poročili
Seminar o socialnem kulturnem delu
IVOD
Spoznavati sebe, delati na sebi, delati s
seboj, spoznavati druge, sodelovati z drugimi,
učiti se, eksperimentirati, upati si.... S temi
glagoli bi lahko na grobo orisala seminar, ki je
potekal na Visoki šoli za socialno delo v juniju
1994. Vodila sta ga učitelja za ples in dramo s
Hogeschool Nijmegen iz Nizozemske Tom de
Bruijn in Berry Reynen.
Spoznavati sebe, izkoriščati svoje sposob-
nosti za igranje ¡acting/ in s tem uporabiti novo
možnost za reševanje vsakodnevnih težav (na
poklicni in na zasebni ravni) ter za vzpostavl-
janje boljših odnosov z ljudmi. Tu ni napak, so
le poskusi, ki jih s svojo voljo spremeniš v
uspešnejše in lepše.
Vse vaje, ki smo jih obdelali na seminarju,
lahko uporabimo (posredno) pri delu. Iz
"tragedije" lahko oblikujemo "komedijo", če
nam je to cilj. Upoštevati moramo umetnost
interpretacije situacije in igranja. Igranje ne
pomeni "igrati se z ljudmi", temveč se npr.
postavimo v vlogo slikarja, ki slika in postavlja
ljudi na mesta, za katera misli, da so pomemb-
na. Pri tem si moramo najti udobno, samoza-
vestno držo, ki bo nas in druge prepričala o
pomembnosti našega dela. Moramo se znati
prilagajati in voditi stvari ter sodelovati z
drugimi. Ne smemo ostajati togi, vedno znova
moramo iskati nove poti, nove možnosti,
sprejemati nove odločitve in se ne ustavljati.
Tekoče moramo prehajati z ene ravni na
drugo. To lahko prikažemo s trikotnikom, kjer
so igra, teorije in metode in praktično delo v
nepretrgani povezavi:
DNEVNIK
Na začetku smo se okvirno spoznali, nato
smo na list papirja napisali "pesmico", ki je
nastajala iz odgovorov na zastavljena vprašan-
ja. V prvi vrstici smo morali z eno besedo oz-
načiti tisto, kar si je vsak od nas predstavljal ob
omembi gledališča, plesa, slikanja, skratka,
ustvarjalnosti. V drugi vrstici smo z dvema
besedama vsak zase navedli, kaj nam je pri
tem smešno, zabavno. V tretji vrstici smo s
tremi besedami navedli, česa nas je strah pri
ustvarjalnem delovanju. V četrti vrstici smo
navedli svoja pričakovanja od seminarja, v peti
pa sklenili "pesmico" z besedo po lastni izbiri.
Najina pesmica se je glasila takole:
1.	Baletka
2.	Občutki, strah
3.	Barve, nerazumevanje, izpasti nor
4.	Nove ideje, izkušnje, biti razumljen/a, jaz
5.	Noga
Sledila je vaja za ogrevanje:
Vsi udeleženci smo sestavili krog. Na znak
vodje smo korakali proti sredini in ob vsakem
koraku plosknili z rokami. Nato smo se na isti
način vrnili v izhodiščni položaj. Število ko-
rakov smo stopnjevali od enega do sedem,
dolžino korakov pa smo lahko individualno
prilagajali. Na koncu smo se vsi strnili v tesno
gmoto v središču kroga.
Skozi seminar nas je spremljal trikotnik, v
katerega smo vnašali različne baletne gibe, fig-
ure, svoje težave in njihove rešitve.
V	prvi vaji smo v prostoru oblikovali vsak
svoj trikotnik, ki smo ga označili s tremi točka-
mi na stenah ali tleh predavalnice. Nato smo
ga s hojo po stranicah tega zamišljenega tri-
kotnika predstavili ostalim udeležencem.
V	namišljeni trikotnik smo najprej vnesli
naslednje figure: skok, spotik, obrat, preskok
in nagel tek. Vsak od nas je po svoje inter-
pretiral nakazane like in iz njih naredil lastno
baletno predstavo, ki jo je na koncu vaje
predstavil ostalim.
Prvi dan se je končal s kratkim razgovorom.
343
POROČILI
Drugi dan smo začeli z vajo, v kateri smo se
z zaprtimi očmi sprehodili čez sobo in se mora-
li ustaviti pet centimetrov pred steno, ne da bi
si ob tem pomagali s tipanjem. Opirali smo se
na reakcije in znake lastnega telesa.
Sledilo je vodenje v parih. Najprej je prvi z
odprtimi očmi vodil drugega z zaprtimi očmi,
ki se ga je držal za rame. Nato je prvi z zaprti-
mi očmi vodil drugega (z odprtimi), ki je prve-
ga opozoril le ob najbolj kritičnih trenutkih
(nevarnost trka s steno ali z drugimi).
