Kamničan
Časopis občine Kamnik, 21. april 2017, leto 2, številka 8
V Arboretum skozi nov vhod
V Arboretumu Volčji Potok bodo čez nekaj dni za obiskovalce ponosno odprli nov vstopni objekt, ki bo nadomestil dosedanjega - premajhnega in že močno dotrajanega. Pol milijona evrov vredno naložbo so speljali skupaj z ministrstvom za kulturo. V parku je te dni zelo živahno, saj je na ogled že šestindvajseta razstava spomladanskega cvetja.
Tulipani bodo v Arboretumu letos cveteli na kar šestih hektarih površin. / foto: gorazd Kavčič
Jasna Paladin
Volčji Potok - Nov vhod so si v parku želeli že dolgo časa, a da bodo dosedanji premajhni in dotrajani vstopni objekt te dni lahko zamenjali za novega, je trajalo več let. Razpis za najprimernejšo arhitekturno in krajinsko rešitev so skupaj z ministrstvom za kulturo objavili že leta 2012, s samo gradnjo oz. postavitvijo montažnega objekta pa so začeli konec lanskega leta. »Gre za eno največjih pridobitev Arboretuma doslej, a za to, da smo danes tukaj, kjer smo, so bile potrebne velike muke, zato smo novega vhoda še toliko bolj veseli. Arboretum je prispeval polovico denarja, kar ni običaj za javne zavode in ne gre v čast državi, drugo polovico pa ministrstvo za kulturo. Celotna naložba je vredna
petsto tisoč evrov. Čeprav pri izbiri arhitekta nismo imeli glavne besede, smo z objektom zadovoljni - je lep, predvsem pa funkcionalen. Vanj bomo umestili vstopni del z recepcijo, trgovino z izbranimi spominki in artikli ter sanitarije, ki so nam doslej predstavljale največji problem in sramoto. Stari vhod
direktor Arboretuma Volčji Potok Aleš Ocepek in dodal, da je z novo pridobitvijo park zares veliko pridobil.
Razstava že teden dni prej
V Arboretumu si te dni želijo predvsem lepega vremena, saj so spomini na lanski žledolom ob koncu aprila še zelo živi, a posledice so
Letne vstopnice so za občane nekaterih občin, tudi Kamnika, letos znova subvencionirane iz občinskega proračuna; odrasli zanje plačajo 25 evrov, otroci pa 14 evrov.
bomo v celoti podrli in na tem mestu se bo delno spremenila tudi krajinska ureditev,« je novo pridobitev, ki jo bodo odprli predvidoma čez dva tedna (urediti je treba le še okolico), uradno odprtje s kulturnim ministrom pa načrtujejo sredi poletja, opisal
odpravili in svoja vrata so že na široko odprli v novo sezono. Ta se že tradicionalno začne z razstavo spomladanskega cvetja, ki je letos na ogled med 15. aprilom in 7. majem, teden dni prej kot prejšnja leta, saj je tudi pomlad vedno bolj zgodna.
»Velik ponos letošnje razstave tulipanov je gotovo prostranost, saj smo jih posadili na kar šest hektarov. Površine so večje tudi zaradi nove tehnike sajenja, občutek sprehajanja po poljih tulipanov pa bo gotovo navdušil obiskovalce in jih prepričal, da jim ni treba potovati v tisoč kilometrov oddaljeno deželo tulipanov. Drugi ponos letošnje razstave pa je sortiment. Letos smo prvič posadili 350 različnih sort tulipanov na visokih gredah ob pristavi in ob novi poti v rozarij. Poleg tulipanov smo na novo zasadili 250 tisoč narcis, osnovali nove kombinirane grede s 150 tisoč dvoletnicami, dva tisoč cesarskimi tulipani, pet tisoč hiacintami, trideset tisoč modrimi čebulicami ... « je razstavo predstavila Melita Miš Strgar.
