gorenje gorenje ■ m | gorenje informator gsss List za obveščanje delavcev velenjskega dela SOZD Gorenje —Št.43 — Leto XVI,—Titovo Velenje,4.12.1981 DELAVSKI SVET SKRAJŠANO POROČILO Z ZADNJE SEJE DELAVSKEGA SVETA DELOVNE ORGANIZACIJE GORENJE TGO - DELEGATI SO POTRDILI UKREPE ZA IZBOLJŠANJE GOSPODARJENJA DO KONCA LETA Delegati delavskega sveta delovne organizacije Gorenje TGO so se v sredo, 2. decembra, sestali na 21. redni seji. Ker je dnevni red obsegal več izredno pomembnih točk, se je seje udeležilo veliko poročevalcev, poleg njih pa je bil na seji prvič po imenovanju tudi predsednik poslovodnega odbora Gorenje TGO Janez Miklavčič. Delegatom se je zahvalil za zaupanje in menil, da bo mogoče uspešno delati le ob skupnem delu vseh in s skupno dogovorjenimi nalogami dosegati tudi postavljene cilje. Predsednik delavskega sveta Viktor Vaupot je predlagal naslednji dnevni red: 1. Pregled izvajanja sprejetih sklepov, 2. Poročilo o proizvodnih rezultatih za obdobje januar — oktober 1981 3. Poročila o vzrokih ter predlogi ukrepov za boljše gospodarjenje do konca leta: — ocena stanja v preskrbi z repromaterialom, — vzroki za zastoje v proizvodnji, — vpliv bolniškega staleža na izkoriščenost delovnega časa, — zaloge repromateriala in gotovih izdelkov, — vprašanja kakovosti proizvodnje, — organiziranost TOZD in DSSS, — delovna disciplina, 4. Obravnava in potrditev periodičnega obračuna firme Sidex in firme Gorenje Koerting Electronic, 5. Program in cilji nadaljnjega razvoja DO Gorenje TGO do leta 1985, 6. Predlog uskladitev dnevnic, stroškov za prenočnine in stroškov prevoza za službena potovanja z lastnimi avtomobili, 7. Informacija o sodelovanju med Gorenjem in delovno organizacijo Delta na področju razvoja računalništva, 8. Delegatska vprašanja in razno. PREDLOG UKREPOV ZA BOLJŠE GOSPODARJENJE Delegati so bili na seji najprej seznanjeni z doseženimi proizvodnimi rezultati v desetih mesecih letošnjega leta. Poročevalec Marjan Šramel je po temeljiti analizi ocenil, da izvozni plan količinsko dobro izpolnjujemo, manj učinkoviti pa smo pri izpolnjevanju finančnih planov. Kljub visokemu uvozu bomo zaradi nedoseganja proizvodnje utrpeli večje izgube, kar se bo odrazilo tudi v zaključnem računu. Seveda pa lahko v mesecu decembru še marsikaj izboljšamo, zlasti z delom ob sobotah in nedeljah, če bo na voljo potrebni material. V nadaljevanju sta prizadevanja za izboljšanje proizvodnje ocenila tudi poročevalca Franc Voh in Todor Dmitrovič, ki je spregovoril zlasti o večjih možnostih za kooperacijske posle s tujino. Pri tem bi morali v naše uvozno—izvozne posle še bolj vključiti tudi naše firme v tujini, ki bi nam Kovač z Mute, četrta izmed nagrajenih fotografij Hinka Jerčiča na natečaju Delavske enotnosti “Naš delavnik," (več o tem smo pisali v 41. številki Informatorja. dobavljale reprodukcijski material, mi pa njim naše končne izdelke. Pri takšnih poslih je razmerje pri delitvi ustvarjenih deviz za izvoz 1:1, medtem ko pri dosedanjem izvozu in uvozu (mimo kooperacij) lahko koristimo devize le v razmerju 1 : 0,65, pa še pri tem so določene omejitve. Zaradi zastojev v proizvodnji smo izgubili veliko ur, vzroki pa so največkrat v omejitvi uvoza, težavah pri domači dobavi materiala, prav tako pa moramo tudi sebi in notranjim razlogom pripisati več krivde. POROČILO O GIBANJU BOLNIŠKE Stanje za prvih 10 mesecev