DECEMBER 12 G 13 P 14 S 15 N 16 P 17 T 18 S 19 C 20 P 21 S O lilija Lucija 3E Spiridijon Q 3. Adventna Adelajda Pela/?ija, spok. Kv.-Vunebald* Timotej Kv.-Peter KI + Kv.-Tomaž + £ 22 N 4. Adventna amerikanski Slovenec mvi SLOVENSKI LIST X AMERIKI Za two in narod — m pravico in ritnico — od boja do tmag$1 glasilo slov. katol.^e^vstva v ameriki in uradno glasilo družbe sv. družine v jolietu; s. p. družbe sv. mohorja v - chicagi; zapadne slov, zveze v denver, colo., in slovenske ženske zveze v z edin jenih državah. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) 240. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 14. DECEMBRA — SATURDAY, DECEMBER 14, 1940 LETNIK (VOL.) XL1X. Angleški poslanik nagfoma umrl - Izguba Italije v Afriki Malo pred smrtjo še apeliral za pomoč Po kratki, navidezno neznatni bolezni, Lord Lothian preminul v četrtek zjutraj. — V sredo zvečer se še čital njegov govor, v katerem je apeliral na Ameriko za več pomoči. Washington, D. C. — Angleški poslanik v Zed. državah, Lord Lothian, je po kratki bolezni nepričakovano premimi] ob 1. uri zjutraj v četrtek. Zbolel je na neki infekciji v nedeljo zvečer, vendar ni nihče pričakoval nič resnega, zlasti še, ker se je stanje v ponedeljek in v torek izboljšalo. Vendar pa je v sredo mož toliko oslabel, da je govor, ki ga je nameraval imeti zvečer tistega dne v Baltimore, moral nekdo drugi prečitati namesto njega. Lothian, ki je 'bil star 58 let, je postal poslanik v Ameriki štiri dni pred izbruhom vojne, ki jo je njegova dežela napovedala Nemčiji. Skozi celi ta čas je bil prominentia osebnost zaradi svojih diplomatskih zmožnosti in je igral ve-iiko vlogo pri posredovanju za ameriško pomoč Angliji. Skoraj do zadnjega diha je deloval v tej smeri in v govoru, ki se je, kakor omenjeno, preči-tal zanj v sredo, je še posebno izrazito apeliral za to pomoč. V tem govoru je Lothian izrazil zagotovilo, da Anglija ne bo popustila v sedanji borbi, ako jo bo Amerika podpirala z aeroplani, municijo, z ladjami in financami. "Na vas je ležeče, da odločite," je dejal, "če je v vašo korist, da nam nudite vsake vrste podporo, ki bo potrebna, da se zasigura, da Britanija ne bo padla." Povdaril je, da je varnost Amerike odvisna od tega, če je Anglija močno utrjena na Atlantiku; ker pa je angleška moč tamkaj oslabljena, bi potrebovala podporo ameriških ladij. Lothian je užival skoraj popolno zaupanje svoje vlade in je bil, kakor pravijo, mož, ka-koršnega je potrebovala An- GRKI ODBILI PROTINAPAD Ital ijani ojačili svoje vrste v Albaniji. Atene, Grčija. — Odpor italijanskih čet proti prodirajoči grški armadi se je te dni oja-čil in v četrtek so skušali napraviti Italijani tudi protinapad na dveh točkah. Ti napadi pa so 'bili odbiti, pravi grško poročilo, pri . čemer so imeli Italijani velike izgube. Ojačili so Italijani svoje pozicije zlasti na severnem delu fronte, dočim imajo na skrajnem jugu zaznamovati Grlfi nov napredek. Vendar pa ta ni znatnejšega značaja, kajti slabo vreme ovira večje operacije, zlasti v zraku. HARDUŠ! POSTAVIMO SE ZA PRAVICE! Naš dobrohoten pouk, da hrvaška beseda "zagrljaj" pomeni objem in ne pretep,-kot smo ga priobčili v" torek, je urednike pri Prosveti strahovito razjaril. Da bi oni bili ignoranti! Oni!!!? — "Ti, ti, ti -si ignorant, ti!" tako nekako vzklikajo. — Zveni precej otročje, toda nekaj so pač morali reči. Jeza neznansko škoduje človeku, pravijo zdravniki, in,, ker ne želimo, da bi morala SNPJ plačevati kake podpore, napravimo raje likof celi stvari. Pa v prihodnje ne potvarjajte več, da si prihranite jezo. -o- POLJSKO KATOLIČANSTVO ZATIRANO, PRAVI VATIKAN Rim, Italija. — Vatikanski list Osservatore Romano nava- FRANCOZI V ANGLEŠKI ARMADI London,, Anglija. — Pri napadu na severnoafriško mesto Sidi Barrani, ki je bilo v sredo vzeto Italijanom, so se (Vb strani Angležev bojevali tudi Francozi, in sicer oddelki, ki jim poveljuje francoski general de Gaulle. Tafco se je objavilo iz tukajšnjega glavnega stana "svobodnih Francozov," ki mu stoji na čelu omenjeni general. -o- MED MEHIKANCE SE RAZDELI ZEMLJA Mexico City, Mehika.— Novi predsednik Camacho je zadnjo sredo podpisal ukaz, po katerem ima dobiti kak poldrugi mili j o n mehiških kmetov, ki zdaj žive na komunalnih kmetijah, svojo lastno zemljo. Razdeljenih bo na ta KRIŽEMJVETA — Belgrad, Jugoslavija. — Semkaj so iz nevtralnih virov prispele vesti, da so v Avstriji izbruhnili delav'ski nemiri in, da so morale biti poklicane vojaške čete ob stavki v neki tovarni pri Dunaju. Delavstvo baje protestira proti 13 urnemu delu na dan. — Moskva, Rusija. — Otroci v Rusiji se morajo zgodaj način okrog 65 milijonov 'uriti v vojaških "umetnostih." akrov sveta, vendar pa se do- Tako je odrejeno, da se mora- 'jo med šolsko mladino, v starosti med 9. in 15. letom, uvesti vojne igre, jpri katerih se uporabljajo lesene puške, strojnice in kanpni. — Ankara, Turčija. — Turški vladi se zdi, da je vojna nevarnost vsaj začasno minu- ( la. Tako je zadnjo sredo iz-. dala odredbo, da se odpravlja my je '" Angleži zavzeli strategično mesto i Egiptovsko mesto Sidi Barrani vzele angleške čete Italijanom. — Več tisoč ujetnikov. — Fašisti trdijo, da ta poraz nima nikakega večjega pomena. ja, da se komunalni sistem ne bo docela odpravil. -o-- REGISTRACIJSKA DOBA SE BLIŽA KONCU Chicago, 11-1. — Cas za registracijo inozemcev se zaključi s 26. decembrom. Tisti, ki se še niso registrirali, imajo samo dobrih 10 dni še časa za to. Nujno je priporočati, naj j xnujiio je priporočati, naj y , noben nedržavljan ne opusti po"°fim zaJ?