► 5. stran
OBČINSKE NOVICE
E-ciklirajo tudi Kamničani
V kamniški občini je po novem deset zbiralnikov elektronskih odpadkov, ki spadajo med najnevarnejše in najhitreje naraščajoče odpadke.
stran 2
AKTUALNO
V Tuhinju se skriva arheološki zaklad
Nedavne geofizikalne raziskave so potrdile domneve, da se pod zemljo v Šmar-tnem v Tuhinju skriva Roso-vo groblje z eno redkih zgo-dnjekrščanskih cerkva na Slovenskem in s tem izjemno arheološko najdišče.
stran 5
KULTURA
Vse najboljše, gospod Potnik!
Kamniški slikar Bogdan Potnik je v začetku aprila dopolnil svoj devetdeseti rojstni dan. Dan pred slavjem je v preddverju Občine odprl slikarsko razstavo, ki je bila obiskana kot še nobena doslej.
stran 7
REPORTAŽA
Smučanje z iranskega pettisočaka
Marca so se štirje člani Turno smučarskega in kolesarskega odseka Planinskega društva Kamnik povzpeli na 5671 metrov visoki Dama-vand, najvišji vrh Irana.
stran 12
Stari grad ima novega najemnika
Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik je z izbranim najemnikom podpisal petletno najemno pogodbo. Prenovljeno gostišče na Starem gradu bo svoja vrata prvič odprlo 28. aprila, 1. maja pa bodo gostili tudi občinsko prvomajsko proslavo.
Jasna Paladin
Kamnik - Posebna komisija Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik, ki po novem upravlja prenovljeni objekt na Starem gradu, je med prispelimi ponudbami - na javni razpis so se javili štirje potencialni najemniki, pri čemer sta dva oddala nepopolni ponudbi - izbrala podjetje BVG storitve in prodaja iz Radomelj, ki ga vodi samostojni podjetnik Boris Golob.
Direktorica Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik Božena Peterlin je najemno pogodbo z izbranim najemnikom podpisala za
pet let z možnostjo podaljšanja za nadaljnjih pet let, cena najema znaša 500 evrov na mesec, kot je zapisano v pogodbi, pa bo ponudnik poleg gostinskega izvajal tudi dodatni program v obsegu 42 ur mesečno. Novega najemnika so v začetku meseca pričakali v celoti prenovljeni gostinski prostori v spodnji etaži objekta in urejena okolica, za kar je občina kot lastnica stavbe iz občinskega proračuna namenila 135 tisoč evrov. Obnova se bo nadaljevala tudi prihodnje leto, saj si želijo usposobiti tudi kuhinjo in zgornje prostore.
► 3. stran
Frizerski salon
J-
Qlandia Kamnik
delovni čas: od pon. do sob. 8 - 21, ned. 8 -13, T: 059 949 779
ZELO UGODNE CENE
Stari grad nad Kamnikom
OB 19.30 URI
Prižig otroškega kresa in pripovedovanje pravljic
OB 20. URI
Ansambel Domačini
OB 21. URI
Prižig kresa
OD 8. URE DALJE Prvomajski golaž, ki bo brezplačen za tiste z majico "Očistimo naš Stari grad"
OB 11. URI
Prireditev ob prazniku dela s kulturnim programom Andreja Rozmana Roze. Prihod Mestne godbe Kamnik in Dništva kamniških mažoretk Veronika. Igra Ansambel Roka Žlindre.
KAMNIK
10
petek, 21. aprila 2017 Kamničanj^
Občinske novice
Devetnajsta redna seja Občinskega sveta Občine Kamnik
Rebalans zaradi obnove središča mesta
Kamniški svetniki so na svoji aprilski seji med drugim potrdili prvi rebalans letošnjega proračuna in Investicijski program za izvedbo agromelioracije na komasacijskem območju Drnovo.
