JPoitnlna plačana v gotovini
IHaruforsM
Cena 1 Din
Leto V. (XI!.), štev. 23	Maribor,	četrtek	29.	januarja	1931	J
lzha|« razun nedelje n praznikov vsak dan ob 16, ur> Račun pri poštnem ček zav. v Ljubljani št, 11 409 Velja mesečno preietian v upravi ah po pošti 10 Din dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon;
Uredn.2440 Uprava 2455
Ureaništvo m uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št, 13
Oglasi po tarifu
Oglase sprejema tudi oglaeni oddelek .Jutra' v Ljubilanl Prešernova ulica it. 4
Važni problemi pred bansum svetom
Včeraj dopoldne je banski svet končal razpravo o zdravstvenih problemih v na§i banovini in prešel na debato o Proračunu oddelka za obrt, trgovino in industrijo.
--lani banskega sveta so se baš pri vprašanjih narodnega zdravja pomudili Izredno dolgo in iznesli mnogo zdravih konkretnih predlogov ln nasvetov v smeri izboljšanja higijene zlasti na naši vasi, s čimer v zvezi pa je brezpogojno izpopolnitev in izboljševanje zdravstvenih naprav in zavodov v posameznih večjih središčih. Zlasti zanimiva je bila tudi razprava o vprašanju zdravstvenih občin, ki so urejene z novim zakonom. G. pomočnik bana dr. Pirkmajer ie pojasnil važno stran tega zakona, da Sq združene zdravstvene občine razbremenjene, ker prevzame zadevne stroške banovina, samostalne zdravstve ne občine pa morajo same nositi Bremena lokalne zdravstvene službe. To pomeni v združenih zdravstvenih občinah razbremenitev za 10 do 15% občih doklad, ki odpadejo s t. aprilom 1931 kot Posebne zdravstvene doklade. Pri tej Priliki je g- pomočnik bana zlasti tudi *avrnil pripombe, da občine ne morejo graditi hiralnice in vzdrževati zdravstvenih naprav. Opozoril je, da je po občinskem redu in po zakonu o občinski upravi dana možnost, da se več občin za gotove potrebe združi v interesne skupine in da se izdatki za razne ustanove in naprave vnesejo v proračune posameznih občin v odgovarjajočih razmerjih.
Za nas zlasti tu ob naši meji je bila zanimiva razprava o proračunu oddelka za obrt, trgovino in industrijo, ker so bile iznešene nele mnoge važne gospodarske potrebe, ampak kot bistveni del našega gospodarskega žlvlien*a tudi nacijonalne potrebe. Posebno važne so bile Izjave zastopnikov iz Maribora dr. Juvana in dr. Pivka ter zastopnika iz Ptuja dr. Senčarja glede pažnje, ki jo je treba posvečati našemu obrtniškemu naraščaju. Dr. Juvan je podčrtal potrebo Vajeniškega doma v Mariboru, kjer je tak zavod že iz nacijonalnih ozirov mnogo večje važnosti nego v Ljubljani. Tudi dr. Pivko je povdaril, da gre pri znani nemški mentaliteti znatnega dela mariborskega obrtništva velik odstotek našega naraščaja v nacijonalnem pogledu v izgubo. Saj je značilno, da se v obrtniških strokovnih zadrugah, ki so službene organizacije, če imajo v njihovih odborih še nemški obrtniki kako besedo, zboruje nemški. Dr. Senčar je Še posebej povdaril, da je treba tudi v obrtno-nadaljevalnih šolah posvečati vzgoji nacijonalne zavesti v naraščaju Posebno pozornost. Tudi je naglasil potrebo Vajeniškega doma v Ptuju. Isto je za Mursko Soboto iznesel tamošnji župan Benko.
V ostalem so posamezni Člani banske-•*. .Sveta zlasti tudi priporočali večje l*0(H)lranj« obrtno-nadaljevalnlh žol kot
Usoden uolres v Albaniji
SREDIŠČE V KORICI. — NAD 500 HIŠ TEŽKO POŠKODOVANIH, VELIKO ŠTEVILO ČLOVEŠKIH ŽRTEV. - PANIKA MED PREBIVALSTVOM.
TIRANA, 29. januarja. Včeraj zjutraj so čutili po vsej Albaniji več jako močnih potresnih sunkov, ki so napravili velikansko škodo. Ognjišče potresa leži pri Korici, kjer je tudi največja škoda. Prvemu izredno močnemu potresnemu sunku so sledili nato še trije slabej-ši.
Po dosedanjih poročilih je bilo v Korici 500 hiš tako močno poškodovanih, da jih bodo morali izprazniti. Ljudsko-šolskl internat in posebno dekliški licej v Korici sta dobila močne razpoke, do-čini se je pravoslavna cerkev porušila. Dosedaj so potegnili izpod razvalin le 3 trupla in nekaj težko ranjenih. Bati pa
Uojaško ozadje italijanskega proračuna
PARIZ, 29. januarja Razpravljajoč o italijanskih financah, opozarja »Le Peup-le« na dejstvo, da znašajo izdatki za armado nad eno tretino italijanskega državnega proračuna. Proračun ministrstva za javna dela se je napram lanskemu letu zvišal za 140 milijonov lir in to predvsem zato, ker, gradi to ministrstvo le strategične ceste, da bi se moglo naglo čim več čet spraviti na mejo. Tudi znaten znesek, za katerega je bil povišan proračun prosvetnega ministrstva, služi le militarizaclji šolske mladine. In vse to, naglaša list, dela fašistična vlada v času najtežje gospodarske krize v Italiji, kjer neprestano narašča brezposelnost, propada trgovina in je finančni položaj države naravnost katastrofalen.
Italijanski protest u LUashing-tonu.
WASHINGTON, 29. januarja. Italijanski poslanik je protestiral pri ameriški vladi proti nedavnemu govoru poveljnika ameriške mornarice Buttlerja, ki se je prezirljivo izražal o Mussoliniju. Buttler je trdil, da je Mussolini nekoč s svojim avtom povozil otroka, pa ni pustil ustaviti avto, češ, da se državni posli ne smejo ovirati radi enega edinega življenja. Tudi je Buttler baje imenoval Mussolinija pobesne'ega psa, ki samo čaka, da bi povzročil vojno Italijanski poslanik izjavlja, da je Buttlerjeva trditev izmišljena. Državni departement je pozval Buttlerja, da poda izjavo.
Zakon o delauskih organ:za-cjah u Rngliji
LONDON, 29. januarja. V spodnji zbornici je bila snoči končana razprava o zakonu glede poravnave sporov in o
sredstva za dosego čim večje splošne in strokovne izobrazbe bodočih obrtnikov. ki jim naj omogoči konkurenčno sposobnost. Priporočalo se je tudi pospeševanje hišne obrti v večji meri, zlasti v krajih, kjer obrt in trgovina ter industrija nimajo pogojev za razmah. To velja zlasti tudi za velik del Prekmurja, kjer je ponekod lončarstvo kot domača obrt že močno razvito in Je treba samo še, da se potom strokovnjakov ta obrt izpopolni in modernizira. Isto velja za
se je, da leži pod razvalinami razpad« lih poslopij zelo mnogo žrtev. Natančnejša poročila še manjkajo, ker Je potresni sunek uničil tudi vse brzojavne proge.
Včeraj popoldne so čutili zopet več potresnih sunkov, ki pa niso bili tako močni. Prebivalstva^ se je seveda polastila divja panika in tabori pod milljn nebom. Vlada Je v opustošene ozemlje odposlala takoj več pomožnih kolon.