letošnjega leta nam v primerjavi z lanskim enakim obdobjem pokaže, da je letos bolniška le malo višja. Do konca oktobra je bilo 4,89 % delavcev v bolniški in 3,81 % delavk v porodniški. Skupaj je bilo izgubljenih ur 1.105.370, to se pravi, da procentualno glede na število delavcev, ki so koristili bolniški stalež, le-tega nismo zmanjšali, zmanjšal pa se je fond neizkoriščenih oziroma izgubljenih ur zaradi bolezni. Število izgubljenih ur smo v primerjavi z istim obdobjem lani znižali za 27 %, kar pomeni, da je bolniško sicer koristilo več delavcev, a so bili skupno odsotni manj časa kot lani... V letu 1980 so imeli največji odstotek bolniške naslednji tozdi: Plastika 6,39 %, Kuhalni aparati 6,27 %, Zamrzovalniki 6,25 %, Galvana 6,15 %, Interna banka 6,14 %, Gostinska enota 5,64 %, Pralna tehnika 5,38 %, Štedilniki 5,16 %. V proizvodnih tozdih se kažejo kot kritične točke predvsem: — stiskalnica in dodelava v tozdu Pralna tehnika, — lakirnica in emajlirnica v tozdu Pralna tehnika, — montaža v tozdu Štedilniki in Hladilniki, — žični oddelek v tozdu Galvana in — tozd Plastika, ki je imel relativno največ delavcev v bolniškem staležu. V letošnjem letu pa ima največji delež delavcev v bolniški tozd Zamrzovalniki (obrat skrinj). Nad poprečnim odstotkom so seveda vsi proizvodni tozdi, razen tozda Elektronika. Delavci so najpogosteje odsotni zaradi naslednjih vzrokov: razne bolezni (ledvice, grlo, srce, itd.), poškodbe (na delu, izven dela), nega otroka ali družinskega člana, porodniški dopust. Po obravnavi so delegati sprejeli poročilo,posebnih sklepov pa ni bilo sprejetih, kar pa naj ne bi bil povod, da bi bolniško izkoriščali neupravičeno. SKRAJŠANO POROČILO O DELOVNEM REDU IN DISCIPLINI V DELOVNI ORGANIZACIJI GORENJE TGO V poročilu so zajeti podatki od 1. januarja do 20. novembra 1981. Glede na leto 1980 so se kršitve zmanjšale za 20 %, kazniva dejanja (odtujevanje premoženja) pa za 50 %. Služba varovanja je v navedenem obdobju tozdom in DSSS podala 305 prijav za uvedbo disciplinskega postopka. Najpogostejše kršitve reda in discipline ter kaznivih dejanj: — 49 primerov tatvin lastnine delovne organizacije, — 73 primerov vinjenosti na delu in vnašanja alkoholnih pijač, — 98 primerov prehodov preko ograje, — 72 primerov predčasnega zapuščanja delovnega mesta, — 3 primeri povzročitve požara zaradi malomarnosti, — 3 primeri namerne povzročitve škode na strojih, — 6 primerov fizičnega napada na delavce iz službe varova- nja, 1 primer nezakonite uporabe strelnega orožja. Poleg navedenih kršitev in kaznivih dejanj je bilo v tem obdobju zabeleženih tudi 1542 delavcev, ki so zamudili na delo. V službi varovanja smo že začeli izvrševati ukrepe za boljše in kvalitetnejše delo. Sprejeli smo novo organiziranost službe in delno zamenjali neustrezni kader. Protipožarno varstvo je v delovni organizaciji Gorenje TGO dobro urejeno, saj imamo zaposlenih 13 poklicnih gasilcev, ki so dobro usposobljeni za svoje delo in imajo tudi sodobno opremo. Poleg poklicnih gasilcev pa imamo tudi dve enoti civilne zaščite, v katerih je 30 gasilcev. Pri obravnavi disciplinskih prekrškov so delegati sprejeli naslednja stališča in sklepe (povzetek): — alkoholizem — predlagati in doseči zdravljenje, — tatvine — o tem morajo razpravljati komiteji za SLO v tozdih, — delovna disciplina — odgovorni vodstveni delavci, — čistoča in red v tovarni — zadolženi vodje tozdov, — izhode za delavce brez posebnega dokumenta rešiti z organizacijskim predpisom, — pravilnik o delovnem redu in gibanju v zavarovanem področju — uskladiti z veljavnimi predpisi, — ureditev ograje okrog poslopij DSSS Gorenje SOZD in prodaje Gorenja Promet — Servis, — predlog"'delavskemu svetu Gorenja Promet — Servis, da montirajo naprave za avtomatsko javljanje požarov v centralnem skladišču, — kontrola prisotnosti na delu — montiranje avtomatskih ur oziroma predlaganje ustreznih rešitev. DELO OB SOBOTAH, PA TUDI NEDELJAH Izpolnjevanje proizvodnih nalog v mesecu decembru je ključnega pomena, vse pa bo odvisno od oskrbe z reprodukcijskim materialom. Zato so delegati potrdili predlog poslovodnega odbora, da bi v tozdih, kjer proizvajajo za izvoz, izkoristili ves razpoložljivi material, delali pa bi tudi ob sobotah, v podaljšanem delu. Če bo potrebno, če bodo dani vsi pogoji in če bo proizvodnja dobro pripravljena, pa predlagajo tudi delo ob nedeljah. Tako je bilo v Gorenju tudi že pred leti, tedaj, ko je bilo še težje. Spremeniti bo treba odnos do dela in odreči se bo treba vsej komoditeti, ki smo se je navadili. ORGANIZACIJSKE SPREMEMBE TOZD IN DSSS Na seji je poročevalec Miro Arzenšek spregovoril o potrebi po dokončni reorganizaciji tozdov in skupnih služb v naši delovni organizaciji. Po razpravi so bili sprejeti zaključki: — že izvedena in sprejeta je bila sprememba organiziranosti v tozdih Štedilniki, Kuhalni aparati. Pralna tehnika. Hladilna tehnika in Zamrzovalni aparati, — pripravljeno gradivo za spremembe v tozdih Pohištvo, Embalažnica, Plastika in Galvana, — v obravnavi in usklajevanju je gradivo v tozdih Elektronika Titovo Velenje in Ptuj, Mali gospodinjski aparati Nazarje, Gradbeni elementi. Kondenzatorji Rogatec in Kompresorji Črnomelj ter Gostinska enota, — rok za potrditev sprememb na delavskih svetih tozdov je do 15. decembra 1981, — v januarju 1982 je predvidena še uskladitev sprememb organiziranosti tozdov Orodjarna, Vzdrževanje in Avto-park, kjer so izvedli reorganizacijo že v letu 1980 in prvi polovici 1981, — sprejeta organiziranost stopi v veljavo 1. novembra 1981, ob tem pa je treba izvesti še vse operativne naloge, ki izhajajo iz sprememb organiziranosti. Zato bo obračun osebnih dohodkov za november in december še na osnovi stare, že obstoječe organiziranosti in sistemizacije. Poračuni oziroma razlike med staro in novo sistemizacijo pa bodo izvedeni v decembru in delno verjetno še v januarju 1982, — po sprejetju organiziranosti na delavskih svetih tozdov bo treba izvesti še naslednje aktivnosti: 1. Predlog plana in plan zasedb delovnih mest je treba izvesti najpozneje v roku 8 dni po sprejemu organiziranosti in sistematizacije v tozdih. 2. V roku šestih mesecev je treba pregledati in analizirati ustreznost organiziranosti in sistemizacije delovnih mest. Rok za potrebne popravke je 30. junij 1982. 3. Pri obračunu osebnih dohodkov je treba upoštevati vsa ustrezna določila samoupravnih aktov temeljne organizacije in delovne organizacije. 