Leto 1890.
119
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XX. — Izdan in razposlan dné 10. ma;a 1890.
09.
^kon z due 15. aprila 1890.1.
uporabi odškodnine, katera pripade erarju, ker *e'a Povzame propinacijsko pravico v Galiciji.
90.
Zakon z dné 18. aprila 1890.1.
o zastopanji cesarskega namestnika pri deželnih šolskih svétih na Dunaji. v Pragi in Levovu.
ulr >, ^ Pr'trditvo obeti zbornic državnega zbora Kdzi|je>n tak6 :
S pritrditvo obéh zbornic državnega zbora ukazujem takö :
§• 1.
§• 1.
T
ta£a 'sto odškodnino, katera pripada erarju kot tla o. ..*u Propinucijskemu upravičencu v več kraji!i Galic-• kena zato' ^er v zmislu deželnega zakona za (iežela° z dné 22. aprila 1889. 1. (Dež. zak. št. 30.) Pioaci'kreVZame s ' dn^m januvarja 1890. 1. pro-uifte v n° Prav'co- uporabiti je v nakup nepremič-v Galiciji
:lJi za erar.
Pri deželnih šolskih svetih na Dunaji, v Pragi in Levövu je v zastopanje cesarskega namestnika postaviti posebnega uradnika.
Taisti se po nasvétu ministra za bogočastje in nauk imenuje po cesarji, nosi naslov „podpredsednik c. k. deželnega šolskega svéta“ in je v petem činovnem razredu.
§• 2.
P°lje(].y(|hdev lega zakona se naroča ministrom za s v° in finance.
Na D
Unaji, dné 1 5. aprila 1890.
§. 2.
Izvršitev tega zakona se naroča Mojemu ministru za bogočastje in nauk.
Na Dunaji, dné 18. aprila 1890.
Jožef s. r.
'•'“um,
s- r.
kan.

Kalkonhajii s. r. Uuiiujewski s. r.
Franc Jožef s. r.
Taaff« s. r.	Ouutsck s. r.
91.
Razglas finančnega ininisterstva z dné 23. aprila 1890. 1.,
da se je nazivalo kraljévo-ogerske male colnije „Almäsmezö“ izpremenilo v „Gyergyöbekäs“.
Po sporočilu kraljévo-ogerskega finančnega ininisterstva se je nazivalo kraljévo-ogerske male colnije „Almésmezô“ izpremenilo v „Gyergyôbékâs“.
Dunajewski s. r.
93.
Razglas finančnega ininisterstva z dné 23. aprila 1890.1.,
da se je kraljévo-ogerska velika colnlja v Ršavi pooblastila, v svojem področji cola prosto odpravljati preselltvene stvari, oziroma imetnosti pri-selnikov.
Po sporočilu kraljévo-ogerskega finančnega ininisterstva se je kraljévo-ogerska vélika colnlja II. razreda v Ršavi pooblastila, da smé v svojem področji na podstavi člena VIII., št. 7. colnega zakona z dné 25. maja 1882. 1. cola prosto odpravljati preselitvene stvari, oziroma imetnosti pri-selnikov.
Dunajewski s. r.
9 3.
Ukaz finančnega ininisterstva z dné 20. aprila 1890. I.
o postavitvi stroja za kolkovanje računov v Opavi.
V nadaljno izvršitev ukaza z dné 9. decembra 1886. 1. (Drž. zak. št. 175.), s katerim se je bilo dovolilo, da se kolkovna znamenja po 1 krajcarji in 5 krajcarjih vtiskujejo na računske golice, daje se na znanje, da se je v ta namen postavil stroj tudi pri c. k. včliki colniji v Opavi. in da se more pri tem uradu od 1. junija 1890. 1. počenši nepopisanim
računskim golicam, katere se tam zglasé za kolkO' vanje, vtisnitikolkovno znamenje 1 krajcarja, ozirom3 5 krajcarjev; ako se plača za to pripadajoča k°l' kovna pristojbina.
Dunajewski s. r.
9 4.