™itey mest registracije, ker so za to dolo-?je bl,a v veljavi nekaj tednov' čene občutne kazni. — Doslej se je v tem mestu registriralo okrog 206,000 inozemcev, kar je znatno več, kot se je pričakovalo. -o- BELGIJI GROZI POMANJKANJE ŽIVEŽA Berlin, Nemčija. — Belgija stoji pred resnim problemom glede prehrane, kakor je zadnjo sredo povdaril načelnik nemške vojaške administracije za Belgijo. Uradnikom in županom je izdal naročilo, da se imajo zapleniti vsa živila, da se bodo lahko nato razde-hevala enako med bogate in revne. Dve struji v borbi glede pomoči Angliji ja v svojem uredniškem član-glija, da je vzdrževal ugodne'ku zadnjo sredo zatiranje, ka-angleško-ameriške odnošaje. teremu je podvrženo katolU Razumljivo je zato, ko se v eanstvo na Poljskem. Mnogo Londonu popolnoma odkrito škofov in na stotine duhovpi- izražajo, da je izguba njega vsekala veliko vrzel v vrsti diplomatov. NIZOZEMCI MORAJO POZABITI KRALJICO Amsterdam, Nizozemska.— Po odredbi nazijskih oblasti se je moralo vzeti iz šol število knjig, v katerih se je kaj o-menjala kraljica Vilhelmina, ali pa so bile v njej natisnjeno njene slike ali njeni govori. Odstraniti se je moralo sploh vse, kar bi imelo značaj kake patrijotične propagande. Nad tem ukazom so bili Nizozemci tako ogorčeni, da so grozili izbruhniti nemiri med dija-štvom in se je novi vzgojni minister, dr. Dam, čutil prisiljenega, da je javno pozival k miru. kov je zaprtih v koncentracijskih taboriščih, pravi list, vsled česar je milijonom katoličanov skrajno otežkočeno,da bi živeli po katoliški veri, posebno še, ker so naziji poleg aretacije duhovnikov zaprli tudi cerkve v mnogih župnijah. Na enak način je zatrt tudi verski tisk, ki je prej nekdaj tako cvetel, in izdajanje mnogih verskih knjig je prepovedano. Ovirano je poslovanje raznim verskim zavodom, dočim so naziji direktno zaprli katoliško univerzo v Lublinu s številom semenišč in drugih šol vred. V mnoge cerkve, ki so ostale odprte, je dovoljen vstop za par ur samo ob praznikih in le v malokatere ob delavnikih. ŠIRITE AMER. SLOVENCA Washington, D. C. — Med tem, ko prihaja angleška vlada po svojih zastopnikih, katerim je stal na čelu pokojni poslanik Lothian, na dan z apeli po čimdalje večji pomoči od strani Amerike, se pa v enakem razmerju ostri prepir v Ameriki med dvema strujama, od katerih je ena za to, da sc da Angliji neomejena pomoč, dočim povdarja druga, da ima iti ta pomoč le do gotove meje. Kakor je bilo svoječasno že poročano, imate obe struji vsaka svojo organizacijo in potom njih skušate obe z vso intenzivnostjo vplivati na ameriško ljudstvo. Struja, ki zahteva za Anglijo vso razpoložljivo pomoč, ima organizacijo "Defend America by Aiding A lilies" in za nje oglase in propagando prispevajo, kakor se je ugotovilo, prominentni fi-nancirji in industrijalci, kakor tudi filmski igralci itd. Domnevati je, da je večina od teh iskrena in da želi pomagati Angliji res zato, ker je prepričana, da se ta bori za pra vično stvar; vendar pa se tudi sumi, da je med temi podpor- niki dosti takih, ki bi le želeli, spraviti Ameriko v vojno, da bi želi vojne dobičke. Druga struja, ki ima organizacijo "America First," sicer ni nasprotna, da se pošilja Angliji pomoč, toda pri tem zahteva prvič, da se ne dela tega r.a škodo oboroževanja Amerike same, in drugič, da se nudi pomoč le v okviru zdaj obstoječih zakonov. Predvsem je nasprotna temu, da bi se razveljavil rtevtralnostni zakon, kajti potem bi smele ameriške ladje zopet voziti v nevarni vojni pas, kar bi utegnilo dati podobni povod za vstop v vojno, kakor v* zadnji vojni. Ako bi se pa razveljavil tudi drugi zakon, namreč Johnso« nov zakon, ki lahko dobila Anglija v Ameri1 i neomejene kredite in to ti polagoma A-meriko tako zapletlo, da bi bila končno sana prisiljena k vstopu. Obe struji slušate z vsake vrste propagando, ki je mogoča, vplivati ni razpoloženje ljudstva. Ker imate tudi v kongresu obe svoje pristaše,je pričakovati ka. srditih borb. Kairo, Egipt. — V skrajnem severozapadnem koncu Egipta se vrše točasno ljuti boji med angleškimi in italijanskimi četami, v katerih imajo Italijani zaznamovati občuten poraz. Med drugim so Angleži v sredo zasedli tamkaj, mesto Sidi Barrani, ki je tvorilo glavno oporišče italijanskim četam v tamkajšnjih puščavskih krajih. Kakor povdarjajo angleška poročila, so Angleži s svojim napadom tako presenetili Ita-jane, da niso imeli ti časa za umik in jih je bilo nad 20.000 ujetih; Churchill pa se je v Četrtek izrazil