4. Vodstvena delovna mesta (neustrezno zasedena) se interno objavijo v tovarniškem glasilu Informator. KMALU SEJE DS TOZDOV Z ENAKIM DNEVNIM REDOM Po razpravi o vseh vprašanjih za izboljšanje gospodarjenja je delavski svet sprejel še nekaj sklepov. Tako bodo kmalu delavski sveti temeljnih organizacij razpravljali o vseh teh vprašanjih, ki jih je na zadnji seji obravnaval že delavski svet delovne organizacije. Delavski svet predlaga vsem delavskim svetom tozdov, ki imajo možnost izvoza, da do konca leta delajo ob sobotah, v nadurnem delu in ob ne-nedeljah. Delegati so potrdili tudi predlog, da povzetke vseh poročil in sklepov objavimo v Informatorju. O vprašanjih kakovosti, zalogah materiala in drugih vprašanjih, ki jih je obravnaval delavski svet po dnevnem redu, bomo še poročali v naslednjih številkah Informatorja. SLAVKA GRAJŽL Slavka Grajžl je bila letos med jubilanti dela z 20—letno neprekinjeno zvestobo Gorenju. Rodila se je leta 1933 v Skalah. Najprej se je zaposlila na rudniku, leta 1960 — v juniju mesecu — pa je prišla v Gorenje, ko so tovarno preselili v rudniške prostore v Velenje. Najprej je Slavka delala kot čistilka, nato je nekaj časa bila kurirka. Vse večji obseg dela in nove proizvodne naloge pa so zahtevale tudi poštno službo, ki jo je prevzela prav Slavka. Tedaj je bilo na dan le od 10 do 15 pošiljk, danes pa je pošiljk od 800 do tisoč dnevno. Sedaj je Slavka Grajžl vodja poštne službe v Gorenju, v kateri je skupaj osem zaposlenih. „De/o je precej razgibano, pa tudi veseii me. Prav pogrešala bi takšno delo, če bi šla kam drugam. Res je bilo pred dvajsetimi leti lažje, ko sem bila sama. Rast in širitev Gorenja je tudi zahtevala vedno več dela, vedno odgovornejše delo. Ali je administracije preveč, ne vem. Pošte je veliko vsak dan in pravi čas mora priti v prave roke. Morda se bi že dalo kje zmanjšati administracijo, prav gotovo . . . " Slavka Grajžl se spominja, ko so ob desetletnici dela Gorenja bili povabljeni v sejno dvorano občine Velenje. „Tedaj smo dobili ročno uro in vsi smo bili zelo ponosni!” Danes je Slavka delegat v samoupravni delavski kontroli sozda Gorenje, ki je bila izvoljena pred nedavnim in do sedaj so se sestali na prvi seji, kjer so si postavili program dela. (Informator št. 19, 11. 6. 1981) V SPOMIN SLAVKA GRAJŽL Slavke ne bo več med nas. 1. decembra je bila na letalu, ki je treščilo v skalnate vrhove Korzike. Ob njej je sedel njen mož Ivan, do pred nedavnim prav tako naš sodelavec, v pilotski kabini pa je sedel tudi Franc Terglav, ki je še pred dvema letoma pilotiral naše poslovno letalo. Veselje do letenja, ki mu je bilo prirojeno, ga je vodilo po strmi poti napredka v letalstvu in dosegel je veliko, saj bi kmalu postal kapitan enega najboljših letal na svetu. Toda kruta usoda je hotela drugače! Da bi tragedija bila še hujša, se je na zadnjo pot popeljal s sinom Tomijem . . . Nemi smo sedeli ob televizijskih sprejemnikih, ko smo zrli v razbitine. Črne zastave povsod po Sloveniji so izobešene v spomin stoosem-desetim življenjem, ki jih ni več, a pozabili jih ne bomo nikoli. SMUČARSKI TEČAJI IN CENE Objavljamo popravljen in dokončen razpored smučarskih tečajev in njihovih cen. SMUČARSKI TEČAJI: 1. Novoletni obnovitveni tečaj: od 27. 12. - 31. 12. 1981 2. Počitniški celodnevni tečaj: od 25. 1.-29. 1.1982 3. Popoldanski oziroma nočni tečaji: od 8. 2. - 12. 2. 1982 od 15. 2. - 19. 2. 