik- do ne vidi nobeue resilne poti. Ali lv> dežehui banka data se kako posojilo, \c zelo kočljivo vprasanje, ker iuia ouk- ujeni zavod pri dež.li ;":e tiriatev (>n mi- lijonov kron brez prave garancije. Nein- ski politični krogi, ki so sicer pri ra/.tle- litvi denarja vedno pridno vdele/.eni, so zavzeli sedaj popolnotna separatistično stališee, češ, da oni se za te de/elne dol- gove ne brigajo. Nove dolgove naj plaea oni del dežele, ki iih naiine. namree Čl1- hi. Ali bo na ta nacin prišlo na Ceškem kedaj do kakega sporazuma. ie sedai seveda so bolj dvomliivo kot ie bilo \ zadniib časih. Poljsko-rusinska pogajanj?. zopet razbita. I:ogajanja za volivno r»:fonuo v viališkem 'deželnem zbom so se zopet razbila.' PTcdsednik pododseka dr. Leo je spriC'O neuspesnosti pogajanj deloza- kli'jjil. (irof Badeiii je odložil referat volivnoreformnega odseka. Prihoduja seja sc sklije risiiicno. Vojaki. ki služijo tretje leto ostaneio pod orožjem. •)Zeit'f poroea, da ie vojno minister- stvo izdalo odlok. ki določa, da se voja- ki letnika 1910 predčasno ne pošljejo iki dopust in da se morajo vojaki. ki bi bili ze ua dopustu, zopet pod orožje po- zvati. Povišanje števila vojaških rukrutov. »'Zeit« objavlja iz vojaških krogov članek, ki odločno trdi. da je povisanje rekrutov z ozirom na izpremenjen poli- tičen položaj in glede na povisanje nem-. ške armade že sklenjena stvar in da ni dvomiti, da ogrski in avstrijski državni zbor predlogo sprejmeta. ki se predlozi zbornicama po zasedanju delegaeij. Občinske volitve so začele v črtrtek v Zagrebu -Stranka prava" in koalicija sti objavili skupno kandidatsko listo in tako seveda ninia nobena druga stranka nikakega upanja na vspeh. Bivši sekeijski nač^lnik Krš- njavi se baje strašno poteguje za raznc druge kandidate toda seveda brez vspe- ha. Tudi socijalni demokratje so posta- \ili svoje kandidate, seveda ravno tako brepotrebno. Ker je sedanji voditelj hr- vaške vlade dr. Uukelhäuser dovolil pri zaprtib prostorih par politienib sho- dov, se je mažarski gospodi v BudapešM l^retej zameril. Nove srbske železnice. Srbska vlada ie predložila sku|).šči- ni zakonsko predlogo glede novih želez- nie. Za vse nove |f'»ge je vlada predlo- žila skupno 60.000 ti diuarjev. Svota se razdeli na štiri '«/e, katere bo iz- vr.šila francosko-srl/;\a stavbena druz- ba. Tako vidirno v tern že prvi sad no- vega srbskega kraljestva, a tudi pm dobiček franeoskega kapitala. Sedaj, ko se bo šlo za velika dela in lepe zasluzke. se bo najbolj pokazalo, ali so imeli ikmii- ški listi prav, ko so hujskali in lirulili proti Srbom. Štrajk v Belgiji. Splošni strajk v Belgiji se vedno vcC v.iri. Stcvilo štrnikniočili nnrnKč.n. Tudi uekateri železuičarji so se pridnižili štrajkujocemu delavstvu. l/.daiie so'naj- stro/.je v Jredbe. Bati se je, da napadejo štrajkujoči tudi .w auiostaue. Neki belgi.'- ski list l^oroca. da sc oborožujejo tneni- hi /. revolverji, da bi se v slucaju uapu- da (\\ strani strajkuicčih briuiili. \ Keratu so se zbrali premogarji pred vhodom \ nieiuoKi)ko|). lii.