Letnik n.	v lažnjivi obleki.	jy| 2.
Izhaja r mesecu dvakrat, kedar ga je volja. — Veljž, celo leto 2 gold. 40 kr., pol leta 1 gold. 20 kr., cetl'l leta 60 kraje. Posamezne številke se dobivajo po 10 kr. v Klerr-ovi bukvarnici na vdlikem trgu št. 313.
Po listih pobrane novice.
Dr. Kljun govori na Dunaji za adreso po volji mi-nisterske večine in dokazuje, da slovenske skupščine prosijo nemških šol, da slovensko ljudstvo ne mara „Slovenije“ in da ne razume slovenskega jezika. Te dni je učen profesor zgodovine dokazal po starih spisih, da v^dunajskem državnem zboru sedi unuk načelnika tistih 7 Švabov, ki so nekdaj mesec s sulico „šturmali“. — Ljubljanski konšt. župan dobi pri volitvi vse glasove razun tistih 43, s kterimi je bil izvoljen Lip o 1 d ; vsled tega razglasi dr. Župan, da volitve ne sprejme. Med podobami na zadnjem sejmi je bila videti tudi lisica, kteri je grozdje prekislo. — P a j k odstopi od okrajnega poglavarstva ljubljanske okolice in gré k zemljišni komisiji, ktera bo pre-sojevala zemljišča. Nekaj posestnikov je sklenilo, da bi se povišala vrednost njihovega posestva, saditi mnogo le-skovine. — Šindler se raznosi v državnem zboru nad čehi in Slovani sploh ter pravi, da bi on češkega oroslana (leva) v kratkem naučil po Iskrovih goslih „valcer“ plesati. Po celi češki deželi so jele uši kašljati. — Vogt se bliža Ljubljani, kjer bo v nemčurski kazini bral, aa liberaluhi niso popačene opice kakor drugi ljudje, temveč popačene —• žabe. Kasmacherjev pudelj pravi, da je po tem takem s svojim gospodom v rodu (žlahti). — V kratkem se prične konečna obravnava z Janjčani. Zagovornik zatožencev bo zahteval, da se skaže resnica, da se obravnava godi na Janjčah, ker so turnarji očitno izrekli, da se v mali dvorani ne dâ dokazati, kako so iz Janjč tekli, tedaj bi sodniki ne mogli prevideti velikosti hudodelstva. Priče so med drugimi tudi trije zajci, ktere so tekoči turnarji dohiteli. Gotovo je, da bodo hudodelniki ostro kaznovani. Stol, kterega je bil Šraj nad Mul e jam razbil, je že popravljen in tudi Šraj se je ozdravil po napadu. Kedaj bo konečna obravnava, se še ne vé. — Ljubljanski „sinovi boljših hiš“ se radujejo nad plesom neke plesalke. Strašna obupnost med kupci in krojači za žen-stvo, ker bo, če se ta šega plesa vrine v gosposke kroge,
I na pr. gospica, ktera je navadno potrebovala za svoje krilo 36 vatlov, porabila komaj 3—4 vatle. Nekdo, ki je bil pri prepadh Sodome in Gomore nazoč, nam je zagotovil, da se je že o tistem času tako plesalo!
Pogovori.
Jože. Nace! vgani mi, s čem se nemškutarju slovenski jezik razveže?
Nace. Hm, jaz ne vem!
Jože. čuj, kaj sem danes skusil.
Nace. Kaj neki ?
Jože. Opoldne sem sedel pri mizi, bil sem ravno pri južini, kar nekdo na vrata potrka. „Notri“, velim jaz; ko izgovorim,!se vrata odpro in popotnik stopi v hišo — vidi se, da je rokodelšk pomagač — in prosi me nemški milodara. Jaz ga prašam: „Ali ne znate slovenski?“ Odgovori mi: „Niks krajnarisch“! Na to se malo posmejem in rečem, ker sem ravno klobaso imel pred sabo na krožniku: „Ko bi znali slovenski, bi Vam dal to klobaso“. Komaj popotnik to zasliši, stopi dva koraka bliže in reče slovenski: „Prosim, ako je Vaša volja, mi jo pa dajte!“ Dam mu jo zato, ker se je zavoljo klobase tako hitro slovenski govoriti naučil.