1982 Tečaji bodo na Golteh in Kopah Cena tečajev: GOLTE: celodnevni za odrasle 1.650 din celodnevni za otroke 1.450 din popoldanski za odrasle 1.125 din popoldanski za otroke 1.000 din celodnevni brez smuč. kart 950 din popoldanski brez smuč. kart 600 din KOPE: celodnevni za odrasle 1.850 din celodnevni za otroke 1.550 din popoldanski za odrasle 1.300 din popoldanski za otroke 1.100 din Vodja službe Miro Pruš SOVJETSKI CIRKUS V LJUBLJANI Izletnik Celje nam je poslal ponudbo za ogled VELIKEGA SOVJETSKEGA DRŽAVNEGA CIRKUSA, ki bo 18. decembra 1981, ob 19. uri gostoval v ljubljanski hali Tivoli. Prijave do 7. decembra (ponedeljek do 14. ure) v pisarni blagajne vzajemne pomoči. Cene: 300 din odrasli, otroci do 10 let 250 (prevoz in vstopnica). Avtobusi bodo odpeljali iz Titovega Velenja ob 16.30. PONEDELJEK URA OBJEKT AKTIVNOST 9.00 - 15.00 plavalni bazen plavanje 19.00 - 21.00 plavalni bazen plavanje 19.00-21.00 plavalni bazen savna 19.30 - 21.30 telovadnica O.Š. MPT smuč. gimnastika 19.00 - 21.00 telovadnica O.Š. Veljka Vlahov, košarka, namizni tenis 18.00 - 21.00 kegljišče TEŠ Šoštanj program službe 18.00- 19.00 TOREK tel. centra sr. šol Črnomelj rekreacija 19.30 - 21.00 tel. O.Š. Anton Aškerc rekreacija ženske 9.00 - 15.00 plavalni bazen plavanje 19.00 - 21.00 plavalni bazen plavanje 16.00 - 20.00 mala tel. O.Š. Bratov Mrav. namizni tenis 16.30 - 18.30 tel. O.Š. Bratov Letonje Šmartno ob Paki namizni tenis 18.00 - 20.00 tel. O.Š. A.A. Pesje program službe 19.30 - 21.00 tel. O.Š. 14. divizije rekreacija 17.00 - 19.00 SREDA kegljišče REK T. Velenje prosto kegljanje 18.00 - 22.00 Rdeča dvorana program službe 18.00 -22.00 Rdeča dvorana balkon nam. tenis, (badmington) 9.00 - 15.00 plavalni bazen plavanje 19.00 - 21.00 plavalni bazen plavanje 19.00 - 21.00 plavalni bazen savna 20.00 - 21.00 ČETRTEK tel. O.Š. MISLINJA rekreacija 18.00 - 20.00 tel. O.Š. A.A. Pesje rekreacija 9.00- 19.00 plavalni bazen plavanje 19.00 - 21.00 plavalni bazen plavanje 18.00 - 21.00 PETEK kegljišče REK T. Velenje prosto kegljanje 9.00 - 15.00 plavalni bazen plavanje 19.00-21.00 plavalni bazen plavanje 19.00 - 21.00 plavalni bazen savna 19.00 - 21.00 O.Š. Bratov Letonje Š. ob Paki rekreacija 17.00-21.00 šahovski prostor Dom učencev prosto šah. prog. služ. 18.00 - 19.30 tel. O.Š. Gustav Šilih rekreac. za invalide 20.00 - 22.00 kegljišče TEŠ Šoštanj prosto kegljanje 20.00- 21.30 tel. O.Š. Mislinja košarka 15.00 - 17.00 SOBOTA kegljišče REK T. Velenje prosto kegljanje 9.00 - 15.00 plavalni bazen plavanje 19.00-21.00 plavalni bazen plavanje P. s. Koriščenje navedenih objektov je za vse imetnike tovarniške izkaznice GORENJA brezplačno. Izjema je le bazen, kjer je potrebno ob predložitvi izkaznice plačati polovično ceno vstopnine, kar je trenutno 15 din. SLUŽBA ZA REKREATIVNO IN KULTURNO DEJAVNOST INFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV VELENJSKEGA DELA SOZD GORENJE, Izdajatelj: Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Velenje, Družbeni organ: Izdajateljski svet — predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc, člani: Stane Kumer, Tatjana Javornik, Alojz Kolenc, Slavko Rižorn, Anica Oblak, Janez Kos, Angela Delčnjak, Branko Amon, Pavli Strajn, Marija Svetin, Jožica Štukovnik, Franc Magrič, Vinko Srnec, Silva Vivod, Zvone Pečnik, Miroslav Lešnik, Terezija Časi, Dušan Jeriha, Jože Skornšek, Dušanka Založnik, Rastko Lah, Srečko Panič. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar — Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 8000 izvodov. Tisk: Grafično podjetje GRAFIKA, Prevalje, 1981. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421 — 1/72 z dne 23. 1. 1974.