v angleškem parlamentu, da utegne število ujetnikov doseči 50,000. Zemljo, za katero se vrše ti boji., so si Italijani prib;i.]: tekom trudapolne ofenzive meseca septembra. Iz Libije so prodrli ob sredozemski obali v to pokrajino, ki je skoraj popolnoma puščavska, okrog 90 milj daleč proti vzhodu, ko se je zaradi nekih ovir ofenziva ustavila. Z dobro strategično potezo so zdaj Angleži udarili od juga ravno v sredo italijanskih sil in jih na ta način razcepili. To je bil mojsterski u-darec, pravijo Angleži ter pri tem pripisujejo zavzetju mesta Sidi Barrani veliko važnost. V fašističnih in nazijskih krogih pa nasprotno omalovažujejo to angleško zmago in pravijo, da so je Angleži zato tako veseli, ker je to njih prva znatnejša zmaga tekom cele sedanje vojne. Pri tem dostavljajo, da so se ravno isti Angleži nasprotno izražali, da nima Sidi Barrani nobenega strategičnega pomena, ko so mesto zasedli Italijani lT.sept. ANGLEŽ ODGOVORIL NA HITLERJEVE BESEDE London, Anglija. — Notranji tajnik Morrison je imel v sredo govor, o katerem se smft-tra, da je nekak odgovor Hitlerju na njegove besede. Kakor je bilo poročano, je Hitler silovito žigosal sistem v demokratičnih državah, ki dovoljuje, da je na eni strani skrajno bogastvo, na drugi pa. skrajna revščina. Morrison je dejal, da moramo po vojni stremiti po taki socijalni preureditvi, da bo tak sistem onemogočen. V to svrho, je povdaril, se mora privatni monopolizem odpraviti ter se pretvoriti v državni monopolizem. Ta preureditev in z njo svetovni mir pa se ne bo dosegla, je po ovinkih dejal, v svetu, ki bo stal pod nazijskim gospodstvom, marveč le potom načrta za med narodno sodelovanje, potom katerega se bodo mobilizirali vgi gospodarski viri. V to svrho je priporočal, da se po voj ni ustanovi posebna medna rodna zračna policija. iz Jugoslavijo Družba spalnih vagonov, je največji kapitalist v Jugoslaviji in samo na področju banovine Hrvatske, napravi 3 milijone čistega dobička, a nje inventar je vreden samo en dinar. — Seno so prodajali. — Drugo. Dve sliki današnjih dni Ljubljana, v oktobru. — Družba, ki dela s tremi milijoni odstotkov dobička. Pod tem skoraj neverjetnim naslovom, poročajo zagrebške "Novosti" o mezdnem gibanju nameščencev mednarodne Družbe spalnih vagonov. Družba, ki ima svoj sedež v Parizu, Bruslju in Londonu, piše list. je občutno povišala cene v vagon-restoranih in spalnih vozovih — za 15 do 40 odstotkov. Ta družba je največji kapitalist v Jugoslaviji, ker je ves njen inventar vreden samo en dinar. Vsi vozovi diuižbe so se v zadnjih 40 letih že po dvakrat amortizirali, a v bilanci morajo figurirati z najmanjšo vsoto enega dinarja. Družba tudi v današnjih težkih razmorah 8.uno na podvoč ju banovine Hrvatske zasluži letno 3 milijone čistega dobička, to se pravi, 3 milijone odstotkov. * Delavci tvornice kisika So-doad v Zagrebu, ki je last francoskega kapitala, so te dni zahtevali povišanje mezd. Pri tej priliki je prišlo na dan, da podjetje nima nikogar pri hiši, ki bi ga na zunaj predstavljal. Generalni ravnatelj tovarne Jaques De Cock je pved kakšnim mesecem odpotoval, a se od takrat ni več o-glasil in ne vedo, kje je, prav tako pa je tudi neznano mesto centrale. Zagrebška tovarna je pošto od svoje centrale sprejemala nekaj časa iz Mon-treala v Kanadi, nekaj časa iz L-zbone, zadnji čas pa se centrala ni več oglasila. -o- Nenavadna kupčija s senom Ljubljana. — Štirje možje so si bili nekaj izmislili, da bi opeharili vojaški erar pri seru. Tam v severni okolici Ljubljane je neki posestnik prodal topničarskemu polku seno. Naložili so seno na voz. Na mestni mitnici na T.vrševi cesti v bližini topničarske vojašnice so seno stehtali. Pozneje so dognali, da je bilo to seno za 70 kg težje, kakor je bilo v resnici. In kako je prišlo do tega? Na prav čuclen način. Ko so na travniku seno naložili, je neki Jože ostal na semi in zadremal. Dremal je vso polj do mitnice. Ko so seno stehtali ,so tudi njega tehtali. Gospodar, ki je prodal seno, je baje dal za liter vina, da se je kupčija tako lepo posrečila. Toda prišli so stvari previdni možje na sled in zadevo ovadili sodišču. Sedaj se bodo morali pred sodiščem zagovarjati 4 možje, med njimi tudi neki narednik, ki je sodeloval pri kupčiji. Ta pravi, da sploh ni vedel, da bi bil kdo na vo zu, ko so seno tehtali na mitni- •SlRITE AMER. SLOVENCA Smrtna nesreča starčka Franc Mihalek, 81 letni posestnik iz Ločice je nedavno pasel kravo blizu domače hiše na vrtu. Krava pa je iz neznanega vzroka splašena poskočila in potegnila seboj Mihalo-ka, kateri je tako nesrečno padel, da je obležal mrtev na licu mesta. — Pred 10. leti je udaril Mihaleka konj v glavo in so mu tedaj v bolnišnici operirali lobanjo. — Sedaj je zdravnik ugotovil močan pretres možganov, vsled česar je nastopila smrt. -o- Kože je kradel V shrambo mesarja Ivana Jagodica v Mariboru je nekdo vlomil in odnesel iz nje 12 telečjih kož, vrednih do 2000 di-nnrjpv. Pozneje se je ugotovi--la je tatvtoo uvrftil mesarski pomočnik Franc Ozebek, ki ima