šia \~: kavak'tija. ki jc pa morala vporabiti o- ro/je. \'(\iašt\ o p.a je streljalo v zrak. Bruseljski list »ludepeudauce« po- ro.ča. da >trajka -edaj /e 40H.UU0 dcla\- eev. To gibauje staue na dan več niMi- ionov. xlndependance«- pravi, da je iv- volueija neizogibua, ako vlada odkloni vsako koncesijo. Domače in razne vesti. Razpis volitev v gonški deželui zbor. Pezehiozborske volitve so to',j nidi maeino vx razpisane. 1. \ olitev poslancev splošnega vu» lilnega razreda bo dne l.\ julija 191.\ ,\\orebitne o/jc volitve se vršijo dno JO. julija 19U. J. \ oütLA- poslaucev kmečkih občin due 24. julija \9\.\ Morebitne ožje \ olitve se vrsijo dhe 29. julija 1913. •\ \olite\- poslauce\- liiest, trgov in industrijalnih krajev bo due 1 a\'gusta 191.1 Morebitne ožje volitve se vršijo due (>. avgusta 191.\ 4 .Yolitev poslancev trgovske in obrtue zbornice bo dne 9. avgusta 191 ->. Morebitue ožje volitve se vrsijo i.>ii dan. 5. Yolitev poslancev veleposesiva bo dne 10. avgusta 1913. Morebitne ožje volitve se vrsi-;) isii dan. Zmedenost pojaiov. Nekateri gospo- die. ki so se prcselili iz sosednie krono- vine k nam, trobijo v svet, da je dež. odhor zadnje case zelo Ijubeznjiv in ra- dodaren s podporami. Njegova veliko- dusnost da je brezmejna, tako da kar siplje okrog s podporami sedaj za ceste, vodovode itd. To je pač le tendencijozno zavijanje resnice. kajti deželni odbor ^ine izplač--- vati le one podpore, katere je deželni zbor dovolil, in to le tedaj, ako je delo deloma ali povsein dovršeuo. To se tu.'i vrši. Javna dela pa izvršujejo ali vlada ali občine ali ccstni odbori. nikdar pa ne dež. odbor. Kako je potciutakein inogc1-- če, da razsiplje dež. odbor ravno sedaj z deželnimi podporami, je razurnljivo le onenm, ki ve, kaj hočejo označcni go- spodje s takim obrekovanjem doseči. A pride še lepše. (iospodje pravijo tudi: »Bog ve, koliko pod|)or se bo v re- snici izplačalo.« To kaže pač jasno, da ti gosi)odj;j nirnajo ni ti pojma o dolžnostih in pra- vicali de/.. odbora. Oni niislijo, da de/.. odbor dovoljuje podpore. Temu pa l'i tako, dež. odbor dovoljuje le izplačiln oi'ili podpor, katere je dtž. zbor dovolil in kjer je delo izvršeno ali vsaj začeto. Cjospodje, s takim orozjein ne poi- .le! Takemu bojn se bodo še krave smejale. C. kr. postnernu ravnateljstvu na uho. Na tukajšnji telefonični centrali so, kakor se nam pritozujejo. nastavljenr tudi take oscbe, ki ne znajo slovenski. Na goriški telefonični centrali biti na- stavljen in ne znati slovLiiski, to ven- dar ne gre in to bi moralo biti znano tudi c. kr. poštneiiiu ravnateljstvu v Trstu. Nadejamo se torej, da bode oinc- njeno postiio ravuateljstvo v najkrajšein času |)oskrbelo, da izgine povod takim pritožbam. Razstava cerkvenih paramentov c otvori v Ciorici due 2.i>. t. in. in bo odpr- ta .^kozi teden dni v nlici Barzellini, na- kar -j o|K)zar;a čč. duliovsCina. 200-letnica pragrnaticj'e sankcije. \' vu.