OBČINA KAMNIK in MESTNA GODBA KAMNIK
vabita ob praznovanju 1. maja 2017 na
TRADICIONALNO PRVOMAJSKO BUDNICO MESTNE GODBE KAMNIK
3.25	Kamnik (Glavni trg) 3.40 KS Duplica (Bakovnik - Frezija)
4.05	KS Podgorje (Ci & Ca) 4.30 KS Šmarca (Po Jeranovi ulici do kapelice) 5.00 KS Volčji Potok (brunarica)
5.45	KS Tunjice 6.40 KS Motnik
7.05	KS Špitalič
7.45	KS Zgornji Tuhinj
8.15	KS Pšajnovica 9.10 Vrhpolje (Pri Repniku) 10.10 Godič
10.30	Stahovica - Pri planinskem orlu
11.30	Kamnik - Stari grad
Mestna godba Kamnik se opravičuje za morebitne predčasne , prihode oziroma nekajminutne zamude na prizorišča budnic. J
Dragocen pločnik ob državni cesti
Jasna Paladin
Laze v Tuhinju - Občina je v sklopu praznovanj ob občinskem prazniku pripravila uradno odprtje pločnika med Lazami in Malim Hribom, ki se ga je kljub dežju udeležilo veliko krajanov. Novo pridobitev so sicer začeli uporabljati že jeseni. Gre za 700 metrov dolg pločnik, javno razsvetljavo, odvodnjavanje, ograjo in ureditev brežin ob potoku Šumščica, s čimer se je na tem odseku bistveno izboljšala varnost najšibkejših
udeležencev v prometu. Občina je s projektom kandidirala za sredstva na podlagi Zakona o financiranju občin in denar (slabih 153 tisoč evrov) tudi v celoti dobila. Potek del je krajanom v imenu gradbenega odbora predstavila Ivica Bajde in se ob tem tudi zahvalila krajanom za potrpežljivost ter občini zato, da je poskrbela za njihovo varnost. Urejanje pločnikov pa v tem delu Tuhinjske doline s tem še ni končano; občina bo z deli namreč nadaljevala tudi letos in prihodnje leto.
Jasna Paladin
Kamnik - Na aprilski seji se je svetnicam in svetnikom prvič pridružila nova svetnica - Milena Klemen (LDP), ki je zamenjala Braneta Go-luboviča; slednji je, kot smo že poročali, zdaj zaposlen v županovem kabinetu.
Zemljišča na Drnovem bodo zaokrožili v celoto
V nadaljevanju so sprejeli Investicijski program za izvedbo agromelioracije na komasacijskem območju Drnovo v občinah Kamnik, Komenda in Mengeš. Občina Kamnik se je s projektom že prijavila na razpis za pridobitev evropskih sredstev. Skupna vrednost investicije vseh treh občin je dobrih 600 tisoč evrov, predvideno sofinanciranje iz evropskih sredstev pa je 100-odstotno. Kot je pojasnila dr. Marija Tadeja Ježek z oddelka za urejanje prostora Občine Kamnik, gre za eno največjih komasacijskih območij pri nas, veliko dobrih 310 hektarov in s kar 405 lastniki. »Po vračilu zemljišč lastnikom se je v naravi sicer vzpostavila parcelacija glede na strukturo rabe in uporabnika zemljišč, a parcele v naravi navadno niso predstavljale skupnih zemljišč, pač pa so bile razporejene po celotnem Drnovem. Lastniki zemljišč že vrsto let želijo svoja zemljišča imeti zaokrožena v celoto, to pa se lahko zagotovi zgolj v komasacijskem in agromelioracij-
skem postopku. S tem se bo izboljšala raba zemljišč, zmanjšali se bodo stroški pridelave, povečala pa se bo površina kmetijskih zemljišč ter uredila racionalna izvedba poti,« je še povedala Ježkova.
Topli obroki omogočeni še več občanom
V drugi obravnavi je bil potrjen Odlok o zagotavljanju socialno varstvenih dejavnosti v občini Kamnik, k tej točki pa je bil sprejet tudi amandma, ki prinaša spremembe pri koriščenju brezplačnih toplih obrokov v Razdelilnici. Pri določitvi cenzusov dohodkov za uporabnike Razdelilnice se je višina pokojnine povišala na 477 evrov, s tem pa bo občina obiskovanje Razdelilnice omogočila tudi upokojenim občanom, ki ne prejemajo varstvenega dodatka.
Središče Kamnika bo gradbišče
Soglasno je bil potrjen tudi rebalans proračuna za leto 2017, ki prinaša dve novi postavki, in sicer postavko za rekonstrukcijo cestnega odseka Medvedova ulica-Glav-ni trg (200 tisoč evrov) in postavko za ureditev parkirišč in ceste mimo cerkve sv. Mavricija v Šmarci (50 tisoč evrov).