na vesti že precej takih pregreh. Lepa gesta Kakor poročajo, je tvrdka C. Budefeld, ob priliki 100 letnice svojega obsoja darovala mestni občini Maribor 25.000 dinarjev za siromašne mesta Maribora. Lepa starost Pred kratkim je slavil v Ljubljani 90 letnico rojstva ljubljanski meščan Ivan To-mažič, ki je kljub visoki starosti še vedno čil in zdrav sredi svojih hčera in vnukov. — Rojen je bil pod slamnato streho v Jablanici pri Litiji. Se mlad je prišel v Ljubljano in služil kot kurjač v tedanji Koslerje-vi, sedaj Union pivovarni. Zaradi svojih zaslug na polju človekoljubja je bil že večkrat odlikovan, a leta 1923 mu je mestni svet ljubljanski podelil meščanstvo stolnega mesta Ljubljane. -o- Zopet doma J u g o slovanski železničar Anton Urbič iz Rakeka, ki je bil v italijanski ječi, je bil končno v Rimu pred sodiščem o zaščiti države oprošen vsake krivde in se je vrnil domov. V trdnem upanju, da se bo izpričala njegova nedolžnost, je njegova družina na svobodi vsaki dan pristopala k mizi Gospodovi. -o- Močvirje bodo izsušili Kot poročajo, je bilo odobreno celih devet milijonov dinarjev za melioracijo največjega hercegovskega pristanišča hercegovskega polja Be-lujsko-Imotsko. To polje, kt ga najmanj dvakrat na leto zalije, se razprostira v dveh najgosteje naseljenih okrajih, Imotskem in Ljubuškem. Da S3 preprečijo ppplave, 'bodo morali prevrtati hrib v dolžini 1650 metrov. Na osušenem polju bodo pridelali na le pisal Norvežan Johan Bojer. Sicer pa žive naši ljudje kot J uradniki v mestih pri raznih > podjetjih, ali kot rokodelci. Za-* nimivo in uspešno kariero je 1 naredil naš rojak Ivo Butkovič, " doma iz Cerknice, ki je z navad- - no kmetijsko šolo, v katero je hodil na Grmu pri Novem me- " stu, postal v brazilski prestolni-a ci Rio de Janeiro direktor vse-e državnega monopola za prodajo - alkoholnih pijač. i- , 0 Ga. Paternost ,]e ustanovila 1 1932. Klub jugoslovanskih žena v Sao Paolu, ki je imel predvsem n praktičen namen, da bi naše že- L ne imele takoj pomoč pri krstu, , kot botre in podobno. Klub je jj 1937 prenehal, ker ni imel svo- jega lokala, vendar pa se naše Sledenje v gospodinjstvu V Marsikatera gospodinja var- ^ či.je na vse strani in vendar ne izhaja s svojimi mesečnimi j prejemki. Izdatki se ne zmanjšajo in naša dobrav gospodinja ^ postane sčasoma malodušna. r Povedati vam hočemo nekate- v re stvari, ki jih tudi najboljša j gospodinja kaj rada pi'ezre. Skoi'o v vsaki hiši imajo danes že električni likalnik. Var-Čuj s tokom! Ko postane že-leznik vroč, iztakni tok in likaj tako dalje, dokler se železo ne začne ohlajati. ] Preglej zvečer vse sobe; morda si pustila kje odprto s luč! Kdor ima v hiši plinsko ■ razsvetljavo, naj zvečer zapre ' glavni vod. Vilice in nože snaži vsaki dan z veliko pažnjo, tako si ] dolgo ohraniš lepo jedilno o-rodje. Ako si dobila madež v obleko, osnaži ga takoj. Maj ti ne bo žal dela! Takojšnje snaženje skoro vselej pomaga. Zastarele madeže pa je treba čistiti kemičnim potem, kar škodi blagu. Ce te muči glavobol, se takoj vleži za pol ure. Bolje je, j da izgubiš pol ure kakor pa Značilno je, da je Mont Blanc, ti najvišji vrh v Evropi, med pla- č; ninci manj priljubljen kot neka- t« teri drugi alpski vrhovi, kakor Matterhorn, Grossglockner ali t; Jungfrau. Plezanje na Mont t Blanc je skrajno naporno, obču- \ dovanja vredno, le čar junaštva k in romantičnosti mu manjka. I Tem bolj pa se zanimajo za naj- ji višjo gor v Evropi znanstveniki, ri in sicer zelo ugledna veja zna- r nosti, astronomija. Prav na vr- a hu Mont Blanca stoji zvezdarna, v ponos in hrepenenje vseh evrop- r skih zvezdoslovcev. Zakaj tudi r ne, saj ni nikjer v Evropi točke, 1 ki bi bila bližja nebesu, bolj od-tegnjena velemestnemu dimu in I prahu, od koder moreš v svežem c gorskem zraku s pridom in ne- r moteno posvetiti vso svojo pažnjo nebu in velikim, skrivnost- z " nim telesom na njem. i. Ravno pred petdesetimi leti je ^ v bil Mont Blanc priča tekmi dveh * 'i mož, zvezdoslovcev in navduše- ' ■- nih planincev; to-sta bila Vallot 1 i- in Janssen. J a Vallot se je že od leta 1886 zali nimal, kako postaviti na višavah i- montblanškega gorovja zatoči- . a šče za planince in opazovalnico i- za zvezdoslovce obenem. Do ta ' krat sta bili v celem le dve ko-a čici na tem velikanskem masivu. . I- Poslednja je stala v višini 3819 ; metrov, ostalih 1000 metrov do ] vrha pa je bilo brez vsega. Kdor je šel na vrh, si je moral sam j prinesti šotor, če je hotel gori j prenočevati. Vallot sam je preživel tri dni na vrhu v sprem-stvu asistenta in dveh planin- I l> skih vodnikov iz Chamonixa. : Tam je preučil vprašanje posta- ; 0 vitve nove koče na Mont Blancu. {> Sam nam dramatično popisuje, ;s kako so na gori prenočili. "Ko a smo se zjutraj v šotoru zbudili, 10 smo mislili, da se bomo zadušili; ;e kisika je bilo tako malo, da je k bil-zrak, ki se je nahajal v zaprtem šotoru, popolnoma porabljen. Potem nas je še zalotila strahovita nevihta. Štirje ljudje j na samotnem vrhu smo oprav-Ijali vlogo strelovodov. Naša te-' lesa so bila nabita z elektriko: |n od elektrike p se nam našopirili lasje, pri vsakem gibu s ptstom je z glasnim prasketom šinila iskra s členka." 