Nace. Dobra taka! Menim, da jih je mnogo, ki znajo precej slovenski, kedar vidijo klobaso.
*	- H .
* *
Tine. Kaj pomenijo sanje od Pajka?
Tone. Št. 1 (palico) ali pa št. 82 (Žabjek).
*
* *
Jože. Si slišal, Jaka, da je pri volitvi v Idriji padel Župan skoz rešeto?:
Jaka. Slišal sem. Naj bo vesel.
, Jože. Kako to ?
Jaka. Ker se mu ne bo treba bati, da bi mu poslali volilci nezaupnico.
„Župan44,
zalo sino-vesela, kolosaluo-predrzna, resnobno-suicšna šaloigra v 3 dejanjih, od kterih se pa le 1 igra, ker poslušalci od žalosti Smeha popokajo.
Osebe:
Zupan, privilegiran fabrikant inteligencije, konšt. general grozne armade; ima lase na zobéh.
Strežaj, mož z velikanskimi brkami, srdit od nog do glave.
kteri bi najraje Slovence zobal.
Slovenski duh, strašna pošast, iz megle in dima.
Zbor 30 jogrov, na Škrbcih in „špagi“, kteri kima, kedar ga poveljnik . pocuka; v igri se ne vidi, ker ima ravno skrivno sej o.
Volilci, kterih bi moglo biti 106, pa ne pride ne eden.
1.	prizor.
v
Zupan (sam.)
Dolgo po lestvi že lazim,
Vedno se kviško potiskam;
Skoro na vrhu že vriskam,
Hitro pa v blato zagazim.
Tres’, nehvaležni, predrzni se svet!
Preden odbila ti ura bo pet,
Sovražnik tepen bo po glavi,
In jaz že poslan’c po postavi. (Lajanje.)
Aba, poslan’c se mi bliža,
Znana njegova mi „viža“.
Vstopi! Pozdravljen!
2.	prizor.
Prejšnji. Strežaj.
Strežaj. Sliiga pripravljen (se prikloni)!
Zv/pan. Ce vesele prinesel mi novice!
Za-te tudi nekaj bo potice.
Zdaj le hitro se odpravi ' In volilce mi pozdravi;
Dobro z maslom jih namaži,
Dost’ kulture jim pokaži,'
S „fortšritsgajstom“ jih upijani/
Kakor bili naši vlani,
Ko so mene enoglasno Stavili na stopnjo častno.
Strežaj. Po povelji se obnašal
. Strogo bom ; volilce prašal:
. ,,Hoč’te klerikalci biti,
V sivo suknjo se zaviti?
•Hoé’te, da se vam slovenski gode? •
Noč’te jesti iz nemškutarske posode?
Ak si volite poslan’ca Vi slovenskega zaspanca, »
Bojte sé Blattaga strel;
Dežman vas bo grozno klel,
Dežman, ki je, vaš po rodu,-'
Stopil zdaj k nemčurskem sodu?“ —
Je li všeč, vrli veljak,
% Dost’ krepek vam govor tak?
Zupan. Dobro! Lenekolk’ besed mi izpusti,
Niso Vsakemu po gusti.
„Nemčur“, „nemškutar“ so izrazi 'Neprijetni. Zdaj odlázi! (Strežaj odide.)
Čuditi sé britki jé osodi!
- Dolgo me za nos že vodi.
Prvikrat, ko sem na volišče tekel,
Sem se, ’zvoljen že , neznano spekel.
Pokazal’ neusmiljenci mi vrata,
Zapodili me ko tata.
Slabši se mi drugič je godilo.
Pri volitvi me poslanca je volilo Glasov sedem. Primaruha,
Vroča mi je bla ta juha. ,
Glasov sedem! Pičla je ta mera,
Tolk’ dobi jih vsaka Jera. 9 če bi manjši bil, bi jokal,
Če močen, volilce spokal.