»Elektro Ljubljana nas je obvestil, da je glavni električni kabel v mestu dotrajan in da ga morajo nujno zamenjati, gradbišče, ki ga bodo vzpostavili, pa bomo izkoris-
tili tudi za zamenjavo druge komunalne infrastrukture in nov asfalt. Glavna težava, ki se zdaj pojavlja, je obnova Cankarjeve ulice, ki jo izvaja država, poteka pa zelo počasi. Zaradi obvozov bomo z deli v centru lahko začeli šele, ko bo gradnja na Cankarjevi zaključena,« je povedal župan Marjan Šarec. Denar za omenjeni dve investiciji so svetniki prerazporedili s postavke za ureditev zbirnega centra za ravnanje z odpadki, za katerega je bilo v proračunu namenjenih 500 tisoč evrov (ostaja jih še 270 tisoč). Z ministrstva za okolje in prostor so občino obvestili, da bodo pri pripravi nove Uredbe za ravnanje z odpadki, ki predvideva, da naj bi center za ravnanje z odpadki imela vsaka občina, skušali najti rešitev za 22 občin - tudi Kamnik in Komendo, ki imata zdaj skupni center v Suhadolah. Preučili bodo varianto, da bi ti dve občini še naprej imeli skupni center, odločitev pa naj bi bila sprejeta poleti. Zaradi tega zamika letos projekta ne bo možno izvesti v celoti, zato bo občina denar delno lahko prerazporedila.
Svetniki so sprejeli tudi amandma k tej točki, ki višino denarja za rekonstrukcijo odseka med Medvedovo ulico in Glavnim trgom povečuje za 70 tisoč evrov, saj je občina pridobila projektne pogoje s strani Zavoda za varstvo kulturne dediščine, v katerih je navedeno,
naj se ureditev Glavnega trga podaljša do objekta Glavni trg 2.
Občina bo sofinancirala nakupe električnih koles
Po skrajšanem postopku je bil sprejet Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskih cestah, s katerim bo Občina omogočila pospešeno gradnjo novih odprtih javnih komunikacijskih omrežij visokih hitrosti za vse zainteresirane operaterje, saj spremembe prinašajo milejše pogoje za gradnjo. Potrjene so bile tudi spremembe Pravilnika o dodeljevanju finančnih sredstev iz občinskega proračuna za spodbujanje izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije v gospodinjstvih na območju občine Kamnik, katerega cilj je dodatno spodbuditi občane k izvedbi ukrepov, ki posledično prispevajo k zmanjševanju onesnaževanja zraka. Doslej je občina finančno spodbujala predvsem nakup sodobnih kurilnih naprav, s katerimi jim je že uspelo zmanjšati količino prašnih delcev v zraku, s sprejetimi dopolnitvami pa bodo spodbujali tudi nakup električnih koles, saj si želijo, da bi se čim več občanov predvsem v mestnem jedru namesto z motornimi vozili vozilo s kolesi. Za sofinanciranje vseh ukrepov učinkovite rabe energije v gospodinjstvih bo občina v letu 2017 namenila 20 tisoč evrov.
zbiralnikov tako podpisala tudi komendski in kamniški župan. Kamničanom je na različnih lokacijah že na voljo deset zbiralnikov, v katere poleg odpadnih baterij in akumulatorjev sodijo tudi mali gospodinjski aparati, računalniška oprema, zabavna elektronika ter drugo manjše električno orodje in igrače. »Lepo bi bilo, da bi vsak občan razmislil, kaj bo naredil za čisto okolje in da bo odpadek prinesel tja, kamor sodi,« je ob podpisu listine povedal župan Marjan Ša-rec. Poleg zbiranja elektronskih odpadkov v zbiralnikih je Kamničanom dvakrat letno na voljo tudi brezplačen odvoz kosovnih odpadkov, v okviru katerega lahko zberejo tudi elektronske odpadke, dodatno pa Publicus izvaja tudi terensko akcijo zbiranja nevarnih odpadkov.