Ukaz pravosodnega ininisterstva z dné 3. maja 1890. 1.,
da se krajni občini Libosvâry in Vidice odkazuje*a okolišu okrajnega sodišča v Hostovu na Češkem-
Na podstavi zakonov z dné 1 1. junija 1868-1-(Drž. zak. št. 59.) in pa z dné 26. aprila 1873-Jj (Drž. zak. št. 62.) izločujeta se krajni občini svâry in Vidice iz okoliša okrajnega sodišča pf*10 skega in okrožnega sodišča hebskega ter se odD I zujeta okolišu okrajnega sodišča v Hostovu in okro nega sodišča v Plznji.
Ta ukaz zadobl moč s 1891.1.
1. dném
januvaft®
Schimboru s. >
9 5.
t
kaz ministra za notranje stv^i poraznimi s trgovinskim n,,ul' strom z dné 4. maja 1890. U
katerim se z ozirom na g. 22. zakona * ^ 1. decembra 1887.1. (Drž. zak. št. 1. od I- ^ nezgodnem zavarovanji delavcev ustana k6 naj obratni podjetnik osebam, ki imajo °P li v kakem zavarovanju zavezanem obratu, i znanje na nje spadajoči dčlež zavarovab,e prispévka.
V zmislu S. 22. zakona z dné 18.
1887. 1. (Drž. zak. št. 1. od I. 1888.) o nezgo^-. zavarovanji delavcev, mora se zaračunjati irVg, drževati zavarovance zadevajoči delež zavaf'ov*1^.^ prispévka, ki ga je plačevati nezgodni zavar°v‘ ^ ob izplačevanji mezde in plače v teku PrlSl v9ti v pravilih ustanovljene dobe, za katero je 1' ‘ „jj zavarovalni prispevek, po preračunu, katere88
napravi obratni podjetnik ter ga na znanje dâ Vsem zavarovanim osebam, ki imajo v obratu °Praviti.
1.	Javni učenci I. razreda morajo v I. poluletji opravljati šolnino naprej najpozneje v teku prvih treh mesecev po pričetku šolskega leta.
Z ozirom na to določilo zakona se s tem za-azuje, da naj obratni podjetnik v vsakem, nezgod-nemu zavarovanju zavezanem obratu na primernem, iSem zavarovancem lahko pristopnem mestu z na-
1- V kateri nevarnostni razred in kateri od-stotnipostavek tega nevarnostnega razreda je dotična ezgodna zavarovalnica delavcev uvrstila ta obrat;
2.	Javnim učencem I. razreda se srne plačilo šolnine odložiti do konca I. poluletja:
a) ako se jim gledé nravnega vedenja in pridnosti priznâ katero od obéh prvih ocenil v predpisani ocenilni lestvici, gledé uspeha v vseh zapovedanih učnih predmetih pa najrnenj ocenilo „dobro“, in
2. koliko krajcarjev od vsakega izplačanega jakega mezdnega goldinarja, ki po §. 16. zakona Qe v zaračun, mora podjetnik oddajati zavarovalnici skupni zavarovalni prispévek ;
D R ^ kaleri delni znesek tega smé podjetnik vit- * ‘n 22. zakona odbiti zavarovancu ob redo-„ j? Vplačevanji mezde ali plače kot zadevajoči elež zavarovalnega prispévka;
prav. ^ je podjetnika misel, posluževati se lé Vs ,lce’ 'n v slučaji, da ga je, ali se bo odbijalo ob r|Ct'J ^Plačevanji mezde ali plače, ali pa, ako se Se a dcd)ro storiti zavoljo ulomkov krajcarja, ki *
Plač,
ob katerem izplačevanji mezde ali
r'icM‘0 « f k	1	*
n , telcu pripustile dobe enega meseca (§. 22. '	z-) se bo odbijalo.
tianij * vsak;‘ izpreména v podatkih, na znanje niti !J0 zgörenjih predpisih, mora se precej ozna-na ei>ak način.
l8ÿQ^J'^"jo^i ukaz zadobf moč s 1. dnem junija aatte s. r.	Uacqueheiii s. r.
Ukay . .
J Ministra za bogočastje in nav z dllé <>• Maja 1890.' L,
^ersite'!" Se Vpremfnjajo nekatera določila mini-Zak- št 10ukaza 1 dné 12. junija 1886. I. (Drž.
o šolnini na državnih srednjih šolah (gimnazijah, realkah).
l9 . 'Oitia '•
■ juniju 'zpreminjajdč ministerski ukaz z dné t0-le. (• (Drž. zak. št. 100.), zauka-
ži) ako se izpolni uvèt, ki se zahteva v točki 6. lit. b ministerskega ukaza z dné 12. junija 1886. 1. (Drž. zak. št. 100.).