-i'i 2- morilko v Soco. Truplc. so pie- ncsli \- solkausko mrtvasnico. Ihuics pa so je prepeljali \' mrtvasnico na :^ori- skem |;oko|ialiscu. Novi odbor »Zvczc slow kolonov« bo imel sejo due 27. :iprihi v (lorici. v prostorih »Slov. katol. del. drustva.« Slovensko gledališče v (iurici. Mi- nuli torek so predstavljali ljublianski gledališki igralci Sem Beucllijevo dra- ino v troll deianjib »Ljubozeu treb kra- lio\¦¦'. Ysebina igre je lepa, a velika vc- ciua navzocili poslusalcev besedila igre v.\ iimela. Le redki so bili. ki so besedilo razunieli. Zato i)rii)oroeamo re/.iserju, uaj \- prilioduje opusti take igre, katerili besedilo je za poslusalco to/.ko inuliiv.). kxralo so jo dobro. Scenoriia slaba. Hiša je bila popolnoma razprodana. Igralci so s to-igro zaključili za sodaj gostova- nje in so se vrnili v Ljubljano. Morebiti so vrnejo spet v niaju. Karbolno kislino ie pil v samo- iiioriluein tiamenu 2S lotni kovae Karol Bitcžnik v neki tukajšiiji gostilni. Pre- neljaii so ga \r bolnisuico, kjer se uabaja v ncvarnein položaju. Zastrupiti se W hotel zaradi druzinskih ncprilik. Nedolžen. Iz zaporov so izpustili Ivaua Cjan iz Štandreža, o katerem smo svojočasno poročali, da jo bil aretiran. kor je bil osumljen tatvino. Ustavilo se jo tudi proti ujemu naporjono kazensko postopanje. Vabilo ua obeni zbor Dezelne Zve- zo za promet tujcev ua (loriško-Ciradi- šeanskem v četrtek, due 24. aprila 1913 oh 3. tiri popoldne v hotelu »Siidbahnc. Duevni red: 1. Poročilo načelnika: 2. poročilo blagajnika; 3. razdružitev Zve- ze z ozirom na Deželno organizacijc», katero snuje deželni odbor; 4. slueaj- nosti. Laški begun. Tukajšnji policiji se je predstavil neki Peter Casagrande, ki je pobegnil od svojega vojaškega oddelka v čedadskem okraju. Jdprti lekarni. Od 20. do 27. t. in. bodeta imeli ponočno službo lekarni O i- r o n c o 1 i - P o n t o n i. Zlato svetinjjo za 401etno zvesto ."•¦lužbovanje jc podarilo tržaško namest- ništvo Klizabeti Tutta, ki jo v službi pri druzini do Jeny v Ooriei. Kmetijsko predavanje bode v pri- hodnjo nedeljo due 20. aprila v Št. Fr- jiuui oh 4. uri popoludne. Po torn se bo- de govorilo tudi o automobilni zvezi v Brdih, o katcri je prioakovati, da bode izdatno pos.|)eš'evala sadno kupčijo. Rubijev grad na Vogerskem je ku- pil okrajni šolski svet za goriško okoli- co za 3.S.000 K. 1 >oslopje sc priredi za taniošnjo Ijudsko šolo. Razglas. I )ne 29. t. in. so oddado potom javne dražbe na c. kr. okrajnern glavarstvu v Ooriei ti le občinski lovi g(iriškega političnega okiaja, kateri na prvi dra/.bi niso dosegli vsklicne cene in sicer za zakupno dobo !S let, to je od 1. maja 1913 do 3d. aprila 1921. Lovisoe obseg vskl. cena Kal 377f) ha 100 K Loin 3776 ha 70 K Pee 122 ha 200 K Podsabotin 534 ha 150 K Pripommja se, da so dostane lov tudi lalikf) po ui/ji nego vsklieni ceni. Vsak ponuduik ima izmeiti prcd drazbo (t. j. pred 9. uro predpoldiiü) 2O'y vsklicne cene dražbenemu vodite- u na imo juinščine, katera se po konča- i dražbi povrne ponudbcnikoni razven >:ak i'1-iiiku. Zupanstvom v Sol k a n n, y Š t o- v o r j a lr ii. v Koj skein in v P o d 111 i'1 iiMvnnniln tiiL-üictiin r\ki-;iinn Fonehflle bodo use hritihe o Tolstovršhi slatini -- Kadilci! IS¦?