Predsednik KS Tuhinj Dejan Bajde, podžupan Matej Slapar in poslanec mag. Matej Tonin
Kamničan
ODGOVORNA UREDNICA:
Jasna Paladin
jasna.paladin@g-glas.si, 031/868-251
OGLASNO TRŽENJE:
Mateja Žvižaj
mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962-143
ZAHVALE, OSMRTNICE:
Renata Frakelj
malioglasi@g-glas.si, 04/201-42-47
NAROČNINE:
Špela Volčjak
narocnine@g-glas.si, 04/201-42-41
KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d.o.o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201-42-00, faks 04/201-42-13, info@g-glas.si) Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 17.100 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v Občini Kamnik in okolici. Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče Ljubljana; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2017 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR).
Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 5. maja 2017, prispevke lahko pošljete najkasneje do srede, 26. aprila 2017.
E-ciklirajo tudi Kamničani
V kamniški občini je po novem deset zbiralnikov elektronskih odpadkov.
Aleš Senožetnik
Komenda - Elektronski odpadki in odpadne baterije spadajo med najnevarnejše in najhitreje naraščajoče odpadke. Zato je družba ZEOS z lokalnimi partnerji začela s projektom LIFE Gospodarjenje z e-odpadki, pod sloganom E-cikliraj. Projekt, v okviru katerega so začeli postavljati zbiralnike tovrstnih odpadkov, je podprt z evropskim denarjem in s strani Ministrstva za okolje in prostor. Projektu se je pridružila tudi Občina Kamnik skupaj s podjetjem Publicus. Pretekli teden sta listino o predaji
Elektronski odpadki so med nevarnejšimi za okolje, zato je pomembno, da jih zbiramo v zato namenjenih zbiralnikih.
Kamničan Jfl petek, 21. aprila 2017
3
Občinske novice
Stari grad ima najemnika
novega
Boris Golob, novi najemnik gostišča na Starem gradu, je najemno pogodbo sklenil za pet let, z delom pa bo začel prihodnji petek.
Vozni red brezplačnega avtobusa v nedeljo, 30. aprila: iz Kamnika na Stari grad ob 18.30, 19.30 in 20. uri, nazaj s Starega gradu pa ob 20.30 (za udeležence otroškega kresa), 23. uri, 23.30 in 24. uri
i 1. stran
Z Borisom Golobom smo se dobili na praznični ponedeljek, ko je s svojimi sodelavci in prijatelji urejal še zadnje podrobnosti, povezane z opremo gostišča. Te dni sicer zaključuje še zadnje obveznosti v svoji stari službi. Kot nam je povedal, je gostinec že petnajst let. Lokal bodo uradno odprli v nedeljo, 30. aprila, ob 18. uri, obratovati pa bo začel že dva dni pred tem. »Od 28. aprila bomo že odprti z vso gostinsko ponudbo, a naš program bo v celoti zaživel šele po prvomajskem praznovanju, saj mora samo prizorišče do takrat biti na voljo organizatorjem proslave; v primeru dežja bodo postavili tudi šotor. Po prvem maju bomo dokončno uredili še vso okolico, postavili dodatne mize in klopi, otroško igrišče, stojala za kolesa ... V samem lokalu bomo ponujali tople napitke, s poudarkom na dobri kavi, osvežilne napitke in alkoholne pijače, od prigrizkov pa bo mogoče dobiti različne sendviče, kakšen burek, zavitke in rogljičke pa še kakšno sladico, kar bo pokazal čas. Interes vseh nas, tudi Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik, je, da občina obnovi tudi kuhinjo v zgornjem nadstropju, da bo lokal lahko zaživel kot prava gostilna, v kateri bomo lahko stregli tudi tople obroke,« nam je povedal Boris Golob, ki kar izžareva zagnanost. Novega dela, ki se ga je lotil skupaj s poslovnim partnerjem Alešem Rodetom, se loteva z velikim veseljem, a tudi trezno glavo. »Velikost ekipe in po-
nudbe bomo postopoma prilagajali povpraševanju. Sam se vsakega dela lotim z vso resnostjo in lahko zatrdim, da bo tudi na Starem gradu tako, še posebej velik pomen bomo namenjali prijaznosti. Želimo si, da bi se
obiskovalci tu počutili dobrodošle,« še pravi in dodaja, da bo slab sloves, ki si ga je Stari grad »prislužil« s prejšnjim najemnikom, obrnil sebi v prid. Verjame, da bo prav zato še več obiskovalcev prišlo pogledat, v kako prijazno gostišče z izjemnimi razgledi so zdaj uredili Stari grad. Objekt še zdaleč ne bo le gostilna, ampak prostor za druženje vseh generacij. Med tednom in ob nedeljah bodo odprti med 8. in 20. uro, ob petkih do 22. ure, ob sobotah pa že od 7. ure zjutraj. Sicer bodo nekoliko uredili tudi parkirišče, a želijo si, da bi čim več ljudi k njim prišlo peš, zato si bodo skupaj z občino in planinskim društvom
prizadevali, da bo planinska pot do vrha še bolj urejena, varna in privlačna. Idej za pester program mu ne manjka - pripravljali bodo projekcije filmov na platnu, prenašali vse pomembnejše športne dogodke, v mislih
ima tudi večere za družabne namizne igre, šahovski kotiček, delavnice za otroke, modelarske delavnice ... Prvi večji dogodek pa bo že prvomajsko praznovanje.