RIM, 29. januarja. V Korici In okolici so čutili včeraj izredno močne potresne sunke. Po dosedanjih poročilih se je porušilo več hiš, v razvalinah sta tudi dve cerkvi. Število človeških žrtev je znatno.
delavskih organizacijah. Bivši finančni minister Churchill je pri tej priliki srdito napadal delavsko vlado in naglaša!, da je konservativni kabinet 1. 1927 zakon o delavskih organizacijah izpreme-nil na način, ki je zadovoljil večji del prebivalstva. Govornik je označil izpre-minjevalni predlog k zakonski predlogi kot škodljiv ne samo državi in industriji, temveč tudi delavstvu samemu. Izpreminjevalni predlog nikakor ni primeren, da bi popravil krivice in zajamčil delavcem potrebne pravice. Pri glasovanj je bil vladni predlog sprejet z neznatno večino.
na letalo. Vendar pa je pri tem njegovo letalo utrpelo take poškodbe, da je moral čakati na ledeni plošči 14 dni, dokler se ni junaškemu ruskemu ledo-lomcu »Krasinu« posrečilo, dospeti tja in rešiti vse.
Poincarejeua bolezen
PARIZ, 29. januarja. Vse vesti, da bi se zdravstveno stanje bivšega predsednika republike in ministrskega predsednika Poincareja zopet znatno poslabšalo, so brez vsake podlage Po sporočilu zdravnikov o kakem poslabšanju borzni ni niti govora.
Hripa v Rlžiriji
PARIZ, 29. januarja. V Constantinu v Alžiriji zavzema epidemija hripe katastrofalen obseg. Dosedaj je že 54 smrtnih žrtev. Najbolj razsaja epidemi!a po vojaških garnizijah. Skoro vse šole so zaprte in so jih izpremenili v bolnice.
Hobilou rešitelj smrtno ponesrečil
STOCKHOLM, 29. januarja. Letalski kapetan Eijnar Lundborg je pri poskusnem letu na letališču v Malmslfittu padel iz višine 45 metrov in dobil tako težke poškodbe, daije v kratkem času umrl. Lundborg je poznan, ker je 20. junija 1928 poslal v svet radiobrzojav, da je s svojim letalom Upland našel na neki ledeni plošči ostanek moštva Ibbilo-ve »Italije« z Nobilom vred in jih rešil
drugo domačo obrt v Prekmurju, izde lovanie domačega platna ia lanenega
prediva.
_ Sedanje zasedanje banskega sveta ka> že, kako nujno potreben je ta organ. To je priznal tudi sam g• ban, ki je v vče rajšnji seji s povdarkorfi naglasil, da Je z delovanjem banska sveta zelo za-^ovoUen, da se v njem deb>+?ra strogo stvarno In da Ima o vsi Člani banskega sveta na srcu samo dobrobit naroda in Interes«, prebivalstva.
Prodaja ruskih kronskih dragocenosti
NEW-YORK, 29. januarja. Veliki kneginji Ksenija ln Olga, sestri bivšega carja Nikolaja, ste vložili protest proti prodaji ruskih kronskih draguljev, slik in umetnin, ki nuj bi se izvršila dražbenim potom. Princezinji izjavljata, da so bili ti zakladi zasebna last carja.
PILSUDSKI SE SESTANE Z MUSSOLINIJEM.
VARŠAVA, 29. januarja. Semkaj SO prispela poročila, da se bo maršal Pil-sudski na povratku z Madeire mudil deli časa na otoku Capri. Ob tej priliki se bo v Napulju sestal z Mussolinijem in mu bo pozneje vrnil obisk v Rimu. Tam bo pri tej priliki obiskal tudi papeža.
TURČIJA BO SPREJELA POZIV ZA EVROPSKO UNIJO.
ANGORA, 29. januarja. Službeno se potrjuje vest, da je turška vlada skleni-; la, se odzvati pozivu za majsko zasedanje Sveta Društva narodov, na katerem bo razpravljano vprašanje evropske federacije. Turško delegacijo bo vodil minister Tefvik Rudži bej.
NOVA AGRARNA KONFERENCA V BUKAREŠTI.
BUKAREŠTA, 29. junija. V doglednem času se bo vršila nova mednarodna agrarna konferenca v Bukarešti. Prisostvovali bodo delegati Rumunije, Jugoslavije, Poljske in Madžarske. Razpravljalo se bo v glavnem o vprašanju preferencialnih carinskih pogodb.
Brozna tragedija matere
Strahovita žaloigra se je odigrala te dni v Nizzi. Gospa Valette Germaine, žena 39 let, je kopala svoja dva otroka. Njihov oče, Viktor, vojni invalid brez desne roke, je stal v bližini in polnil vžigalnik z bencinom. Pri tera je ravnal tako nespretno, da je prevrnil posodo, s tekočino in je v hipu nastal v sobi požar. Njegova žena je v silnem strahu, ne vedoč, kaj dela, planila k oknu in se vrgla v globino 30 m ter ostala na mestu mrtva. Na obupne klice invalida, ki so ga objeli plameni, je pribežala ženina mati iz sosednje sobe, zbrali pa so se tudi vsi ostali sostanovalci, katerim je končno uspelo rešiti deco. Mož je dobil po celem telesu težke opekline, ravnotako tudi ženina mati. Oba so prepeljali v bolnico in še ni gotovo, ali jima bodo rešili življenje.
Da Čimprej odstrani snežno nadlogo po mestnih ulicah, je naročilo mesto KGnigsberg tri stroje, v katerih se bo sneg takorekoč sežigaJ. Sneg bodo nakladali z lopatami v zakurjene vozove, kjer se bo sproti tajal, voda pa odvajala v kanalizacijo. Navedeni 3 stroji bodo opravljali delo za 30 vpreg in so se, po dosedanjih poročilih, vsled njihovega naglega dela Izborno obnesli, Vrh tega si je mestna občina prihranila precej na Utrošklh.
Mariborski h
Naš novi poslanik v Pragi,
g. minister dr. Kramer, bo sprejet jutri
30. t. m. v nastopni avdijenci pri predsedniku češkoslovaške republike g. dr. Masaryku.
Smrt uglednega državnika.
V Beogradu je umrl v sredo zvečer bivši dolgoletni politik in minister, član bivši Davidovičeve stranke, g. dr. Voja Veljkovič, star 77 let. Bil je dolga leta finančni minister in eden najboljših strokovnjakov v finančnih vprašanjih v državi.
Smrtna kosa.
Danes zjutraj je umrla na Meljski cesti 32 šivilja Frančiška Gobec, stara komaj 22 let. Blag ji spomin!
Sv. Lenart v Slov. goricah.
Pretekli teden je odšel na svoje novo službeno mesto v Mursko Soboto kot šolski nadzornik br. Jože Velnar, doslej šol. upravitelj tu pri nas. Z bratom Vel-narjem je izgubilo naše sokolsko društvo marljivega tajnika, dobrega vaditelja dece in neumornega pevovodjo društvenega pevskega zbora. Z veseljem in požrtvovalnostjo se je udejstvoval tudi na našem odru kot igralec in režiser. Kot vesten in točen šolski upravitelj in izboren učitelj je pridobil naši šoli lep ugled. Tu pri nas je služboval od leta 1919., ko se je vrnil iz Rusije, kjer ie stal v naših dobrovoljskih vrstah. Na novem službenem mestu mu želimo prav obilo uspeha.’ — Prav živahno je gibanje sokolskih čet v našem okraju. Pu/-tod je videti mnogo resnega dela in dobre volje. Uspehi so s..-’.:od že vidni. Naše so’ ’:ko društvo ''nt matično driP*	.	i-'i čet namerava le-
tos poleti prirediti revijo sokolskega dela s posebnim nastopom pri Sv. Lenartu. Pri vseh četah se udejstvuje s hvalevredno vnemo naše učiteljstvo. — Sokol bo imel dne 15. februarja svojo maškarado s prav zanimivim sporedom. Ta priljubljena prireditev privablja vsako leto v Sokolski dom mnogo občinstva iz trga i-i okence.