Kak nek to, da nas veljake Zadevajo blamaže take!
Zdaj se bo očitno pokazalo,
Kaj v deželi za naprej vladalo:-Al proklet slovenski duh,
Al nemčursk’ liberaluh.
3.	prizor.
Zupan, potem slovenski duli.
(Župan spi „fortšritšnopsa“ sit. Zadej se tfidijo sauje: Dolga procesija blamaž v belih krilih, votlih obrazov. . Naprej koraka fortšritsgajst v. beli rjuhi, za njim vrste se glasovi, ktere-je dobil v Novem mestu; stokaj e koračijo memo in ga milo pogledujejo. Sledi jim Svetec kot angelj z golim -mečem. —- Druga vrsta šteje le 7 prav suhih glasov; rebra se jim še vidijo, usta se odperajo in zaperajo in slišati je glas enak tistemu,- kakor-šnega dela veter v.,dimniku; koščene roke nesejo vgasnjene baklje: — Župan stoka v sanjah in zdihuje; odprto oko strmi, plašno gleda zadnjo prikazen, vpre se v odhajajoče strahove, ko da bi pričakovalo zdaj velike množice. Grom in blisk, potem se privali velika molja (O) v podobi krogle iz žajfe, poči in —-vsega je. konec. Župan se zbudi, si mane oči in skoči po koncu; potem jame razsajati:)
O duh, ki rodilo te napredovanje,
So. resnične li te moje sanje?
Videl sem prestale votle že strahove;
’ čakajo mar zdaj blamaže mene nove ?
Govori, velikanska ničlja kaj pomeni,
Vendar, ne velja prikazen meni?
(V zadnjem oboku zraste podoba meglena, z modr o-rud ečim plajščem ogrnjena. Župan se vstraši.)
Tebe klical nisem jaz, pošast prekleta,
Nikdar poslušal te ne bom;
Naj te vzame tresk in grom.
Naj ti glava puhla bode sneta.
Beži,'spred oči se mi poberi,>
Prej si vmazan plajšč operi.
Slov. duh. č’mu se revca tak šopiriš, ■
č’mu si usta svoje širiš! ;	!. ;:
Sanje tvoje so resnične —
«iti tinčd Sanje, vselej so pravične;¡n-? j Bliža se ti dan blamaže .nove.: :
Videl si že večkrat dolge ti nosove;
Vendar take,, kakor danes tebe čaka,
Ni dožVela še blamaže nemčurska sraka.
Glej poslan’c, ki v Idrijo prijazno Poslal si ga, pi-ide s korbco —- prazno.
(Duh se. izkadi.);
Zupan (osupnjen). Kaj prikazen govorila?' .
To je spet Slovencev sila,
Ki so nas iz Janjč podili,
Skoro hrbte nam nabili.
O grablje sto in stokrat mi proklete,
Kmalu boste ,’z droga snete. (Trkanje.)
Kdo me moti?
4.	prizor.
Prejšnji. Strežaj.
Strežaj. Vrnil sem se ’z težke poti.
Zupan. Kaj opravil si, govori!
Strežaj. Vsi so nori!
Enoglasno vsi volili,
Kogar Slovenci so, priporočili.
Vam ni nihče glasu dal.
Župan. Kaj si djal?
Ninče meni dal ni glasa?
Nihče, iz noben’ga „klasa“?
Kaj hudiča!
Ni bilo noben'ga briča? ,
Si pijan?
Strežaj. Nikakor, pan!
Hitro me, poslanca, vsi so zapodili,
Komaj pete sem odnesel sili.
Kedar boste vnovič kandidirali,
Al drugače se blamirali,
Druz'ga si poslanca izvolite,
Mene pa pri mir’ pustite. (Odide.)
Župan. Šla je liberalna slava
Rakom žvižgat; po vod' plava Naša moč, ker ljudstvo prosto Vboga slepo dr. Costo;
Kakor žvižga Bleiweis, pleše,
Lovi le slovenske vese.