»Eden drug'mu ogenj dajmo«
Prvomajsko praznovanje pod tem naslovom letos drugo leto zapored na Starem gradu pripravljata Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik ter Občina Kamnik. Program se bo začel v nedeljo, 30. aprila, ob 19. uri, ko bo društvo tabornikov Rod bistriških gamsov skupaj z otroki nabiral dračje za kres. Sledil bo otroški kres, ki ga bodo prižgali ob 19.30, na njem pa bodo otroci pekli penice in hrenovke ter poslušali pravljice. Ob 20. uri se bo začel zabavni program z ansamblom Domačini. Vrhunec bo dogajanje doseglo ob 21. uri, ko bo župan Marjan Šarec prižgal
prvomajski kres. V ponedeljek, 1. maja, bo že od 8. ure zjutraj na voljo prvomajski golaž, ki bo za vse, ki si bodo oblekli majico Očistimo naš Stari grad iz čistilne akcije 16. maja 2015, brezplačen. Ob 11. uri se bo začel kulturni program z Andrejem Rozmanom - Rozo, ob 11.30 se bo zbranim pridružila Mestna godba Kamnik z Društvom kamniških mažo-retk Veronika, druženje pa se bo nadaljevalo z glasbo Ansambla Roka Žlindre. Slavnostni govornik bo župan Marjan Šarec.
Na Stari grad peš ali z avtobusom
Organizatorji vabijo, da se oba dneva na prireditev odpravite peš, saj dostop z avtomobili ne bo mogoč. Na voljo pa bo brezplačni avtobusni prevoz izpred parkirišča Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik.
Vozni red brezplačnega avtobusa v ponedeljek, 1. maja: iz Kamnika na Stari grad ob 9.40, 10. uri in 10.40, nazaj s Starega gradu pa ob 14.30, ob 15. uri in ob 15.30
Britanska veleposlanica na obisku
Kamnik - V občini Kamnik se danes, 21. aprila, v sklopu t. i. Izziva 212 na delovnem obisku mudi britanska veleposlanica v Sloveniji Sophie Honey. Ob 9. uri jo je sprejel župan Marjan Šarec, v nadaljevanju dneva pa si bo ogledala še staro mestno jedro, obiskala Diplomatski gozd v Nevljah, se v kavarni srečala s kamniškima poslancema ter obiskala Gimnazijo in srednjo šolo Rudolfa Maistra, kjer bo odgovarjala na vprašanja dijakov o delu veleposlaništva in o posledicah brexita. J. P.
Obvestilo o popolni zapori ceste Mekinje-Godič
Mekinje - Občina Kamnik obvešča občane in druge voznike, da bo zaradi obnove priključka lokalne ceste na regionalno cesto Kamnik-Mekinje veljala popolna zapora lokalne ceste Mekinje-Godič (priključek na regionalno cesto). Zapora velja že od srede, 19. aprila, za ves promet pa bo vzpostavljena še vse do torka, 30. maja. V času popolne zapore lokalne ceste bo za lokalni promet urejen obvoz za dvosmerni promet v smeri Prašnikarjev drevored-Neveljska pot-Cankarje-va cesta in obratno. J. P.