& ____—— pijete in ^r^ratv.1 Polstc vrsko dijetetično kislo vodu. Ako jo sedaj poskusite. ko se je posrečilo vrelec modemo urediti, da note no uhaja ogljikovn kislina, tomvoč so jo našol in spojil nov, močiio o^liikovokisli pritok. Sedaj lahko tekmujo T'istovrSka slatlna z vseir.i najboljSimi kislinii vudami, kor čvrsto inuzira in^imn zcK» rozok okus. Naročite in prepričajte se. /ahoi s ">5 a. steklenicami vdja le 5 K 00 -\ I stane 9 K, 50 V. 1 staue 11 E, 25 I1, I stane 10 K z zabojem in stoklonioami vrod. Kazposilja sc v :! „ 1, Y- I in 1 ¦/, "i stekleiiicah* Prazne steklenice vsfh voda se sprejinejo po najmžji ceni v polnitov. — Plakati, analize zdravniskili izvedoncov in ceniki zastonj in franko. Tolstovrško liaročajo odlit-ni zdravniki /a so in svoje bolnike tor Za cele bolnisnice, ker je sedaj ros najboljsa zdravilna in namizna osvoznjooa min'eralna voda. Odlikovana na dveh liij^ioniC'iiih r.v/stavah Del člstega dobička gre v uarodne namene — Naroča se pri podjetju Tolstovvrške slatine, pošta GuštauJ, Koroško. — Kupijo se l'.. l stekl. v vsaki mnozini. — Abstinentje! Pjte le Tolstovrško slatiiio ki vsled pijanie^a okusa nadomesti vsako drugo pijačo ! v račuii. \ lotu \l>\2 in 11M.^ je bilo na- scljt'iiili /opot M dru/in s d4 osobaiui. tako da jc ta ncmška kolonija /.e prav trdna in moCua. 1/ tetfa poročila vidi- ino. da Sudmarka /asleduje prav očit- nc in jasne cilje: to je nas hoče počasi po^nati z rodne zemlje. Tu je boj na življenje in Miirt, a vendar tie snicnii obupati. I >clo in odločnost tias bode podpirala v torn boju in branili .se bo- demo /. \ spehom. ker naša stvar je pra- \icna, — Ziwo pa ne omaguj- nio, ampak se postavimo krepko v bran za praviwe naših slavnili pradedov! Krepko so se odrezali! A\strijskcs eksportno društvo kaže tudi znake na- rodnega sovinizma. kajti drugače si tie moremo razlagati resolucije, ki je bila v 7adnji seji tega drust\\i sprejeta in ki pravi, da se omenjeno drustvo za boi- kot našega blaga v Srbiji prav nič no britfa in da se prav lahko odpove vsa- kemu tr^ovauju na Srbsko. Nekako re- ceno. naj nas Srbi in niih tr^ovei pišeio v uho. ker mi ne rabitno več srbskih od- iemalcev. /xlimo le. da bi se prevee ne zarekli. ker vsi industriiaL'i tie misliio tako. Še enkrat Neinei in laška univerza. (jrof Coronitii, ki ie zagrešil prcd krat- kim innogo komentirau vianek o laskj univerzi v xOrazer Ta^b'-'ttUK. se je zo- I-et o^lasil. On lioce po sili dokazari. üa taka niajhna narodi. licina kot si, pri nas ltaliiani ne zaslu/i m nitna lira- vice do univerze. Dokazi. ki jib prinasa grof Coionini so iako sibki. Prav za- prav je to en sam in .sicer prav star in /.e nestetokrat oglodan argument. Coro- nini