'a V razpoloženju tega pustolov-l' skega bivanja na vrhu Mont n' Blanca je padel sklep, postaviti, kočo za turiste, ki naj služi ob-40 enem tudi zvezdoslovcem za njih e" opazovanja. Vallot je takoj po-iskal primerno mesto, junija 1890. je bila hišica že gotova v Chamonixu. Razstavili so jo na posamezne 15 kg težke dele in u> 25. junija se je podala dolga ka-d" ravana planincev s kočo na hrb- \ ZVEZE S STARIM KRAJEM f i? ; . «; .!; _ .5 v>, •■' . j M j? SO zd^j bolj newdncrtj ^k^tjaLrt>e- M it sece, da pride Af sv4»jp -n)es{tp.] |Hfiifc]š» Je zračna*tfoŽta. ki stane ja . za navadno pismo Pa tudf ta potuje nfcredno, včasih pride A ' skozi od dva do tri tedne, vi^sih je kje Zadržana, flli-čaka na )c- j? taio in tudi zakasni. ' Kar fee ^e !posljinja denarja v'Jugoslavijo fflj 8 je za enkrat najbolj priporočljivo poslati po kablu' brzojavno. To m $ siccr stane 1 dolar ekstra, a je dostavljeno od pet do deset ali dva- jft \ najst dni. | NAŠE CENE, DINARJEM SO ZDAJ: ^ ? Za $2.20..............:'.m Din Za ?U.Q0............ 600 Din Ij f Za $4.00................M Din Za ......L 700 Din A $ Za $5.80...............-.300 Din Za' $14.50..'.......... 800 Din M - , Za „$17.7p........•.:.. 1000 Din 35 & ' Pri višjih zneskih poseben popus^. Pošiljatelje prosimo, da js 'i* nakazujejo svoje pošiljatve v ravnih svotah v dinarjih, ravno po rf sto in se poslužujejo zgorajšnjih' cen.—ZgorajSne cene veljajo za W f pošiljatve po zračni pošti. Za BRZOJAVNA nakazila dodajte k ffj $ vsaki pošiljatvi $1.00. m f CEtiE LJRAM: M » Za $5.00.............. 100 j i r (II Za $9.50'.!........200 lir i | .. Za $22:50........:.........500 lir' i ^ Pošiljatve naslovite na: M f JOHN JERICH | | 1849 W. CERMAK ROAD,*, j -:'T, CHICAGO, ILLINOIS | KRASNO BOŽIČNO DARILO za sorodnike, prijatelje in znance je gotovo lepi KRASEN KRIŽ f kateri tvori pripravo, usrow ki se rabi ob času pre- j » J »idevanja bolnikov. ^f1- Narejen je po no-vem Praktičnem nači- jA jfi nu iz tako zvanega f—"Wood Fiber" materi- " f|\ jmWj ala- Visok blizu 11 te- •'(f/fr 2ev- Nare5en fefcO' d® se vsa priprava, kot svečke, flaška za bla-i lil goslovljeno vodo, ba« II i ta, prtič, žličke zloži v I I II križ. Nato s« načelna stran križa zapre kot ____J | I pokrov in imate kta- Ljl m, gen križ za obesiti n» ;JjjSil TSliLtt Steno. Narejen je v le-pi orehovi barvi Križ ! M ' M vlit ^ j | /g (j medenine, f. M i M i j Te križe so začeli ! MU// ' /a ^delovati pred krat- I ^r-^/ / kem kot posebno no- • -—J f veliteto in se radi praktičnosti zelo pro-' dajajo. F Ker je pred božičnimi prazniki velik naval naročil in jih zad-nje dni ni mogoče dobiti, ?ato svetujemo, da vsi ki želite ta križ i naročiti komu za božično darilo, pošljite naročila gotovo do 13. } DECEMBRA, da si tako zagotovite točno dostavo. Pošljemo krip f tudi na druge naslove, kamorkoli želite, samo dajte nam pravilne t naslove, komu naj se križ dostavi. f STANE S POŠTNINO: $2.50 f Znesek jc poslati v Money ordru ali čeku z naročilom na: f Knjigarna Arnerikanski Slovenec ; 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois jjj PROSLAVITE BOŽIČ OB LEPIH J^SUCAH £ Jaslice, kalcoršne prikazuje gornja slika, so narejene iz močnega deljilega papirja (Cardboards). Papir ? trpežen in .«o narejene tako, da so zložljive; 16 komadov obstoječih iz pastircev, angeljev, ovčic in jaslic se 0 zloži skupaj, kar napravi impozantno sliko božičnih jaslic. Jaslice zavzemajo skoro štiri čevlje in pol v ff dolžini in so en čevelj in pol visoke. Dolžina se lahko poljubno zmanjša. Vsak komad je narejen natančno g ?,a svoje mesto. Slike so tiskane v najslikovitejših baivah, kar olepša vso hišo, v kateri se te jaslice postavi. K Narejene' so tako trpežljivo, da trpijo ob primerni pažnji najmanj do deset let. Zložene in pakirane so v * lepi trpežni baksi, v kateri S(j hranijo od leta do leta f Zgornje jaslice stanejo s poštnino----------1--------------------«.----$2.00 1 DRUGE MANJŠE JASLICE ZELO LEPE JASLICE, tudi iz trdega papirja (Cardboards), trpežne za več let, stanejo........................$1.00 8? JASLICE SREDNJE OBLIKE, iz papirja, lepo umetno narejene, stanejo ................................................SOc W MANJŠE OBLIKE, lepe umetne jaslice.......................................................................................................................35c IJ* ZBIRKA PASTIRCEV za jaslice, Id se stavijo iz papirja ....................................................................................25c || MALE OBLIKE (za otroke) ........................................................................................................................................15« SESTAVI ZA JASLICE {S Pastirčki, narejeni kot kipi, brez štalice, ki se sestavi na mizi ali kostnu in predstavlja krasno sliko svetonočnega prizora. Ti sestavi stanejo: [Jilffi'tete^^ *» S? MALE OBLIKE ...:.............................................................................................................................................: -..... $L50 $P SREDNJE OBLIKE ................................................................................................................................................. $3.25 iff MALO VEČJE OBLIKE .......................................................................................................................................