Voščilo in povabilo župana Marjana Šarca na prireditve ob prihajajočih praznikih
Spoštovane občanke, spoštovani občani,
iskreno Vam čestitam ob dnevu upora proti okupatorju, 27. aprilu, ter mednarodnem prazniku delavstva, 1. maju, dnevu, ko praznujemo spomin na delavce, ki so se leta 1886 znali upreti in zahtevati več pravic.
Vabim Vas, da se udeležite slovesnosti ob dnevu upora proti okupatorju, ki bo v sredo, 26. aprila 2017, ob 18. uri v Parku Evropa pri Plečnikovi železniški postaji v Kamniku. Slavnostni govornik bo glavni podčastnik 1. brigade Slovenske vojske, praporščak Iztok Racman. Ob prisotnosti zastavonoš veteranskih in domoljubnih organizacij Občine Kamnik bodo v kulturnem programu nastopili Mestna godba Kamnik ter Združeni kamniški pevci in recita-torji.
Mednarodni simbol solidarnosti bomo drugo leto zapored obeležili na priljubljeni kamniški izletniški točki, na Starem gradu, tokrat pod geslom Eden drug'mu ogenj dajmo. Na predvečer, torej v nedeljo, 30. aprila 2017, vas vabim na obuditev tradicije kresovanja. Prenovljeno podobo gostišča na Starem gradu bo ob 19.30 dodatno popestrila otroška razigranost, peka penic in hrenovk, nabiranje dračja za otroški kres, ansambel Domačini in za konec, ob 21. uri, še prižig prvomajskega kresa.
Prvomajsko jutro lahko začnete ob zvokih tradicionalne prvomajske budnice, ki jo bodo članice in člani Mestne godbe Kamnik sklenili na Starem gradu, kjer se bo ob 11. uri začel kulturni program z Andrejem Rozmanom - Rozo. Širili bomo misel, da se delavske pravice ne branijo samo enkrat na leto, ampak jih je treba braniti vseh 365 dni. Besede so sicer lepe, a ne nasitijo in ne prinesejo napredka. Samo dejanja so tista, ki štejejo. In ker smo skupaj, spoštovane občanke, spoštovani občani, 16. maja 2015 storili res veliko dejanje, Vas vabim, da v svojih omarah poiščete majico z napisom Očistimo naš Stari grad, jo oblečete, si s tem prislužite prvomajski golaž in praznični ponedeljek sklenete ob zvokih ansambla Roka Žlindre.
Tudi letošnje leto bo, za vse tiste, ki zaradi kakršnihkoli razlogov na priljubljeno kamniško izletniško točko ne boste mogli peš, organiziran brezplačen prevoz izpred parkirišča pri Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra Kamnik.
Obeležimo mednarodni praznik dela skupaj.
Vaš župan Marjan Šarec
V Osnovni šoli 27. julij zbirajo odpadne surovine
Kamnik - Učenci in učitelji Osnovne šole 27. julij so se znova pridružili akciji zbiranja starega papirja, odpadne embalaže in drugih surovin, h kateri pa vabijo tudi vse občane. Med 18. in 25. aprilom tako zbirajo baterije ter odpadno električno in elektronsko opremo, med katero sodijo veliki in mali gospodinjski aparati, drobni elektronski aparati, monitorji, sijalke ipd. Do 24. aprila poteka akcija Jaz, ti, mi za Slovenijo: Stara plastenka za novo življenje, v okviru katere zbirajo plastenke (te ne smejo biti od kisa ali olja) ter plastične zamaške. V torek in sredo, 25. in 26. aprila, pa bo na dvorišču šole nameščen zabojnik za star papir, s katerim se pridružujejo akciji Star papir zbiram, prijatelja podpiram. Devetdeset odstotkov prihodkov od zbranega starega papirja bo družba Dinos nakazala šoli, porabili pa ga bodo za končni izlet, deset odstotkov denarja pa bodo namenili Fundaciji Pismo srca za zagotavljanje štipendij, ob tem pa tudi sami predlagali učenca, ki bi bil prejemnik štipendije. J. P.