3.	Da se doseže kakemu učencu I. razreda odlog šolnine, podati je ravnateljstvu tiste srednje šole, katero obiskuje, v osmih dnéh po njegovem vzprejetji prošnjo, kateri se mora pridejati izpričalo o imovinskih razmérah, po oblastvu izdano ne pred enim letom.
Dva meseca po pričetku šolskega leta naj učiteljstvo presodi na podstavi dél dotičnega učenca, ali ustrezajo pogojem, ki se zahtevajo v točki 2., lit. a.
Prošnje tistih učencev, ki ne ustrezajo naposled imenovanim pogojem, naj učiteljstvo zavrne precej, pri čemer naj se učenci opozoré na to, da jim je dolžnost, plačati šolnino v roku, ki je predpisan v točki 1.
Ostale prošnje se z ustrezajočimi nasvéti učiteljstva pošljejo takoj deželnemu šolskemu oblastvu, katero o njih odločuje ter ob enem, ako odlog privoli, izreka dokončno oprostitev od plačila šolnine za I. poluletje s pogojem, da bo izpričdlo o 1. poluletji zadostovalo zahtévkom, ustanovljenim v točki 6., lit. a ministerskega ukaza z dné 12. junija 1886.1. (Drž. zak. št. 100.) gledé ocenil iz nravnega vedenja in pridnosti in pa gledé splošnega uspešnega reda,
Ako se na konci poluletja ne izpolni ta pogoj, mora dotični učenec opraviti šolnino še pred pričetkom 11. poluletja.
Odloka deželnega šolskega oblastva se mora v primernem roku dati na znanje še pred iztekom rokii za plačilo šolnine (točka 1.).
4.	Tistim učencem I. razreda, kateri so v 1. poluletji dobili izpričalo prvega reda z odliko,
more na njih prošnjo deželno šolsko oblastvo dovoliti vračilo šolnine, ki so jo opravili za I. poluletje, ako zadobé oprostilo od plačila šolnine za II. poluletje na podstavi pogojev, izrečenih v točki 6. lit. a in h ministerskega ukaza z dné 12. junija 1886. L (Drž. zak. št. 100.).
5.	Določila ministerskega ukaza z dné 12. ju' nija 1886.1. (Drž. zak. št. 100.) obdržč še svojo kolikor se ne izpreminjajo s pričujočim ukazom.
6.	Ta ukaz zadobi moč s pričetkom šolskega leta 1890./91.
Gautsch s. r.

Razglas c. k. vlade z dne 10. maja 1890.1.
zastran dogovora sè Švedijo in Norvegijo o vzajemni obrani tvorniških in tigovinskih znamek.
(Izvirnik.)
(Preloga.)
Déclaration.
Izrecilo.
Afin d’assurer aux Autrichiens et aux Hongrois en Suède et en Norvège et, réciproquement, aux Suédois et aux Norvégiens dans la Monarchie Austro-Hongroise la protection de leurs marques de fabrique et de commerce, les Soussignés, dûment autorisés à cet effet, ont arrêté les dispositions suivantes.
Da bi se Avstrijcem in Ogrom v Švediji i'1 Norvegiji in, na drugi strani, Švedom in Norvežcej11 v avstrijsko-ogerski monarhiji zagotovila obrana njih tvorniških in trgovinskih znamek, ustanovila sta ** to kakor treba pooblaščena podpisanca naslednj® določila.
Article I.
Člen I.
Les Suédois et Norvégiens en Autriche-Hongrie et les Autrichiens et Hongrois en Suède et en Norvège jouiront de la même protection que les nationaux pour tout ce qui concerne la propriété des marques de fabrique ou de commerce de toute espèce.
Le droit exclusif d’exploiter une marque de fabrique ou de commerce ne peut avoir au profit des Suédois et Norvégiens en Autriche-Hongrie et, réciproquement, au profit des Autrichiens et Hongrois en Suède et en Norvège un degré plus étendu ou une durée plus longue que dans le pays d’origine.