pravi natnree. da tudi Neinei na Ogerskem, katerih je nekaj \ eč kot 1 ta lijanov niniaio svoje imiverze. Ta argu- ment absolutno ni tak, da bi kaj držal. \ Atneriki je seveda še več Nemeev ko, na (iger.skem. pa tudi nitnajo universe itd. Kie tiei v tent logičen zaključek. da l.altiali rcvjimotudi Slovenci ne bi smeli inteti univerze? Mi tu pravzaprav ni- tnatiio z Nentei nič opraxka, ampak z vkido. tako naj se tisti ogerski Nenui lepo pogovorc z vlado na Ogerskem Sicer pa gospod Coronini pozablja pre- cei. da so tiste ogerske Nenice naši av- strijski Nemei takorekoč prodali za ea- sa dualistienili pogaianj 1. W>(> in (~. Ali ti imaio univerzo ali ne, to je po- stransko. Nedosledno pa ie radi tega Ita- lijanom in seveda tudi Slovencem odrekati. kar iirn pritiee. Gospodarsko. Stetje sadnih dreves. iJoleg /ivino- reje. vinarstva. vrtnarstva itd. je goto- vo tudi sadjarstvo za krnetski stan jako va/no. \ nekaterih krajih pa se sploh za to nikdo ne briga. Ce raste kje kako divje drevesee, vedo zanj le bolj vaški otroei. kakor pa oni. ki bi se zato mo- rali bolj brigati. Dosti je krajev v naši dezeli. kjer bi sadje izborno vspevalo, a ga sploh ni, ker ga nikdo ni vsadil ali eepil. haiidanes. ko je \se tako drag«) in je treba na vse računiti, je pae skoro greh, da stojiio lepi sadni kraji prazni in zanetnarjeni. hostikrat ie seveda vr'j- menski polo/aj dotiJuevia kraia res ne- pripraven, a veekrat je to saino izgovor. Ce raste v istein kraju na šc>lskem vrtu jablau in hruska, zakaj bi tie tudi dru- god. Toda zaeeti je treba, potent že gre. In sadno drevje vendar tie prizade- \a nikakilt posebuili stroskov. .Wain gnoja in nekoliko pozornost spomkuli, da se otrebi in očisti, in stvar je v redu. Na nezgode in ujiiie seveda ne sineuio takoj misliti, ker ce bi mislil kinetovalee veduo na take stvari, bi tudi /ita ne ob- sejal. Povod tem vrstieam je dalo kratko poroeilo, kakor ga eitamo o stetju sad- uega drevja na ^tajerskem \' grasketu listn "Tagespost«. Taniosnji sadjereiski ravnateli si ie uainrec zastavil ualogo, da pocasi sestavi nekakov kataster vse- ga sadnega drevja na Štajerskem. S pomoejo potovalnih ueiteljev za kmetij- stvo se mn ie ta stvar deloma tudi po- srečila. P'opolnoma ne. ker so kmetie \ raznih krajih iz strähn pred novimi dav- ki zatnoleali ali pa znižali stevilo sad- i! dreves na svojetn posestvu. \ toli- ko ta statistika tedaj ne odgovarja res- uici. a ie ukljub temu za \'sakega eko- l'oma zanintiva in poučna. Po tem štetju so nasteli na zgornjem ^taierskem M_'.74N. ya srednje štaiersko h.lim.iMi in za spodnje, slovensko $tajersko 5,9N().mii) sadttih dreves. Skupno tedaj bi bilo na eeleni Štaierskem i)'-;oli 12.ö.\\5W sadnih dreves. Po raznih vr- stah razdelieiio priiiada sadno drevje na štajerskem naivee k iaboikam: teh ie bi- lo 7.480.180 komadov. Hrušk ie bilo JUnMfvl kosov. češpelj 2,120.554 kosov. črešeni 526.