Pripravljalni odbor za ustanovitev Sokolskega društva v Krčevini - Košakih
poziva vse prijavljene člane in naraščaj 'obojega spola, da naj pridejo v soboto
31. jan. ob 7. zvečer v krčevinsko šolo, kjer dobe obvestilo o telovadnem redu in telovadnici; prihodnji teden se namreč brezpogojno prične vežba. Najbrž bo se na tem sestanku vršilo tudi predavanje o pomenu in nalogah Sokolstva. Zaradi reda ne izostani nihče od članov! Predsednik.
Šolska kuhinja v Krčevini.
Z 19. januarjem je začela poslovati na osnovni šoli v Krčevini šolska kuhinja. Kot ustanovitelj se smatra ljubljanski oblastni odbor Podmladka Rdečega križa, ki je v to svrho 1. 1929. in 1930. daroval podporo po 500 Din. V glavnem odmoru ob 10. se razdeli vsak šolski dan pc 40 porcij okusne juhe med ravnoto-Iiko fizično najslabših in najpotrebnejših otrok, nabranih iz vseh razredov. Otroke nadzorujeta po dve učite'jici, vrhovno vodstvo kuhinje ima ga Mešičkova, za pripravo in pospravo skrbč šolska sluginja in večje učenke. — Bilo bi še več juhe potrebnih otrok, toda manjka živil in kritja v denarju. Posestnike iz šolskega okoliša prosimo vljudno, naj darujejo za šolsko kuhinjo mast, zabelo, mleko, jajca, smetano i. dr.
Godbeno društvo »Lira« v Krčevini je imelo dne 25. t. m. v krčevinski šoli svoj občni zbor, na katerem je bil izvoljen nov odbor. Predsednik je postal g- A. Hrašovec. Tudi pravila so se nekoliko izpremenila. Odslej ima društvo — po želji članstva — naziv »Godbeno društvo »Lira« v Mariboru z okolico. Kljub krizi — društvo je bilo brez kompletnega odbora — se je udejstvovalo še povoljno. kar se ima zahvaliti svojemu kapelniku g. Poliču. Pričakovati je, da bo društvo kmalu zopet na zaželjeni stopnji in kos svojim nalogam. Občni zbor je bi> dokaz, da je zanimanje za društvo res veliko in navdušenje — posebno nekaterih članov — naravnost občudovanja vredno.
Nov Ust v Čakovcu.
V založbi knjigarne Kraljek in Vezič bo s 1. februarjem pričel izhajati tednik »Riječ Medjimurja«, ki bo zastopal ideje voditelja novega kmetskega gibanja »a Hrvatskem, g. Karla Kovačeviča.
\ dneoni
Visoko odlikovanje zagrebškega nadškofa.
Nj. Vel. kralj Aleksander je odlikoval zagrebškega nadškofa, ki praznuje danes 20letnico svojega škofovanja, z najvišjim redom, Karagjorgjevo zvezdo I. stopnje.
Službeni list
banske uprave Dravske banovine, št. 7 z dne 27. januarja, objavlja zakon o lekarnah in nadzorstvu nad prometom z zdravili, ukaz o otvoritvi poslaništva kraljevine Jugoslavije v Tokiju, pravilnik o izkopavanju, pokopavanju in prenašanju mrličev, pravilnik o zatiranju nalezljivih bolezni v skupnih stanovanjih z večjim številom oseb, razglas o odmeri ljudskega dela, odnosno odkupnine na osnovi uslužbenskega davka ter razglas o bolničnih pristojbinah za banovinske bolnice.
Lutkovno gledališče Sokola-matL*
vprizori na Svečnico, 2. februarja ob 3. pc._. pravljico v 4 dejanjih »Obuti maček«.
Delovni trg.
Borza dela v Mariboru išče nujno 20 viničarjev, majarev, 5 hlapcev, 2 ključavničarja, 2 kočijaža, 1 kleparja, 1 elektrika, 2 kolarja, 1 črkoslikarja, 2 slikarja, 1 kovača za orodje, 1 šoferja, 1 fotografa, več vajencev (mizarske, kovaške, krojaške, čevljarske obrti) in 15 kuharic, več služkinj, sobaric, varušk, vzgojiteljic, 10 dekel, 1 prodajalko za slaščičarno, 1 blagajničarko, 1 šiviljsko va>enko.
Občni zbor Rdečega križa za Maren-berg In okolico.
Krajevni odbor R. K za Marenberg in okolico je imel v nedeljo, dne 25. januarja redni letni občni zbor v osnovni šoli v Marenbergu. Udeležilo se ga je nad 40 članov. Po pozdravu predsednika, šol. upravitelja g. M. Lešnika, je poročal tajnik g. Franjo Miklavec o delovanju krajevnega odbora v preteklem letu, blagajničarka gdč. Sonja Poharjeva pa o stanju blagajne. Po poročilu predsednika nadzornega odbora g. Alojza Znajdena se je na njegov predlog dal dosedanjemu odboru absolutorij. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen dosedanji odbor s predsednikom g. šol. uprav. Lešnikom ter so se v upravni odbor izvolili še: sodni predstojnik g. Janko Čer-ček, lekarnar g. Vladimir Tomič, odvetnik g. dr. Ivan Winterhalter ter trgovec in posestnik g. Josip Langeršek, v nadzorni odbor pa so^nijski oficijal g. Ivan Uršič. Ljubljanski oblastni odbor je zastopal g. Ivan Malnerič. ki je v poljudnih besedah obrazložil zbranim članom pomen in delovanie društva Rdečega križa ter jih podbujal k intenzivnemu delu za udejstitev ciljev R. K. Član g. Franc Pogorelčnik, vojni invalid in trafikant v Marenbergu, je prosil krajevni odbor, kakor tudi zastopnika oblastnega odbora, da se naj Rdeči križ zavzame tudi za invalide, ki največ trpijo na Dosledicah vojne. Tako predsednik, kakor tudi zastopnik oblastnega odbora sta oblubila pomoč invalidom, ker je to itak predvideno v pravilih društva R. K.
Tečaj za ooekarnarje v Ljubljani.
Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani	v Ljub!'. dvotedenski
tečaj za samostojne opekarnarje, ope-karnarske poslovodje in delovodje. Tečaj se prične v pondeljek 23. februarja ter se konča v soboto 7. marca. Predavalo se bo samo v popoldanskih In večernih urah, skupno 60 do 70 ur in sicer: zbornični podpredsednik g. Ivan Ogrin o zgradbah; referent banske uprave za strojno gradbo g. inž. Štolfa o strojni opremi In mehanizaciji opekarne; ravnatelj Združenih opekarn g. Karo, o praktičnem obratovanju v opekarni; strokovni profesor tehniške srednje šole za keramiko g. Beran o tehnologiji surovin in kuriva; profesor tehniške srednje šole g. Klinc o knjigovodstvu. Pristojbina za samostojne podjetnike znaša Din 200, za ostale Din 100. O podrobnejšem bodo dobili obvestilo prijavljene! pismenim potom. Prijave je poslat’ Zavodu PO Zbornice TOI v Ljubljani najkasneje do 15. februarja. Ker se sprejme samo omejeno število udeležencev, je v interesu prijavljencev, da
pošljejo prijavo čimpreje, ker imajo prednost pred kasnejšimi.
mariborsko gledališče
REPERTOAR;
Četrtek, 29. januarja. Zaprto.
Petek, 30. januarja. Zaprto.
Sobota, 31. januarja ob 20. uri »Ljubimec«. Ab. B. Premijera.