- $s-50 2? Naročila se sprejema samo DO 16. DECEMBRA, ker poznejšim naročilom ne bo mogoče nuditi toč- ffif ne dostave. Zato požuri se vsak z naročilom takoj. W Naročniki jaslic naj navedo pri naročilu, kakšne jaslice želijo in za kakšno ceno, da jim bo mogoče po Sjtf želji postreči. Po C. O. D. teh naročil ne pošiljamo, razven če želi tak naročnik stroške za C. O. D. nositi & sani. Naročila pošljite na: KNJIGARNA AMERIKANSKI SLOVENEC Chicago, Illinois 1849 West Cerraak Road, Stran * KMERIRANSK! SLOVENEC Sobota, 14. decembra 1940 SRCE V OKOVIH ROMAN - NAPISAL MIRKO BRODNIK 9<>O<>OOO^ckkmk^^ Potem so prišli še udarci, ki so ga stali težke denarje. Ona stvar z lesom mu je požrla skoraj milijon. Čeprav ta vsota v primeri z njegovim premoženjem ni bila tako velika, jo je vendar težko občutil, kajti vzela mu je tekoči denar, saj je imel večino svojega premoženja naloženega v posestvih, ki jih v izgubo ni hotel prodati. Občutek bolesti za ženo, ki mu nikdar ni bila žena, je počasi izginjal, toda name-stu njega je prišel občutek brezmejne o-sameiosti, brezmejne praznote. Graščina, ki mu je bila nekoč kraj, kjer se je odpočil od dela, mu je postala pekel. Neki dan se je vozil po deželi. Slučaj je nanesel, da se je peljal mimo kraja, kjer je zdaj stanovala njegova žena. Videl jo je med oblakom prahu, ki je zakrival avto, ko je stala na vrtu s svojim otrokom. Takrat so ga nenadoma zapustile vse moči in komaj je obdržal oblast na krmilom. Na srečo ga ona ni videla. In še drugi črv mu je razjedal srce. V družbi svojih prijateljev, ki niso imeli nič boljšega slovesa kakor on, je nekoč za šalo vzel nekaj kokaina. To je potem ponovil še večkrat in preden se je zavedel, mu je to uživanje postalo strast. Sprva razen trenutnega užitka ni opazi] na sebi nikake izpremembe. Potem pa je jel opazovati, kako so mu roke drhtele, kako ga je. jela minevati tista hladna pre-mišljenost, ki je bila vzrok vsem njegovim dosedanjim uspehom. Umaknila se je neki preplašenosti, ki so jo dogodki zadnjih časov še povečali. Čutil je, kako ga počasi zapuščajo moči. Takrat je nastala v njem reakcija. Poskusil je prenehati z uživanjem mamil, dva dni se je trdno upiral, toda drugi večer se je moral premagam vflati. Vzel je novo dozo, večjo od poprejšnje. Ker je imel dovolj denarja, mu ni bilo težko strup kupovati. Tudi to je bil eden izmed vzrokov njegove pogube. Kako dolgo bo vzdržal, se je izpraševal. Kako dolgo bo še mogel zmagovati vse posle? Ni vedel, toda nekaj mu je govorilo, da ne bo več dolgo, ko bo prišel trenutek, ki ga bo pahnil na tla, v blato, odkoder ni več dviga. Spomnil se je nekega prijatelja. Pred letom je bil še močan mož in bogat. Danes je izčrpan, ubit. Njegovega obraza se skoraj boji. Mrzlično drhteče oči, ki jih je zadnjič pri njem opazil, ga že zdaj preganjajo. Časih se ga je lotil obup. Zdelo se mu je, da je ko čolnar, ki ga tok vode žene v pogubo, veslo ima v roki, toda preslabotno je, da bi ga moglo odvesti h kraju. Drvi proti prepadu, kjer se bo zdrobil v nič. Oblečen se je vrgel na posteljo. Kakor ne bi mogel ukazovati svoji roki, je ta segla v predal, kjer je bil kokain ... Drugo jutro se je izmučen, kakor ne bi bil nič spal, vrnil domov. Sedmo poglavje INŽENJER SAZANOV ' Za Ljubljanskim gradom je stala majhna hiša, na zunaj mirna in zapuščena. V njej je bil dom ruskega inženjerja Saza-nova, enega tistih, ki jih je doletela usoda, da so morali pobegniti, ko je v Rusiji RAZNOTEROSTI izbruhnila revolucija. Njegovi tovariši so se razkropili po vsem svetu. Nekatere je zaneslo v Francijo, druge v Nemčijo, tretje spet kam drugam, njega pa je vrglo v naše kraje. lnženjer Sazanov je bil že v Rusiji znan kemik in izumitelj. Bil je vodja kemičnega oddelka in tu je imel dftvolj časa in prilike, da se je lahko popolnoma posvetil svoji vedi, in posvetil se ji je temeljito. Poznavajoč vse najnovejše iznajdbe, jih je izpopolnjeval in odkrival nove. Kmalu si je s svojim delom zaslužil precejšnje premoženje, da si je lahko sam zgradil moderno opremljen laboratorij. Ko je to dosegel, je službo pustil in začel na svoje. Že med vojno se je bavil z mislijo, kako bi odkril cenejše pridobivanje bencina. Sredi teh poskusov ga je dobila revolucija. Mesece je blodil po svetu, dokler ga ni zaneslo v Ljubljano. Tu si je z ostankom premoženja, ki ga je v naglici mogel rešiti, najel majhno hišo, kjer si je napravil skromen laboratorij in ga sproti izpopolnjeval, kolikor so mu sredstva dopuščala. Tu- je hotel preživeti dneve izgnanstva, dokler se mu ne bi ponudila