Boljše Pajk je videl čase,
Mož si vjel je tri vsaj glase,
Tri možč ima za sabo,
Jaz ne en’ga; to je slabo!
Da b’ le en’ga 'mel, b’ se bahal,
Na njem bi v kranjski zbor prijahal.
Kaj bom zboru svoj’mu rekel,
Ki seje tud’ z mano spekel!
Naše slave skor je konc,
Boben naš pobit že Ione!
(Sramote zelen .se skrije v velikansko pinjo in dolg frak in odteče. Iz zbora 30 jogrov se’sliši strašen jok, tako, da se že zagrinjalo usmili revežev in pade.)
(Dalje o drugi volitvi za deželni zbor.)
Rešpehtarjova kuharca.
To so ldje žleht! Svet je ves ferderban in fovš-iivost, je tako čez roko vzela, da še vboge ku-harce ne šona; Komaj So moje pekantarce z vedle, da mi gospod rešpehtar med cajtam kaj šenkajo, pa so šle in so me zatožile, da hišo in familjo rešpehtarja po vsehgasah opravlj am. Prava rešpeh-tarca so tem jezikam nagnjeno, uho šenkali in so me avscankali. Kaj čem? Stritat 'se ne morem ž njim in bi tudi nič ne nucal; pa sem aufkindala in zdaj sem per drugem gospodu, mislim, da je tud rešpehtar, ker ga vsi rešpehterajo. Tukej sem prov cefridna. Prava so scer nekaj z glavo migai, k’ sem se forštelala, menda so se. bal , da b’ me skervej kterkrat gospod rešpehtar ne kuš-nil; pa tega se ni bat, jest mam že sojga šoceljna, k’ je beH golant, koker so meštacast gospod rešpehtar.
Ta rešpehtar so menda na bolj visoki stopnji koker prejšen, de s’ g lih nimajo tako velikga trebuha; pa jim bo že zrasel, ker nek pregovor prav: „S službo pride tud trebuh“.
Preč k sem dinst nastopila, sem slišala, k sem majhen firbčna, da gospod rešpehtar mislijo se pustet izvolt za ahbrtnarja al kal. To so menda tist možje, ki se v ta velkem cimru v redut za pet goldinarjev na'dan štritajo. Poslal so eno potovko v Idrgo, men se zdi, da je bla tista Pepca, da b’ za-nje govorila, in so ji obljubil eno cvancgarco, če bo dober opravla in pernesla eno korbo štim. Men so pa rekli, da naj napravim v nedeljo prov dober kosil.
Jest sem zaklala purmana, roštala in pekla prato, ku-
hala najbolj fajn župo, k sem mislila, da bom dobila, lep trinkelt. Pa jih je mende fratal; v nedeljo so bli strašno kisle vole, nič jim ni blo po žmaht, še purman jim ni šmekal. Rotala sem in rotala, kaj je uržah, da se rešpehtar tako kislo držč, pa nisem mogla gnit.
Drug dan sem prašala Pepco, k se je po ekstracuh nazaj	perpelala;	korbca je bla	prazna, ne	ene Štirne niso
dobil	rešpehtar.	To je pa res	čudno! Ž,e	trikrat so skoz
padli. Da je foljk vendar tako neumen, da jih noče volt! Imajo pa že spet tist persmojen Slobenerji roko v spil, k se jim ferdrisa, da so rešpehtar tako šacan od nemšku-tarjov in menda gvavtna peršona za tisto Bežmono, k’ ima dva polcaja za ministronta.
Od tistga dne so gospod rešpehtar nekaj dol potolčen; šimfajo vse, kar jim le pride pred oči. Saj se je res za jezit!	Vfremali	so si že per Žnidarji nov	frak in močne
hlače,	da b’ jih	ne strgali tako	hitro. Zdaj	pa jim tandlar
obeta za-nje komej pol tolk, koker so njin koštale; vse veselje je hin. Frava so tud nekaj slab gor položen in me zmiraj sekirajo.