Nedelja, 1. februarja ob 15. uri »Odgo-dena noč«. Kuponi. — Ob 20. uri »Grof Luksenburški«. Znižane cene. : Pondeljek, 2. januarja ob 15- uri »Prodana nevesta«. Znižane cene. — Ob 20. uri »Gospa ministrovka«. Znižane cene.
Premijera Shawovega »Ljubimca« bo na mariborskem odru v soboto, 31. t. m. Komedija se odlikuje po duhovitem in mestoma zabavnem dejanju. Režira g. V. Skrbinšek. Med drugim in tretjim de-! janjem ni odmora ter vljudno prosimo občinstvo, da blagovoli tedaj potrpeti na svojih sedežih. Ab. B.
Nedelja in Svečnica v maribor. gledališču. V nedeljo, 1. februarja se bo ponovila ob 15. uri nadvse vesela burka »Odgodena noč«, ob 20. uri pa priljubljena opereta »Grof Luksenburški« prvič pri znižanih cenah. Na Svečnico, 2. februarja, se bo pela ob 15. uri Smetanova komična opera »Prodana nevesta«, prvič popoldne pri znižanih cenah. Zvečer ob 20. uri se bo ponovila Nušičeva velezabavna veseloigra »Gospa ministrovka«.
Nezgoda.
Pri sekanju drv se je včeraj 44letni Franc Jungman v Mlinski ulici vsekal s tako silo, da je moral vsled težke poškodbe v bolnico.
V obupu
si je hotela vzeti življenje včeraj dopoldne 261etna A. S. Poskušala se je namreč zastrupiti z veronalom. Prepeljali so jo še pravočasno v bolnico. Vzrok njenega obupnega čina je baje neozdravljiva bo'ezen.
Pri Sv. Lenartu v Slov. gor.
bo dne 1. februarja 1931 v Sokolskem
domu velika . :?-'etna gasilska ~e-lica. Začetek ob 20. uri. Spored je jako pester in upati je na jako veliko udeležbo.
Razvanje pri Mariboru.
V .. ' :ljo, dne 8. februarja, ob 2. popoldne, se bo vršil v šoli ustanovni občni zbor podružnice kmetijske družbe za občino Razvanje in Pivola. Kmetovalci Razvanja, Pivole in sosednih občin pri azno vabljeni. — Gospoda: ' o prosvetni tečaj, ki ga je priredil tukajšnji občinski kmetijski odbor skupno z občino, je uspel nad pričakovanje. Udeležba je bila ves dan obilna, kakor-šne se zlahka ne najde na sličnih tečajih. Da bi le mnogo pripomogel k pro-spehu kmetijstva in kmetskega stanu.
PrCi-oved uvoza svinj iz Jugoslavije v Av :;o
se ne nanaša na uvoz svinj za klanje.
Atrakcija na planiškem plesu.
Letos izdajo naši planinci za planinski ples — ki se bo vršil v soboto, dne 31. januarja v »Unionu« — tudi svoj planinski list s humoristično vsebino. V redakcijski odbor so vstopili planinci vseh kategorij, ki sedaj vihte mesto cepi 11 pero in se smučajo po belih — papirnih gladinah. — »Pohorska politika, nepodkupljiv list za pohorski narod«, kakor se bo nazivalo to novo gi isilo, bo edins-ven list brez konkurence, kakor smuč; t-tekmovalec se ne bo odrti na na levo ne na desno, nepokolebivo bo ščitil našega malega planinca kakor tudi veleturista. — Umevno ie, d* bo planinsko ljudstvo od blizu in daleč tudi radi te novosti prihitelo v soboto v »Union«.
Akademija Podmladka »Jadranske Straže«.
Eno najbolj zfcnimivih prireditev letošnje sezone pripravlja »Jadranska Straža« za Svečnico, ko nastopi ob 16. uri v Narodnem domu prvič javno njen Podmladek, požrtvovalna mladina naših srednjih in strokovnih šol. Revija mladih umeiriških sil bo gotovo privabila mnogo narodnega občinstva. Podpirajmo z vsemi sredstvi p'?menite namene našega Podmladka! Nad vse pester spored bo presenetil tudi razvajeno občinstvo.
KINO
■-"■v-rsa Graf skl:
Petek zadnjikrat
znameni a vojaška humoreska
Lažni Feidmaršal
RODA RODA in VLASiO BURIAN V predpripravi: Dva sveta. Veledelo.
—Union: ===■■■
Od danes dalje:	Richard	Voss
»NJIH DVOJE«
100% nemški govoreči, zvočni film. Gustav Frohlich, Lucie Eb-glish, Charlota Suza.
Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17. 19., 21. uri: ob nedeljah in praznikih ob 15.. 17., 19 Ih 21. ari Predprodaja dnevno: od 10. do 12.
ure na blaealnl. XXVI
APOLO KINO
V soboto in nedeljo seazacijski iilm HARRY PIEL Auto-tatovL
Planinci, lovci, smučarji,
pridite na planinski ples v svojih o~'z-kah! — Da se odpomore neprilikam prejšnjih let, boste pri »Unionu« dve garderobi.
Igralce drž. razredne loterije v upravi »Jutra« in »Večernika« opozarjamo, da so srečke za II. razred 21. ko-la že prispele in jih lahko zamenjajo. Žrebanje se bo vršilo že 10. februarja
Predpustna veselica pekov
se bo vršila v soboto, dne 31. januarja v Gambrinovi dvorani. Na sporedu petje, šaljivi nastopi, srečolov src in ples. Iskreno vabljen vsakdo.
Pevsko društvo »Luna« v Krčevini
priredi v soboto 7. febr. v gostilni ga Ivane Račič (preje Dreisger) v Košakih maškarado z godbo, plesom, petjem in razno drugo zabavo. Začetek ob 20. uri,
P. n. občinstvo vabi k številni udeležbi odbor.
Kniigarna Tiskovne zadruge podrui. Maribor
Aleksandrova cesta 13 priporoča cenjenemu občinstvu bogato izbiro najnovejših znanstvenih in leposlovnih knjig in revij v slovenskem, nemšken in francoskem jeziku. Poleg tega izvršuje na« rotila na vse inozemske knjigarne, ker je žnjimi v direktni poslovni zvezi.
Gledališka prireditev Rdečega križa a Pobrežju.
V nedeljo, dne 1. februarja ob 19. (7.) zvečer bo v Rojkovi dvorani gledališka predstava. Vprizorila se bo vese oigra v treh dejanjih »V Ljubljano jo dajmo!« Ker bo za pustni čas zopet veliko smeha, se občinstvo vabi na obilen obisk. Čisti dobiček ^re v dobrodelne namene.
Kavarna »Astoria«.
Di :vi umetniški koncert z izbranim sporedom.	261
Danes 29	Četrtek 29
kabaretni večer
Velika	kavarna
Zollensteinova delavnica
v Tegetthoffovi rojstni hiši, ki jo pravkar podirajo, se preseli začasno v Gosposko ulico 38. Tvrdko, ki uživa v našem mestu in tudi zunaj njegovih mej vsled svoje solidnosti velik ugled, vodi sedaj priznan strokovnjak g. Štefan Godec, ki uživa zaupanje vseh svojih številnih odjemalcev.
Marenberg.
G. Stane Terčak, učitelj v Marenbergu, ki je obenem prosvetar Sokola Ma-renberg-Vuhred, nam sporoča, da je bila notica »Jugoslovana« o sokolski maškaradi v Marenbergu dne 2. februarja (n?mesto pravilno 1. februarja) čisto navadna pomota, brez kakega namena,
V M a r 1 fi o r ii, dne 29 T. T93T.
. .v-vSaB
Sffati 3,
O lludeh na drugih planetih
IN DRGE IZJAVE UČENJAKA EINSTEINA.