prilika, da se vrne v domovino . . . Dve leti je tako živel, skoraj stradal, saj je ves denar, ki ga je dobival, sproti porabljal za svoje poizkuse. Pri tem je odkril nekaj manj pomembnih novosti, ki jih je prodal neki angleški firmi, s katero je bil že pred vojno v zvezi. Skoraj je že obupal, misleč, da se mu izum ne bo nikdar posrečil, tedaj pa je nekega dne hotel slučaj, da je odkril to, kar je dotlej brez uspeha iskal. Takoj je 0 tem obvestil angleško tovarno in prosil, naj mu pošljejo enega svojih strokovnjakov, S katerim bosta izum preizkusila. Obenem je svojo iznajdbo ponudil Angležem naprodaj. Nekega dne je res prišel angleški inže-njer. Pokazal mu je svoj izum in ugotovila sta, da se z njim zmanjšajo troški pridelovanja bencina, skoraj na polovico. Sazanov je za ta izum zahteval trideset milijonov. Anglež je na to pristal in podpisala sta začasno pogodbo, ki bi jo morala še družba potrditi. Pogovori med njima so se vršili v Ru-sovem laboratoriju. Tam sta razmišljala in računala in niti opazila nista, da nekdo pri odprtem oknujjosluša. Ta "nekdo" je 1)iT eden izmed zaupnikov neznanca, ki smo ga v prejšnjem poglavju srečali v pogovoru s Kregarjem. Slišal je vse, kar sta Sazanov in Anglež med seboj govorila. Tako je neznanec lahko napravil načrt, da bi prišel do izuma in denarja. Po ovinkih pa je zvedel še nekaj več. Zvedel je, da prinese Anglež, če bo družba pogodbo potrdila, inženjerju denar v Ljubljano, ker je inženjer tako zahteval, zvedel je tudi to, da se Anglež vrne prihodnjo soboto. Ta sobota se je bližala. Sazanov, ki je vedel, da se bodo zdaj vsi njegovi načrti izpolnili, jo je komaj čakal. Pred nekaj dnevi je dobil od svoje hčere, ki se je že pred vojno poročila v Ameriki, povabilo, naj jo obišče. Takoj ko bo imel denar, je sklenil odpotovati k njej. Da bi le prišla ta sobota! ; (Džilje prih.y NAROČILA ZA STENSKE KOLEDARJE "Amerikanskega Slovenca" sprejemamo že sedaj. Letošnji koledar bo nekaj posebnega. Izdan je za 50 letnico lista "Am. Slovenca" in bo že radi svoje lepe slike kras za vsako slovensko hišo. Koledar stane za tu in stari kraj s poštnino samo i h - " 20 centov Naročila je poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak" Road, -:- Chicago, Illinois. MESIA LONDON — NI ' To ni nobena šala: Mesta Londona, največjega mesta na svetu, Londona prestolnice, srca in glave angleškega imperija, mesta z osmimi milijoni prebivalcev, tega mesta ni. Mnogi ljudje danes čitajo v časopisih o bombardiranju lean ;ili onega dela v Londonu, -a poiščejo v knjižnici priročnik notranje uprave zedinje-nfh kraljevin Velike Britanije in Irske ter iščejo Londona v ibecerinem kazalu. Ne najdejo ga, kajti Londona ni. . . Mesta Londona res ni, le množica večjih in pa manjših občin, kakih 300 po številu, je nanizanih druga ob drugi, med nekaterimi pa je zopet malo zelenja kot presledek. Vsa ta mesteca skupno tvorijo grofijo (ne mesto) London. Na čelu te grofije je "London County Council," pokrajinski svet neke vrste izvoljen parlament. Predsednik se Vsako leto menja. Teh osem milijonov živi torej v 300 občinah grofije London, v občinah Wandsworth in Chelsea, Hamstead in Stoke, Greenwich in Kensington, Wliitecheapel in Tottenham in kako se že vse imenujejo. SPOMIN NA KAVO Ko V mnogih evropskih državah ni več kave, drugod pa jo je še malo in jo mešajo s ci-korijo ali drugimi dodatki, radi mislijo ljudje na tiste "stan re čase," ko je bilo po kavarnah in restavracijah še dovolj čiste kave .. . Prej je je bilo tudi v .vojnih časih dovolj, kakor vidimo iz 70 let stare anekdote. To se je zgodilo za časa prusko- francoske vojne leta 1870. Medtem ko so pruske čete oblegale. Metz, je potoval pruski ministrski predsednik, nihče drtiig'i kot poznejši "železni kancler" Bismarck,, po LotiUingijii in je prispel v kraj, kjer je bil sedež neke pruske divizije. Prime ga huda žeja, Stopil je v neko majhno trgovino, kot so pač v malih vasicah običajne in so obenem gostilne in trgovine z življenjskimi potrebščinami. Vprašal je najprej gospo za, mizo. "Ali imate cikorije?" — Seveda jo' imam," mu odgovori gospa. — 'Totem mi prodajte vso ciko-rijo, kar je imate, pa prav vso!" je bil Bismarckov odgovor. Ko so ležali pred njim na mizi vsi zavoji cikorije, je rekel gospe: "Tako, sedaj pa mi dajte porcijo močne, vroče kave." ANEKDOTA Kralj Henrik VIII., ki je svojo drugo ženo Ano Boleyn dal usmrtiti, je kmalu po krvavi smrti nesrečne žene prosil za roko lepo milansko prin-cezinjo. Videl je namreč njeno sliko -Tin se je zaljubil vanjo. Odposlanstvo, ki ga je kralj poslal v Milan, je bilo slovesno sprejeto in ponudbo mogočnega kralja so sporočili princezi-iiji v slovesni seji mestnega sveta. Princezinja ni dolgo premišljevala, marveč je odposlanstvu odgovorila z naslednjimi besedami: "Zelo se čutim počaščeno s ponudbo slavnega kralja, kljub temu pa sem prisiljena, da to ponudbo odklonim, ker me telesna hiba sili, da zavrnem roko Henrika VIII.: Jaz imam /al samo eno glavo! Sporočite Njegovemu Veličanstvu, da bi njegovo ponudbo z veseljem sprejela, če bi imela — dve glavi." -o--- •Širite amer. slovenca' POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo ln najstarejšo jugoslovansko Ra dio uro Od 9. do 10. ure d^ poldne na WGES postaji 1360 kilocycles. ni ®HH pim> slovenski pogrebni zavod v chicagi i »«.