Saj pravim, ko b’ tih Slobenarjov ne blo, b’ človek imel prov detne cajte. Zmirej kakšno borufo naštimajo, povsod je ž njim ferdrus, nobenga ne pustč per gmah.
Dons so naš rešpehtar zbolel in morjo postijo vahtat. Dohtarje rekel, da jim ne bo prej boljš, preden dobč tistih 43 štim, ktere je eh drug požrl. Tistih 7, ktere so gun dan dobil, so že pojedli, brez jest pa vendar ne morejo bit. En drug arcat pa je te majenge, da bi bolnem rešpehtarju pomagal le tist stol, k’ je per peč’ zraven dohtarja Kljunača. Moj Bog, pa mu ga privolite, da bo enkrat gmah, saj en stol ni kobila.
Da so ti Slobenerji tako fovšljivi in svojogvavtni!
Zaupnica dr. Kljunu,
: Vis ok o. sedeči gosp o d!
Vi ste.naš fant! Tako smo se smejali, ko smo čuli, da ste se jeli potezati za mimstersko večino, da bi bili smeha popokali, ko bi nas ne bilo škoda.
Vi ste mož, kakoršnega je svet pričakoval tisuč in. tisuč let in ga je še le zdaj dočakal; takega ni bilo pred Vami in ga menda tudi za Vami ne bo. Vi ste previdni od nog do glave, dobro veste, da je za večino varno se potezati, kajti če bi Vas kdo v zadrego spravil, bi Vas večina potegnila za: sabo.
Prav imate! Mi smo popolnoma Vaše vere ali, kar je isto, vere tistih, kteri nam zapovedujejo, kajti- nam ni treba nobene vere, saj jo imajo drugi za nas.
Kar ste o kranjski deželi in Slovencih govorili, je gola resnica. Nam, ki smo tudi Kranjci ko Vi, se ne godi slabo in se ne bo godilo, dokler ima sedanja vlada krmilo v rokah. Kedar pa o d vlada, bomo potegnili pa za drugo sistemo, vsaj smo navajeni vsakega vetra, tedaj se nam zopet ne. bo slabo godilo. Mi se ne bomo nikdar, pritoževali. Vi imate 4000 gold. na leto, tedaj ste preskrbljeni, za nas pa skrbi že ministerstvo.
Le nekaj je sitnega pri tej stvari. Svet namreč misli, da Vi ne zastopate ali marveč zasedate Kranjcev in Slovencev v državnem zboru, in da, kar ste govorili, je le Vaša privatna misel, tedaj brez posebne veljave, ker ste dobili lansko leto nezaupnico. Sicer Vam je bila ta nezaupnica v velik prid, jel je svet o Vas govoriti in to je nekaj za moža, kteri svojega imena ne more spraviti med ljudi; vendar je to, kakor smo v šoli skusili spričalo slabega vedenja (Zeugniss dritter Klasse), s kterim se človek ne more prav bahati. .
Med nami to nič ne izdi, še ne zmenimo se ne za taka spričala. Da pa vendar ne bote čisto brez poobla-stenja, Vas pooblastimo mi; kar boste govorili, je naš glas, kteri naj bobni iz Vaših ust in naj se odmeva po krajinah, kjer se masti naš rod.
To Vam naznanimo s pristavkom, da se trdno držite krila mamke Nemškutarije, da ne padete.
Pošljemo Vam v prilogi Dežmanov blagoslov in red „prekletih grabelj“.
Ubi bene, ibi patria!
Renegati po slovenskih deželah.
Pri volitvi v Idriji.
Volilke. Prosimo,, gospod komisar!
Komisrn. Proč! Ženske nimajo pravice vdeležiti se. volitve.
Volilka. Pač, gospod! Postava nam daje pravico, voliti. Tu so tudi naši volilni listi, ktere smo vsled postave prejeli.	'	_	_•
Komisar. Tega nisem jaz kriv; jaz nisem naredil postave.
Izrazi slavnih oseb.
Miseris solamen est, socios habuisse malorum.