Dr. Albert Einstein, znani nemški u-čeniak in oče teorije o relativnosti, ;e že več tednov v Kaliforniji, na posetu pri ameriških učenjakih in je med tem dal ameriškim novinarjem tudi nek'ij :nte-resantnih izjav. Na vprašanje, jeli predvideva poenostavljenje svoje teorije o relativnosti v toliko, da bo možno razumeti in tratirati jo tudi širšim krogom, ie Einstein odgovoril:
— Vsekakor bo prišel čas, ko bo jo vsakdo lahko razumel ravno tako, kakor Newtonov zakon o teži zemlje.
= Mislite, da so tudi ostali planeti vsemirja naseljeni?
— Z ljudmi? To ne. Morda so na njih druga bitja.
Einstein je nadalje izjavil, da .e glavni cilj njegovega bivanja v Ameriki, da pride v stik z ameriškimi učenjaki in z njimi na najintimnejši in osebni način razpravlja o problemh znanosti, kar se sicer ne da napraviti pismenim potom. Njegov namen je, vršiti neposred 10 eksperimente, s katerimi bi določil upliv zemeljske rotacije na širjenje svetlobe. Einstein je že pokazal veliko zanimanje za študije, ki jih je v tem pogledu izvršil dr. A. H. Michaeison, ker igra brzina svetlobe odločilno vlogo pri teoriji re'a-tivnosti. Specijalna cev, ki jo je dr. Mi-shaelson skonstruiral v Sv. Ani, bo
znatno pripomogla kot pomožno sredstvo pri poskusu, katerega namerava Einstein sedaj izvesti. Ravnotako mu bo dobro služil teleskop na Wilsonovem brdu.
= Mislite li, da bo uporaba teleskopa pospešila rezultat vaših raziskovanj?
— Ne, — je segla tukaj gospa Einstel nova v besedo — ker je moj mož teo^ retik in ne eksperimentalni opazovalec.
Razgovarjajoč se o ameriških učenjakih, je rekel Einstein, da moderni Ame-rikanci niso doprinesli samo važne prispevke v vsakem pogledu znanstvenih raziskovanj, ampak, da radi stopajo v prijateljsko in mirno sodelovanje z vsemi, ki stremijo za odkritji in novimi pridobitvami v znanosti.
Novinarji so napeljali razgovor tudi še na temo, ki interesira danes milijone ljudi na celem svetu: o možnosti nove vojne. Einstein je končno pristal in dal na to žalostno vprašanje sledečo izjavo:
— Ako se nekaj ne stori, se lahko zruši na nas strahovita nadloga, ki se imenuje vojna. Ali tu se ne sme čakati, ampak treba nekaj podvzeti. Vzdržanje svetovnega miru je mogoče pri dobri organizaciji in sporazumu med poedini-mi državami ter zaščiti intelektualnih pravic.
Rnketa o vprašanju žiualsfce Čuše
Na veliko mednarodno anketo, ki se bavi z vprašanjem živalske duše, so odgovorili doslej nekateri znameniti znanstveniki. Prinašamo nekatere izjave.
Maurice Maeterlinck:
Po mojem mnenju je odgovoril že sv. Tomaž Akvinski pred mnogimi stoletji na to anketo: »Živali imajo duše, a sam Bog ve kakšne«. Po mojem mnenju ni nič neumnejšega nego je to, da pripisujejo ljudje psu radi njegove občutljivosti in nežnosti nek razum, ceš, da mu manjka le še dar govora. Ko bi mogel tak pes govoriti, bi se kaj kmalu ustalilo mnenje, da stopnja nje-gove inteligence ni daleč od razuma primitivnega človeka iz neciviliziranih ras z Ognjenih otokov ali Avstralije.
Ali lahko tvori občutljivost skupno z neznatno stopnjo inteligence dušo, slično človeški duši? Mislim, da ne!
Henri Barbusse:
Predvsem bi bilo potrebno, da se razjasni zmisel besede duša, ker raz-. umeva vsakdo od nas pod tem pojmom nekaj drugega.
Če bi bili v tej točki edini, šele tedaj bi bilo mogoče odgovoriti na stavljeno vprašanje, ali vsaj poskušati dati odgovor, ker je po mojem mnenju ta uganka nerešljiva.
Mauricc Rostand:
Stavljeno vprašanje me je stavilo v veliko nepriliko. Če znači beseda duša isto, kakor sposobnost, čutiti in misliti, tedaj brez obotavljanja odgovarjam: res je, živali imajo dušo ravno tako kakor ljudje. Vedno sem mislil, da predstavljajo živali poenostavljeno ali čisto in, točno sliko, odraz duševnega življenja človeškega bitja. Lahko rečemo, da so izmed vseh stvari ljudje najbogatejša, a živali naj siromašnejša bitja. Pa tudi pri njih, kakor pri nas ljudeh, se opažajo na isti način globoki fenomeni, ki karakteri-zirajo življenje in veliko tragedijo živalskega roda. kot plena prirodnih sil in istočasno kot neizprosne zakone usode, ki obenem gradijo in rušijo.
Rudvard KippHng:
Moj odgovor bo kratek: Ker obstoja med duševno delavnostjo ljudi in živali samo razlika v stopnji, zato smo dolžni, da priznamo ono, kar nazivamo »duša«, tudi živalim, ali pa zanikamo tudi pri ljudeh: to pa je tudi pojem, katerega zmisel, to iskreno priznavam, mi ni bil nikoli jasen.
Gabriele d’Annunzio:
V večini mojih knjig izražam prepričanje, da imajo živali dušo.
Bernard Shaw:
Ne verujem ... Nisem niti v tem siguren, če imajo vsi ljudje dušo...
Claude Farrere:
Oni, ki so slučajno čitali moje delo: »Naš župnik pri bogataših«, se bodo mogoče spomnili opisa pogreba psa Poilu... Tam lahko najdejo odgovor na vprašanje, ali imajo živali dušo. Da, sigurno jo imajo in to boljšo kot je naša. Vedno sem oporekal Descartesu, ki je gledal v živalih enostavne automate. Ali Descartes ni imel nikoli psa, mačke ali kanarčka? Končno, ne poteka li beseda animal (žival) od izraza anima, kar znači približno dušo?
Mnenja o vprašanju so očividno zelo raznolika.
Šport
Tapete, ki ubijajo
Ni prvič, da je zvedela javnost za smrt I raznih oseb vsled zastrupljenja z arze-| nom, ki je bil v papirju za oblaganje sten.
To se je često dogodilo in ob takih prili-1 kah so bile obširne diskusije med kemij- L,,.- - ;„xrUi , skimi strokovnjaki in industrijalci. Sedaj j vsako izpremembo progra-se je zopet dogodil tak slučaj na Dunaju.	™°re	,'meti	savez prireditve v
V neki kliniki je umrla mlada gospa Olga	”a	-f-5 •• ,
Fischer, žena profesorja višje gospodar- •	‘	.	,	,ajK-Ver^ifikacijska evidenca
ske šole. Zdravniki na kliniki, .ki so jo e3e”a’ naj verificirajo svoje tek-zdravili 3 tedne, so izrazili mišljenje, da m0-va.‘ce\ nevermciranim namreč ne bo
Iz Jug. zimskošportnega saveza.