*.' •. vi*. . Louis J. Zefran 1941 W. Cermak Rd, Chicago, Illinois Phone Čanal 4611 ___________ NA RAZPOLAGO NOC IN D AN i •u 3 r —■ Najboljši automofelll n pogrebe, krste in ženitovanja. MrtvmSka kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerna. Slovanski vidik pri sedanji borbi je stopil v ozadje, ako je sploh kdaj bilo kakega takega vidika, ko Slovanom, samim manjka razumevanja slovanske skupnosti. Čehi bi bili izločeni, Poljaki tudi, Slovaki letajo v Berlin in pridno vse podpisujejo, kar jim dajo v podpis. Malo preglavic bi bilo le še na Balkanu, toraj pri Jugoslovanih in morda vsaj nekaj ludi pri Bolgarih. Slovanske mentalitete utegne še precej biti v Jugoslaviji, ne dosti pri Bolgarih, ker vodilni krogi v Bolgariji so bili vedno zoper slovanske interese, le v narodu je nekaj te mentalitete, vsaj ruske mentalitete, ako se ta krije s slovansko. Zopet je pa vprašanje, če je pri sedanjih vodilnih krogih v Rusiji kaj slovanske mentalitete. Berlin je povabil za podpis tudi Bolgare. Car in politiki so takoj prikimali, izgleda pa, da je morala nad narodom za pihati malo ostra sapa, in v Berlin niso šli in ničesar niso podpisali, kakor so to storili Slovaki, Mažari in Ilumuni. Ce znači vse to', da je veter zapihal na drugo stran, bi ne bilo tako slabo iz slovanskega sta lišča. Recimo, da Hitleru spodrsne, in bi bila tudi Anglija oslabljena po strahoviti borbi, Slovaki bi izgubili s Hitlerem, pa dosti ne pomenijo, Mažari bi izgubili, enako Rumuni,ampak Jugoslavani in Bolgari in Rusi, kolikor bi šlo za slovansko interese obstanka, bi pridobili in lahko sami uravnali razmere na Balkanu, in ker bi pridobili Cehi in Poljaki, bi bilo nekaj izgledov za slovanske interese, saj so se morali i Slovani le precej naučiti pri sedanjih porazih. Ko je šlo za Bolgare, da niso šli v Berlin, sem videl Vsaj eno misel, namreč, da je to pripisovati "to the S 1 a v i c trend" med Bolgari. Nekaj je prišlo v javnost tudi iz bolgarskega sobranja, in kar je prišlo v javnost, je malo cikalo na — slovansko mentaliteto. Vrlo slabi so ti pojavi, ampak malo je boljše ko nič. * Pri vojnih operacijah je strategija, način operiranja, več vredna in bolj odločilna od kakega odločnega udara, Pri diplomaciji ali politiki navadno ne govorimo o strategiji, pa je le tudi dobra, ako je pri tem tudi poštena, moralna in pripomore do uspehov. Jugoslavija je naravnost nervozno nevtralna, ali vsaj skuša se izogniti konfliktu in ostati izven borbe. Ako je to zadržanje pravilno, more dokazati le konec borbe, zdaj se lahko ta nevtralnost kritizira. Ko je Mussolini nosil glavo hudo pokoncu radi "zmag," je Rim parkrat pokazal Beogradu kol, ker so od tam nekaj poročali, kar "zmagovalcu" ni bilo pogodu. Takoj je zapreti!, Rim, da bodo rimske legije kar poplavile malo Jugoslavijo, ako poročajo od tam še kaj neugodnega za "zmagovite" Lahe. Beograd je moral vtakniti grožnjo v žep, saj je bilo in je še nasprotnikov Jugoslavije ko lovskih psov za zajcem. "Zmagoviti" Rim je po zadnjih dogodkih v Albaniji postal manj "zmagovit," dosedanji grški uspehi pa enako niso odločilni, toraj končni izid še ni na dlani. Jugoslavija je obdana še naprej od samih nasprotnih sil, in treba je čuvati nevtralnost kakor punčico očesa. Izgleda, da se tega v Beogradu tudi zavedajo. Poročila o operacijah v Albaniji, ki prihajajo od jugoslovanske meje, so ugodna za Italijane. Niso zlagana, ker nihče ne bo pričakoval, da bi Grki imeli vsepovsod le uspehe. V Beogradu se vrlo dobro razumejo na — politično strategijo. * Iz Zagreba se poroča, da je bilo na univerzi nekaj krvavih glav. Spopadli so se hrvaški ekstremisti s seljaško stranko. Ribari je s Srbi so se malo poravnale, zdaj se ribajo med seboj. Ker ni dosti v glavah niti pri sedanjih razmerah, morajo biti te glave krvave. Ako pride Nemec ali Mažar, ne bo krvavih glav, ker ne bo nobenih glav med Hrvati. -o-- ŠIRITE AMER. SLOVENCA' Listen to PALANDEGH'S YUGOSLAV-AMERICAN RADIO BROADCAST Every Saturday, 1:30 to 2:30 P.M. STATION WHIP 1480 kilocycles (First Station on Your Dial) Featuring a program of Yugoslav Folk Music PRODA SE najvišjemu ponudniku hiša na 2048 W. Coulter st., Chicago; zidana, dve nadstropji; v ozadju zidan "cottage." Vprašajte na 1848 W. 23rd St., drugo nadstropje, spredaj. ^iisniiiiaiiniaifiiaifflHiuflWHiiniiiiiav.«!^ DR JOHN J. SMFTANA OPTOMETRIST 1* Pregleduje oči in predpisuje očala § 23 LET IZKUŠNJE ltOl So. Ashland Avena« Tel Canal 0523 (Jradne ure: vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 rvečer. '"inilBlllllBIIIIIBIIllinilCIBIlBIBIllWlllllBlllllBIIIIWl^WWW^ DR, H. M. LANCASTER DENTIST 2159 West C«rmak Rd. fopt Lwrftt St) TH. Canal 8817, CHICAGO. ILL. Pisan® polje i ..................... J. M. TWb*