Švedi in Norvežci bodo uživali vAvstro-OgeW Avstrijci in Ogri pa v Švediji in Norvegiji | obrano, kakor svoji državljani v vseh stvaréh. ki9f tičejo lastnine kakoršnih si bodi tvorniških in vinskih znamek.
Izključna pravica do rabe kake tvorniške trgovinske znamke ne more niti na korist Sve in Norvežcem v Avstro-Ogerski, niti na koristAv8 H ceni in Ogrom v Švediji in Norvegiji imeti obširne) e, obsega ali daljše trajne dobe. kakor v domači 0e
Article 11.
Les nationaux de l’un des pays contractants qui voudront s’assurer dans l’autre la propriété d’une marque, devront remplir les formalités préscrites à cet égard par la législation de ce dernier pays.
Quant au dépôt de leurs marques, il devra s’effectuer en Suède au bureau Royal des brévets à Stockholm, en Norvège au bureau d’enregistrement et de dépôt des marques de fabrique et de commerce à Christiania, en Autriche-Hongrie aux chambres de commerce et d’industrie à Vienne et à Rudapest.
Les marques de fabrique ou de commerce auxquelles s’appliquent les stipulations précédentes
Člen II.
Državljani kake stranke pogodnice, hočejo zagotoviti lastnino kake znamke v ozÇ ^ druge stranke, morajo izpolniti obličnosti, ki J1 namen predpisuje zakonodajstvo poslednje »	^
Kar se tiče vpisa njih znamek, izvrši ° ^ taisti v Švediji pri kraljevi patentni pisarnici v ^ holmu, v Norvegiji pri vpisni pisarnici za tv0‘I' in trgovinske znamke v Kristijaniji, v Avstro-pa pri trgovinskih in obilnih zbornicah na in v Budimpešti.
'h &
Tvorniške in trgovinske znamke, o Ku ^ so uporabljajo spredaj stoječa določila, so hs*e>
S.on* ceHes qui, dans les pays respectifs, sont légi-mement acquises aux industriels ou négociants 4 > en usent, c’est à dire que le caractère d’une ^|arque suédoise ou norvégienne doit être apprécié apiès la loi de Suède ou de Norvège, de même jUf ce'ui d’une marque autrichienne ou hongroise gr'- ^re i'*gé d’après la loi autrichienne ou hon-
Toutefois le dépôt pourra être refusé si la marque pour laquelle il est demandé est considérée Par 1 autorité compétente comme contraire aux onnes moeurs ou à l’ordre public.
zakonito pridobljene v dotičnih deželah po obrtnikih in trgovcih, kateri se jih poslužujejo, to je: značaj švedske ali norveške znamke je presojati po švedskem ali norveškem zakonu, in tako tudi značaj avstrijske ali ogerske znamke po avstrijskem ali ogerskem zakonu.
Vendar se sme vpis zabraniti, ako dotično oblastvo spozna o znamki, katere vpis se zahteva, dd" nasprotuje nravnosti ali javnemu redu.
Article III.
Člen III.
j, Présent arrangement entrera en vigueur •	® j°ur de sa publication et restera obligatoire
I 4U a 1 expiration d’une année à partir du jour où il ou 1 autre des Hautes Parties contractantes aura dénoncé.
U .	f°> de quoi, les Soussignés ont signé le
sent arrangement et l’ont revêtu du cachet de e,lrs armes.
, ^aii à Vienne, en double expédition, le 120 sep-re de l’an degrâce 1889.
Pričujoči dogovor zadobi moč z dném njegove razglasitve in jo ohrani do preteka enega leta potém, ko ga ta ali druga visoka stranka pogodnica odpové.
V izpričalo tega sta podpisanca pričujoči dogovor podpisala ter mu pritisnila svoja pečata.
Tako napravljeno v dvéh izvodih na Dunaji dné 20. septembra 1889. 1.
s.) Szôgyény m. p.
(L. S.) F. Adelborg m. p.
(L. S.) Szôgyény s. r. (L. S.) F. Adelborg s.
^e|e^a ^°8°vor s« na podstavi zakona z dné 15. junija 1865. 1. (Drž. zak. št. 45.) za kraljevine in ’ zasl°pane v državnem zboru, déva v moč počenši z dném razglasitve.
Na Dunaji, dné 10. maja 1890.
Taaffe s. r.
Bacquehem s. r.



>





«
t