JZSS opozarja vse klube, da je treba
■je zastrupljena z arzenom, ki je bil v zi-L, £ ^v.0'-160 start> niti ne bodo mogoča dovih njene sobe. Spalnica Olge Fischer L !zje”™a d°vojjenja. Prireditelj, ki je bila v začetku 1929. leta tapecirana s pripustil neverificiranega tekmoval-
papirjem vijoličaste in rdeče barve, na- K,a £a,Slart’ !’° moral nositi posledice, bavljenim iz neke nemške tovarne. Ta Jr tekmovalec mora imeti izkaznico;
papir so sedaj po njeni smrti kemijski a-	J	,	*akoj.	d°bj’	če
nalizirali in pri tej priliki so ugotovili, da L J ,	! Savezm delegati bodo pri
vsebuje na vsakih 100 kvadratnih centi- , t str°g0 nadzirah vse verificira-metrov 0.07 miligramov arzena. Z ozi- neT te™ovalce-
rom na to ugotovitev je bila odrejena ob- ž? ,1 za savfzne sodnike v skokih in dukcija trupla mlade gospe. V Avstriji je ']a daljavn° 1bod,° razpisani _ v prihodnjih zelo znan slučaj bankirja Taussiga, ki je L ne ?ni’ . e P°ia£at‘ izpit, naj s umrl lani na posledicah zastrupljenja z em ra aj0’ arzenom na isti način, kakor je sedaj	Mariborski smučarski klub
umrla gospa Fischer. Arzen, ki je ma priredi v slučaju ugodnih snežnih raz-Taussiga deloval smrtno, je bil v zele- mer dne 1. in 2. februarja izlet v Rimski nem papirju, s katerim je bilo tapecirano vrelec. Odhod v soboto in nedeljo z vla* zidovje njegovega kabineta. Po zakon- kom do postaje Guštanj. Od postaje ena skih določbah ne smejo uporabljati avstrij ura hoda do Rimskega vrelca. Za pre-ski tovarnarji tega papirja več kot eden nočišče je preskrbljeno. Informacije da-miligram arzena na vsakih 5 gramov bar je klubov tajnik v trgovini Stoječ, Jur-ve. Ako se uporablja večja količina tega čičeva ulica 8. Vabljeni so vsi smučar-strupa, lahko nastanejo izhlapevanja, ki I ji!
jih vpija človeški organizem in tako na-	.v	.______________	...
stopi zastrupljenie. Razen tega je nevar- V netef dni	^ nh	^
no tudi prašenje zidov, ker prihajajo maj- L re^’	2°’
hne množine, ki jih s prostim oEesoro ne	hT‘.
opazimo, v posamezne orsane aovešfc- se. • k' Na d“™m redu je dogovor
glede treninga. Istotam se sprejemajo
ga telesa in povzročajo neizogibno za- tudi no^ člani. Sn k. strupljenje.	f
Lawn-tennis odsek ISSK Maribor
sklicuje za petek, 30. januarja ob 20, uri v 3. nadstr. hotela »Orel« sestanek vsega članstva. Namen sestanka je*
Sedemdesetletnico
je obhajal dne 27. tm. profesor dr. Evgen Steinach, eden najbolj popularnih znanstvenikov in raziskovalcev današnje dobe, ustvaritelj takozvanega nauka o pomlajevanju. Od 1. 1918 je predstojnik fizijološkega laboratorija na biološkem poskusnem zavodu akademije znanosti na Dunaju. Dolga stoletja so iskali življenski eliksir, sredstvo proti staranju, sredstvo za pomlajevanje. Dr. Steinach je iznesel teorijo o pomladitvi potom eksperimentalnega poživljenja pubertetne žleze s takozvano operacijo na Steinachov način. Po dolgem boju v znanstvenem svetu je končno dr. Steinach zmagal in medicinska znanost išče na podlagi njegovih naukov vedno nova pota za pomlajevanje človeštva. Danes imamo že razne modifikacije Steina-chovega eksperimenta: Voronov, Dopp-ler in mnogo drugih.
Celo noč meč nebom in zemljo
Številni športni izletniki, ki so v soboto zvečer prišli v Jahimov v KrkonoŠih, so morali doživeti neprijetno pustolovino. Na žični železnici, ki vozi iz Jahimova do greben Krkonoš na Črno Goro, je nenadoma odpovedal električni tok in polni vlak je obtičal v 70 metrov višine popolni temi med nebom in zemljo. Vsi poskusi, da se odstrani motnja, so bili brezuspešni. Izletniki so morali od 8. zvečer do 5. zjutraj preživeti silno mrzlo noč v popolni temi v odprtih vozih. Šele krog 5. zjutraj se je posrečilo, defekt popraviti.
Velik porast Batjevega mesta.
Zadnje ljudsko štetje na Češkoslovaškem je dognalo, da izkazuje največji porast prebivalstva Batjevo mesto Zlin. To mesto je imelo 1. 1921 vsega skupaj 4678 prebivalcev, danes pa jih ima 21.584 torej za 361% več. Mesto je po zaslugi Batie i ekonomski i kulturno tako napredovalo, da nihče niti sanjal ni, da je to mogoče v tako kratkem času.
Italijanske zmage u Tripo litaniji
RIM, 28. januarja. Službeno objav-	^	L?°dočL	T
ljajo, da operacije italijanske vojske L, i7Crrnrlitv„ ^ "aY?d .a in z® 30 proti upornim plemenom v Tripolita- b Obenem ^	in	gardeniji uspešno napredujejo. Dne 19. t. L ‘	;nt~rPS(1„4°	spre)£matudl
m. je bila odločilna bitka med italijan- p ,	?v	za	J?odoco	se"
ckjttij četami in sann^itcldmi ustaši n0‘. Pred sestanK°m bodo članstvu na skimi četami in sanuzitskim ustasi. vpogieci nagrti ^ nove prostore in gar-
HCC,te \° konce?nt"?no tna‘ derobo. Odbor upa, da se vsled važno padle. Sodelovala je pešadjja, top- sti 0(jZOVejo člani v polnem številu, ništvo in avuatika. Po triurni borbi so
se ustaši v neredu umaknili. 100 usta-	, SP°rt P<> svetu,
šev je padlo, 13 jih je bilo ujetih. Pad-	pokalov poseduje znano špansffco
la sta dva voditelja Abdul Hamid bu I moštvo r„ C. Europa, Barcelona, ter dr-Matari in Hamid Serif. Vstaši so se j?1. s tem mfncla svetovni rekord. Tro« umaknili po tej bitki proti meji Egip- je so razstavljene v klubovi palači vi ta, italijanske čete pa so brez odpora r °2r°mmh omarah, mnogo pokalov je zasedle oazo Kufra, ki je bila glavno 12 tistega srebra, v skupni teži 40 kg. oporišče vstašev. Prebivalstvo oaze V St. Moritzu se 30. t. m. srečata v, je pobegnilo, a se sedaj polagoma boju za Prvenstvo sveta v umetnem dr-vrača. Italijanske oblasti ne bodo ?fnju Sonja Henie in Dunajčanka Fritzi proti prebivalcem nastopale, razen če Bur«er* « s\ Pred kratkim priborila bodo podpirali vstaše. Guverner Trj_ na®j°v »Prvakinja Evrope«. _ politanije,	maršal Badogllo, general	.	z. rn?tor”1P1	^°,nonJ
Graziani,	vojvoda od Puglije in tajnik	m s, S?	nA°l Sxvv°vni IfkordrTje
fašistične stranke v Tripolitaniji, Ra-	‘	m*2
va, so prispeli v Kufro, kjer je bila	j
svečano razobešena italijanska za- ^.2r1’JxiI
stava. Badoglio je brzojavno pozdra-	&
vil Mussolinija in mu javil, da je Ku- »r o n • ^ j •	x
fra, glavno oporišče vstašev, končno L •	se	ie	£r,	nn!^*
’ . „	j...	,.	...	’ , ‘	turnir	za	prvenstvo na kritih prostorih.