Pajk, Derbič, Triller, Suppan. In magnis et voluisse sat est.
Ljublj. konst. zbor.
Kljunu.
Ti se bahaš, junak, da za tabo slovensko je ljudstvo;
Jaz pa nektere poznani, kteri tožili so to.
Vendar če stopiš med ljudstvo, ne stavil bi počenega groša, Da bi ne hitro pred njim, ono z a Tabo ne blo.
Telegrami,
kakor sne dobiva „Laibacherica“.
„Iz Dunaja.
Danes govoril (imè ni jasno) — — — Toman (črke se ne dajo brati) — za ustavo — (nejasne besede) — rehegat. Kljun odgovoril — — — proti1 ustavi, očital--t pri-
tožbe iz Slovenskega, — noče ne eden Slovenije, ljudstvo —‘ — ustavo, •— ni zadovoljno — — mara — voditelje. Kljun — najveČi klerikalec — sovražnik ustave“.
Ce to kak budokrven Slovenec bere, bo brž poslal dr. Tomanu nezaupnico, češ, da je renegat, a dr. Cenetu Kljunu zaupnico in zabvalnico in ga bo prosil odpuščenja, da ga je z mislijo in dejanjem dostikrat tako hudo žalil.
„Brencelj“ pa ni tako nagle krvi, on gré v telegra-fično sobo in bere ta-le telegram:
„Iz Dunaja.
Danes je govoril Tirolec Greuter prav možko. Toman se oglasi zoper adreso za ustavo, rekoč, da ne more biti renegat. Kljun odgovoril, da nikdar ne proti ustavi, očital Tomanu, da ni zavoljo nemščine nikdar nobene pritožbe iz Slovenskega , nemcev noče ne eden Slovenije. Ljudstvo je skozi za ustavo, ni zadovoljno s slovenskimi sleparijami, nihče ne mara slovenskih voditeljev. Kljun konČd: NajveČi klerikalec je Toman, sovražnik ustave“. ■
To menda vsak razume in bo hitro tekel po pismo, kterega je v naglosti morda že oddal.
Tedaj prosimo bolj jasne telegrame1 V- listih) kteri se plačujejo iz naših davkov.	'	^	^
V ministerski sobi
Giskra. Povejte, prijatelji, kaj bomo počeli s tem kupom spomenic in adres, kteri nam utegne nevaren biti, če se veter obrne?
Brestel in drugi (tužno): Da, kaj bomo počeli!
Kurjač (v peč kazaje): Jaz, gospodje, vem primeren kraj za zavrženo robo! Spomenice, ktere ste mi dali po letu, so že pošle, in zdaj nimam ničesar, s čim bi podkuril. Le sem ž njimi!
Zalivala in naznanilo.
Gospod dr. .Suppan, župan glavnega meBta dežele Kranjske, je daroval v Idriji prejete glasove društvu „Slovenija“, ktero mu za ta milodar zasluženo hvalo očitno izrekuje.
Da se pa ta milodar obrne v korist omenjenega društva, se bo po, javnem sklepu napravila
očitna dražba
teh glasov s pristavkom, da se bodo oddali le na „puf“ in sicer tistemu, kteri najmanj obljubi, in bo znesek n a j d a 1 j e dolžan ostal.
Pogoji dražbe, cena in veljavnost glasov, kteri se konšt. kandidatom tudi „a conto“ Rajo itd), se izvedč pri
odboru,
kteri se bo nalašč za to volil.
Naznanilo.
„Brencelj“ še ni dobil k o 1 e d a rje v e obleke, tedaj si zavoljo hudega mraza ta mesec Še ne upa izfrčati, ker bi utegnil zmrzniti. Vendar mu je krojač obljubil, da mu bo naredil obleko brž ko b rž in „Brencelj“ bo y stanu, ponosno izfrčati v k o 1 e d a r j e v i obleki v prvi polovici februarja meseca, čeravno; so mu rekli nemčurski sovražniki, da ne bodo še kmalu vstavili hudega mraza in iztopili Snega.	„Brencelj,
zmrznjena muha.