Š97 in orehov 300.474 ko- sov, T)a bi kako podobno stetje pri na^ prineslo tako ugoden vspeh seveda ni misliti, ker ie pri nas vinorejstvo, ki za- vzema veliko in važno mesto. \'endar pa mislimo. da bi se v naših gorah ninr- sikje pokazale razne napake in potrebe, ki bi iili bilo treba popraviti. kar bi bil') naši sadjereji seveda le v korist. Zani- mivo bi bilo na vsak nacin z\edeti po- Proda ali v najem sefda po ugodnih pogojih hotel ..Črna prst* v Hudijužni tik že- lezniške postaje. Pojasnila daje Delniška pivovarna v Laskem trgu na ^tajerskem. drobnosti o statiju te panoge nasega ua- rodnega gospodarstva, kajti pravo in iinmo sadjarstvo je na vsak uaeiii vaz- na postojauka za nasega kuieta. LOTERl.lSKK ŠTEV1LKR. lMinaj .... 22, 42, 5,\ 59, 40. (Iradec.....W, 72. 79, 17, 12. Naznanja se da se toei pivo inestue plzenske pivo- varne ..Pilsner Urquell" v Gorici v sle- deeih javnih lokalih : Hotel „Pri pošti", Hotel „Tri krone", Hotel „Jelenvr. kavarna „Al Corso". Nadalje se to pivo vsaki dan sveže lahko dobi v steklenicah v glavni zalogi A PEČENKO Corso Verdi St. 26, kjer ima tudi veliko zalogo vsakovrstnih vin. — Gene nizke. Priporoča se, pod iiovim vodstvoji«. na iiovo iircjcui hotel )Pri Zlatem .fe- leniia. Zgradba mostu na „tra- verzalv čez Sočo se odda na zraanjševalnl ofertnl dražbi Delo proračunjeno na 8000 kron. Načrt in stroškovnik je na razpola^o pri županstvu. Sprejeni gotove punudbe zavisi od potrdila c. kr. okr. glavarstva v Tolminu. Ponudbam treba je priložiti 5% varščino. Rok ponudbam traja do konec aprila t. 1. Ž u pa nstvo v Soč i, dne 7. aprila 1(M3. Župan: Andr. Flajs OKLIC. Due 25. aprila dopoludne ub (.). uri bo v tovarni v Klavžah pri Podmelcu javnu sodmi drazba nepremienin kakor: les, ])0- hištvo, itd. C. kr. okrajua sodnija, odd II. TOLMIN. due 8. raaroa 1913. Prvo primcrsko autorizimnn stavbeno in h&mnosešho podjetje Alojzij Tavčar v Dutovljah okraj Sežana zapriseženl sodni izvedenec izvršuje vse potrebne načrte, proračune in cenitve za stavbe, vod- njake. ceste, nagrobne spomenike in druga razna monumentalna dela. Gene zmerne. ^upujte samo cuokolesa »»ALTENA", francoske yrste. ki so najtrpežnejši ¦n naj boljši bodisi za na- vadno rabo all za dirkev Šivalni slrojiOriginal „Victoria" so naipraktičnejši /a vsako hišo. Isti služijo za vsakovrstno ši- vanjo in stikanjo (vozenje). Slroj teče brozsunmo in je jako trpe- žei». Puške, samokrese, slamo- reznic e in vse v to stroko spa-- dajoet' predmete se dobi po to varniški ceni pri tvrdki Kerševani s Cuh, GORIGA - Stolni trg St. 9. r=W\ nnstonfjTiistO -M^Uansltt kreditne banke" „ n ApTH r^l I II III I/___aebaviz vsemi v banöno Btroko spadajočimi posh.----- II IT I I 1 I I ~~~ beni krediti. Nakazila v mozemstvo. - Kreditna pasxna. - Vnovcenje ku »e2ervn| zaklacS K 1,000.000. ^CS^'Sk« ll«""^1«^ IC 8,000.000. pcnov in izärebanih vrednostnih papirjev. n» rentpala V Liubliani. PODRUŽNICE: Celje, Celovec, Gorica^arajevo^Solit^Trs^_________ Izdajatelj in odgovorni uredniK Anton nnvc;u\ "------------------------¦----------