S	Listi ohjavljajo^ nodrobna	Sodel	.ejo znane 2vezde be,
SSSS	° IT	operacuahmpo-kot: Artens (Avstrija), Morpurgo (Itali-
Lnlio	VC k°	VaŽn°St vomske8:a ia), Kehrling (Ogrska), Landrv (Franci
uspena.	■	ja) ter Nemci:	Kleinschroth,	Cramm,
.	.	Premm. Od dam nastopajo: ga Neppoch
riutoturizem in zrakoploustuo (znana v Mariboru z internacijonalnega
Tehnika potovanja poizknSa prilagodi-	“S?’.	ta	**
strani občinstva rekordno posečen.
Sokrritthm
vse bolj nova sredstva in poti za uspe šno dosego tega cilja. Autoturizem v zadnjem času močno vpliva na razvoj potniškega prometa, vendar ne zaostaja za njim zrakoplovstvo. To poslednje je najidealnejše prometno sredstvo, ki poleg tega ni mnogo dražje, če se upošte-|	Sokol	Maribor	I.
vajo njegove prednosti in ugodnosti. Za priredi v nedeljo, dne 1. februarja ob mnogo ur skrajša,pot, ker je petkrat hi- 20. uri v telovadnici podoficirske šole tiejše kot brzovlak, a opazovanje krajev članski sestanek s predavanjem brata z aeroplana je velika prednost tega pro- prosvetarja, profesorja R. Kende »O bor-metnega sredstva. To je prav dobro bi za ujedinjenje Jugoslovanov«, nakar umela Švica, v kateri so najvisje m tez- sledi enodejanka »On in njegov drug ko pristopne evropske gore. Aeroplan je (kompanjon)« in družabni večer. Prijate-edino sredstvo, ki omogoča, da lahko hjj Sokolstva dobrodošli! — Zdravo! potniki te gore hitro preletijo ln jih iz
zračne višine pregledajo. Zato je bilo V Angliji odlikovali Ulm »Na zapadu osnovano posebno aeroplansko društvo	nič	novega«.
»Ad Astra«, ki prireja mnogobrojne po- Iz Londona javljajo, da je britanska lete nad Alpami; najkrajše potovanje umetnostna akademija priznala filmu traja 1 in pol ure, najdaljše pa 3 in pol »Na zapadu nič novega« zlato medaljo ure. Za prvo je cena okrog 800 Din, za kot najboljšemu filmu iz 1. 1930. To je drugo pa 2400 Din. Poleti se vršijo z mo- prvič, da je bil v Angliji kak film odli dernimi in udobno urejenimi aeroDlani. I kovan kot umetniško delo.
H. Zenoeor
V senci
Zgodovinski cojnan.
54
Trije veslači so ga vodili, z močno in veščo naglico. Mlad mož je sedel pri krmilu.
Zdajci je krenila barka proti bregu.
Zdrčala je mimo Manfreda in pristala skoraj tik pred leseno krčmo, ki smo jo opisali ,v, prejšnjem poglavju.
»Gostje, ki gredo v mornarsko krčmo!« je dejal Manfred sam pri sebi.
Ta hip pa je vstal mož, ki je sedel na zadnjem koncu čolna in skočil na pobrežje.
Bil je kakih 15 korakov od Manfreda.
In ta ga je spoznal.
Točno v tem trenutku so se zvrstili z bliskovito naglico tile dogodki:
Manfred je obrnil oči v razsvetljeni okni, kjer je menil, da se objemljeta kralj In Žileta; nato se je vrnil ta pogled mašinalno k Sansaku.
Vdajaje se silnemu nepremišljenemu nagibu, je skočil na svetlo, zasmejal se porogljivo in kriknil s tistim trpkim in jedkim glasom, ki ga je imel samo v trenutkih kadar ni bilo v njegovem srcu ničesar nežnega več.
»Čast in slava gospodu markiju De Sansaku, cvetu francoskega viteštva! Marki, katero lepo deklico pa na-merjate ugrabiti nocoj, oh, saj vem, da ne zase, za svojega gospodarja! In za kakšno ceno? Ali vas Franc dobro plačuje?«
Zdaj so se odprla vrata mornarske krčme.
»Po njem! Kolji« so kričali glasovi.
Na pozorišče je planil mal mož v glavnem rožljanju orožja.
Sansak je dvignil roko in jim pokazal Manfreda.
»Grom in peklo!« je zarjul naš prijatelj: »Ti plemiči so večji figarji, nego sem si mislil.«
Potegnil je rapir, misleč si z divjo radostjo v srcu: »Na vsem lepem se mi nudi priložnost, oditi na veliko potovanje, o katerem sem sanjaril. Zbogom, brate Lantne!«
»Ubijte ga! Ubijte ga!« so rjuli glasovi.
»Saj to bi rad, če zmorete!« se je zagrohotal Manfred.
In njegov rapir je zaigral v strašnem vrtincu, ki ga je bil navajen.
Morilcev je zamrgolelo okrog Manfreda.
Zamolkel krik, stokanje gneva, preklinjanje, sleherni glas napadalcev je pomenil rano, zadano po Manfredovem meču.
Manfred se je pomikal polagoma proti bližnji opekarni, nadejajoč se, da najde v enem njenih potov in
kotičkov primeren kraj za obupno obrambo svojega življenja.
Pomikal se je naprej in pot, ki jo je hodil, je bila zaznamovana s krvjo. Štirje napadalci so ležali mrtvi, kakor štirje kantoni ob tej smrtonosni cesti.
Že so napadali osupli morilci z manjšo drznostjo. Le kričali so venomer: »Ubij ga! Kolji! Sekaj!«
Toda že so se tudi umikali s spoštljivo razdaljo.
»Napadajte! Tak napadajte vendar, podle duše!« je rjul Sansak.
Spopad je bi! strašen.
Rapir je zavihral žvižgaje, suvaje in sekaje: padlo ie troje mož.
»Slab bandit ste!« je kriknil Manfred Sansaku, ki se je penil od jeze. Ne znate si izbrati dobrih morilcev, še enega! Osem jih je!«
Bilo je resnica!
Osem morilcev je ležalo zaporedoma na pesku in ga močilo s svojo zverinsko krvjo.
Ostali so se razbežali na vse kraje.
Manfred se je naslonil na svoj meč in se zagrohotal s homerskim smehom; toda dva novodošleca sta stopila v tem trenutku ob Sansakovo stran.«
»Smejte se vendar, marki, tak smejte se vendar z menoj vred!« je vzkliknil Manfred.
»Ne boš se smejal dolgo!« je zarenčal Sansak, ki se je zdaj vendar enkrat ohrabril in se zaletel z dvignjenim mečem v Manfreda.
Ta se je ozrl naokoli.
Videl je, da stoji poleg majhne hišice, ki jo je obdajal obzidan vrt. V tem vrtu so bila vrata.
Manfred se je naslonil na ta vrata. Moža, ki sta se bila pojavila, sta navalila nanj obenem s Sansakom z golima mečimi: To pot se je izvršil napad nemo, z-mrzlo besnostjo.
»Trojica je popolna!« je zakričal Manfred z donečim glasom. »Vsaj sem se že čutil, da vidim samo enega zajca. Dober večer, gospod D’Ese, babji tat! Dober večer gospod Dela Šatenjre, vi, lopov z grbom! Vraga, možje! Ali sem vam nemara oni večer pozabil kaj vrniti?«
»Korajžo! Po njem!« je zatulil Le Šatenjre.
Vrnilo se je pet ali šest morilcev, ko so videli, da je	plemiška	trojica	sama napadla Manfreda.
Ta hip pa se je	zrušil Sansak, kakor težka gruda,
ne da bi zastokal.
E’se in La Šatenjre sta zagnala besen krik:
»To je satan sam v Človeški podobi!«...
»Capina!« jima je odgovoril Manfred.