Zatem smo se sprehajali z zaprtimi očmi po
prostoru in pazili, da se ne zaletimo v druge,
prav tako "slepe" člane skupine. Prepuščali
smo se notranjemu, telesnemu občutku.
Vodja seminarja nam je postavljal "ovire" z
roko pred glavo, trebuh in prsni koš. Iz tega,
pri kateri "oviri" se je kdo ustavil, smo ugo-
tavljali, kako se odzove: z razumom (glava),
voljo (prsni koš) ali čustvi (trebuh).
Vrnili smo se vsak k svojemu trikotniku.
Tokrat smo nastopali vsi hkrati in poiskali
stičišča ¡meeting points! z drugimi udeleženci.
Najprej so bila to zgolj "srečanja", nato smo iz
njih razvili nove figure, nove dele predstave.
Sledila je vaja v parih. Oba v paru sta se
morala naučiti gibanja v obeh trikotnikih in
vse skupaj predstaviti drugim udeležencem.
Nato si je vsak zamislil svoj problem znotraj
trikotnika, ga predstavil drugim ter poskušal
poiskati možne rešitve,
V	naslednji vaji so probleme poosebili dru-
gi člani skupine, posameznik pa se je z njimi
spoprijel na verbalni in neverbalni ravni.
Del vaj smo snemali z video kamero in tre-
tji dan dopoldan posnetke prediskutirali.
Pri naslednji vaji smo v parih drug drugemu
predstavljali ogledala. Prvi je posnemal vse gi-
be drugega, zatem smo zamenjali vlogi.
Sledil je prikaz problemskih trikotnikov in
igranje možnih rešitev.
Popoldne tretjega dne smo začeli z vajo, pri
kateri smo s stojo na eni nogi z odprtimi, nato
z zaprtimi očmi, brez spremljave glasbe in nato
z njo, iskali ravnotežje v različnih legah telesa.
Iz najprej nepovezanih gibov smo začeli ust-
varjati vsak svoj ples.
V	nadaljevanju smo se postavili pred nami-
šljeno ogledalo in počeli tisto, kar ponavadi
doma počnemo pred ogledalom, ko nas nihče
ne vidi. Grde in lepe stvari.
V	izteku te vaje smo si predstavljali, da je
ves prostor obdan z ogledali. Po teh ogledalih
in pred njimi smo plesali, skakali in drugo, kar
nam je v danem trenutku prišlo na misel.
V	sklepu smo se prepuščali ritmu glasbe in
se sproščali.
Dopoldne četrtega, zadnjega dne smo reše-
vali zastavljene probleme s tehnikami, ki smo
jih osvojili v dotedanjem poteku seminarja.
Popoldne smo evalvirali dogajanje in napi-
sali še sklepno "pesmica" z istimi vprašanji kot
na začetku, seveda z drugimi odgovori:
1.	Barry
2.	Igra, smeh
3.	Neznanje
4.	Vodja, ljudje, vzdušje, stik
5.	Tom
VTISI
Kot bodoča socialna pedagoga lahko pove-
ževa te nove izkušnje s svojim delom na Cen-
tru za pomoč mladim, kjer smo kot inštruktorji
na treningih socialnih veščin prisiljeni iskati
vedno nove poti pri delu z mladimi. S pomočjo
delavnic (različnih tehnik dela) premagujemo
z mladimi strah pri navezovanju stikov, se po-
govarjamo o različnih temah (prijateljstvo, lju-
bezen, droge, starši...) in razmišljamo o sebi.
Gordon pravi, da se pedagog večkrat znaj-
de pred težavo, kako motivirati učence, jih pri-
praviti do poslušanja, in daje v takih situacijah
v glavnem prepuščen samemu sebi. Če malo
bolje pogledamo, ugotovimo, da sta učitelj in
učenec v zelo podobnem položaju. Vsak s svo-
jimi potrebami in težavami sta odvisna drug od
drugega in vsaka resnejša motnja ima posle-
dice za oba. Izobraževanje je lahko uspešno le,
ko je njun odnos odkrit, jasen in pošten na
obeh straneh. To pomeni, da morata tako
komunicirati, da lahko drug drugemu odkrito
sporočata svoje misli, želje, zahteve in pro-
bleme, in da znata drug drugemu prisluhniti.
Sociolog Duro Sušnjič pravi: "Človek se
mora vsestransko zavedeti samega sebe, potem
bo lahko tudi stopil do človeka,"
Seminar nama je ponudil mnogo možnosti,
da sva se preizkusila in premagala sebe, odkri-
la nove poti, zlasti pa sva dobila veliko spod-
bud za delo,
Sonja Candek
Matej Puhan Vukovič
344