»Smrt mu! Smrt mu...«
Manfred je imel zoper sebe šest mečev.
Na čelu napadalcev sta se borila Le Šatenjre in
Ese.
Morilci,	osrčeni	po navzočnosti plemičev,	so nasprotovali z	besnim	gnevom. Manfredov rapir	je stre-
gel udarce... Ni pa več zadajal ran, saj je zadoščal jedva za prestrezanje.
Nekaj trenutkov je trajala ta nema, besna bffba.
Manfred se je videl izgubljenega.
Čuden usmev mu je zaigral na ustnicah... Morebiti usmev zadoščenja.
»Naš je!« je zarjul La Šatenjre in zadal Manfreda besen sunek.	\
T°da sunek je udaril v prazno; La Šatenjre je za-Klel v strasnem gnevu.
Manfred je bil izgubljen.
Vrata, ki se je Manfred naslanjal nanje, so se bila nenadoma odprla.	j > u
Začutivši prostor za seboj, se je mladi mož instinktivno umaknil in prekoračil prag, braneč se svojih nasprotnikov.
Takoj nato so se vrata zaprla...
Tuljenje, psovanje in kričanje je pozdravilo ta nepričakovani dogodek...
. Manfred pa, ko je stopil na vrt, se je poklonil ženski, ki je stala pred njim.
Ona je bila tista, ki mu je odprla vrata in jih zaprla napadalcem tik pred nosom.
In ta ženska je bila Magdalena Feronova!
S svojega okna je videla vse! Prisostvovala je bitki, videla napad morilcev in njih brezglavi beg... Nehote jo je obšlo občudovanje do neznanca, ki se je boril sam zoper poldrug tucat napadalcev.
In nehote mu je zaželela rešitev! In ko se je naslonil na njena vratca, ona pa je izprevidela, da mora spričo tega novega napada obnemoči in podleči, je hitela z največjo naglico dol...
Onostran zidu so tekali zbegani morilci, iščoč, kako bi vdrli na vrt.
»Vlomimo vrata,« je rekel Esse.
Toda previdni La Šatenjre mu je pokazal trupla, s katerimi je bilo posejano obrežje.
»Igra je izgubljena za nocoj,« je dejal z mrzlim gnevom « Saj ne vemo, če ni ta hiša kako rokovnjaško zavetišče. Nazaj!...«
XXX.
Nemogoča ljubezen.
Magdalena Feronova je bila prijela Manfreda za roko, kakor da bi mu hotela priporočati molčanje.
Osupel izprva, se je Manfred naklonil bolj v pozdrav Magdalenini lepoti nego v zahvalo za rešitev življenja.
Onostran zidu pa je pojenjalo besno kričanje; slišali so se samo še koraki odhajajočih; nato je zavladal molk...
(Nadaljevanje prih.)
Pozor!
Najcenejše vino! Liter Din 8.—, izborno staro vino in sladki Prošek, liter Din 20.—, Cafova ulica 7, kino Union.
Lokal, prir. eren za pisarno,
v pritličju, tik glavnega kolodvora oddam takoj v najem. Aleksandrova cesta 48.	183
Provizorična delavnica tvrdke Zollenstein na$l.
ŠTEFAN GODEC
se nahala v Gosposki ulici it. 38, v pritličju
Bukov^drva
cepanice in okroglice dobavlja po vagonih najceneje; Lesna trgovina in industrija
Viktor Glaser. Ruše
rokavice, pletenine ter vse druge modne potrebščine v modni trgovini
Anton Paš,
Mailbor, Slovenska ul. 4.
Inseriraite
v
„Večerniku“
Najcenejši nakup
OTROŠKE NOGAVICE od Din 5.- naprej; NOGAVICE Z OBROBKOM (Haferl-socken) od Din 10.— naprej: MOŠKE NOOAVICE od Din 4.50 naprej; DAMSKE NOGAVICE od Din 7.- naprej; DAMSKE FLOR-NOOAVICE od Din 12— naprej; DAMSKE VOLNENE NOGAVICE od Din 18— naprej; SVILENE NOGAVICE In NOGAVICE iz UMETNE SVILE v vseh barvah in cenah: SPODNJE MAJICE od Din 15.— do 25,- D0 velikosti; SPODNJE HLAČE od Din 15— naprej; SVETERJI ZA OTROKE od dinarjev 35.— naprej; SVETERJJ ZA DAME od dinarjev 60— naprej; PLETENE DAMSKE OBLEKE od dinarjev 200— naprej; DAMSKE ROKAVICE od dinarjev 14.— naprej; MOŠKE ROKAVICE od Din 16— naprej Itd. — Vrhu tega največja izbira trikotaž, pletenin, perila, kravat, ovratnikov, vezenin. Čipk, svilenih trakov, toaletnih potrebščin, parfumerije po zelo nizkih cenah. Galoše od Din 110.— naprel, snežne čevlje od Din 95,— naprel. — Lastna pletama In predtlskarlja! — Prevzame entlanje, ažuriranje in vezenje!
■ksportna hiša LUNA, Maribor, Alaksandrova c. 19
Prodajalko zmožno^ slovenščine in nemščine, dobra računarica, z lepo pisavo, sprejmem. Pismene ponudbe z navedbami in zahtevami pod »Prodajalka« na u-pravo.	213
Na proda]!
Gostilna za Din 80.000 z 9 orali posestva. Prvovrstna gostilna, dobro vpeljana z gospodarskim poslopjem in velikim vrtom za Din 380.000, vila z velikim vrtom za vrtnarja za Din 145.000. Realitetna pisarna Rapid, Gosposka ulica 28.	257
Boljša rodbina
odda takoj mirno sobo. Ob železnici 8, pritličje.	254
Stavbišča
od ca 600 m* naprej pri Ptujski cesti prodaja poceni Podlipnik. Tezno 37.
233
Izposojevanje mask
v veliki Izbiri v hotelu »Osterberger« v Ptuju samo 17. februarja 1931. 255
Ako hočete delati
in z lahkim delom zaslužiti doma Din 7.— na uro, vstopite v našo zadrugo. Pouk je brezplačen. Vpisnina Din 10. Obširna pojasnila Vam radi pošljemo, ako je priložena znamka za odgovor. Zadruga jugoslovanskih pletarn, Osijek.	128
Zalivala
Za mnogoštevilne izraze iskrenega sočutja ob smrti našega preljubega, nepozabnega brata, svaka in strica, gospoda
Franca Posege
višjega sodnega svetnika
izrekamo vsem našo hajprisrčneišo zahvalo. Posebej se zahvaljujemo častiti duhovščini, gospodu predsedniku okrožnega sodišča dr. Franlu Žihru za prekrasen poslovilni govor, gospodom pevcem za ganljive 2a„ lostlnke.
Iskrena zahvala g. oktožnemu inšpektorju dr. Schaubachu, mestnemu načelniku dr. Juvanu, polkovniku g. Stojadinovidu, mariborskim stanovskim tovarišem in gg. odvetnikom, gospodom sodnikom iz Ptuja In Sv. Lenarta, zastopnikom raznih uradov, mariborski primorski koloniji ter vsem, ki so prihiteli z dežele, da se poklonijo manom pokojnika.
Končno prisrčna zahvala vsem darovalcem krasnih vencev in lepega cvetja ter vsemu mnogoštevilnemu občinstvu, ki je spremilo pokojnika na njegovi zadnji poti.
Maribor, Sv. Miklavž pri Ormožu, Trat In Celje, 29. januarja 1931.
252
2aIujoče rodbine; Posega, Perhavc, Pinterič, Forčealn.
Kongord] »Jutra« * Ljubljani; predstavnik Izdajatelji in uredniki FRAN BRO ZOV1C v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik STANKO DETELA
v Mariboru,