Pisarna LAS Srce Slovenije dobro obiskana
Kamnik - Z aprilom je tudi v občini Kamnik začela delovati pisarna LAS Srce Slovenije, katere namen je občanom, ki imajo različne projektne ideje, približati delovanje Lokalne akcijske skupine Srce Slovenije, v kateri sodeluje tudi Občina Kamnik. Pisarna bo predvidoma delovala vsak drugi ponedeljek v mesecu, in sicer od 9. do 15. ure v prostorih Občine Kamnik (pisarna številka 32, I. nadstropje). Prvič so svoja vrata odprli 10. aprila, zaradi izjemnega zanimanja pa so aprila dodali še en termin - ponedeljek, 24. aprila. Termin sestanka je treba rezervirati, in sicer na elektronski naslov las@razvoj.si ali po telefon 01 896 27 13. J. P.
10
petek, 21. aprila 2017 Kamničanj^
Občinske novice, mnenja
Iz poslanskih klopi
Gospodarstvu kaže dobro. Kaj pa ljudem?
Gospodarska rast se bo v letu 2017 okrepila na 3,6 odstotka in bo tako najvišja v zadnjih desetih letih, v naslednjih dveh letih pa se bo gibala okoli tri odstotke.
Gospodarsko rast bi sedaj, ko se ta krepi, želele uživati le elite. S tem se v stranki DeSUS ne strinjamo. V stranki DeSUS razumemo, da je treba gospodarstvo spodbujati, zavzemamo pa se tudi za dostojne pokojnine in dostojne plače, s katerimi bi se dalo preživeti, in za pokojninski sistem, ki bo zaposlenim omogočil dostojne pokojnine. Izgube bank so se v času gospodarske krize solidarizirale, saj smo tajkunske posle plačali običajni ljudje z nižjimi plačami, zamrznitvijo pokojnin in nižjimi ostalimi dohodki. Samo v banke je država nakazala okoli pet milijard evrov. Pri tem pa država ni poskrbela za kakovostne ocene primanjkljaja bank in tudi ne za ustrezni nadzor nad uporabo sredstev, ki jih je bankam nakazala. O tem že lep čas poteka kriminalistična preiskava v bankah, v Banki Slovenije ipd. Tajkuni s svojimi pajdaši na odgovornih mestih v bankah in v politiki za svoje škodljivo delovanje še do danes niso odgovarjali. Z velikimi napori je DeSUS v času te vlade dosegel usklajevanja pokojnin, ki je bilo v letu 2017 celo višje od tistega, ki je določeno kot redno usklajevanje, julija letos pa bodo prvič po dolgem času vsi upokojeni dobili regres. Najnižje pokojnine za
polno delovno dobo se bodo letos zvišale na 500 evrov mesečno, kar bo olajšalo življenje najrevnejšim upokojenim. To je šele prvi korak k dostojnim pokojninam. Za polno delovno dobo bi morali ljudje dobiti pokojnino v višjem znesku, kot znaša meja tveganja revščine, in ta je v letu 2015 znašala 617 evrov. Pokojnine pa bi se morale po našem mnenju zaradi preteklih zamrznitev zvišati skoraj za desetino. Vstranki DeSUS smo kritični do socialne politike. Revščine in socialne izključenosti je preveč, trg dela in pokojninski sistem pa proizvajata revne zaposlene, revne upokojene, prekarno delovno silo in zlorabe zaposlenih.
Prav tako v stranki DeSUS opozarjamo na anomalije v zdravstvu. Ministrica ne poskrbi za odpravo čakalnih vrst, mnogi revni pa nimajo dostopa do zdravljenja in so odvisni od prostovoljnih ambulant. Ministrico sem tudi javno pozvala k odpravi dvoživkarskega sistema dela zdravnikov, ki so zaposleni kot javni uslužbenci ali opravljajo javno službo, hkrati pa delajo še v drugih zasebnih organizacijah. To lahko podaljšuje čakalne vrste v javnem zdravstvu, škodi pacientom in oškoduje javna sredstva.
Mag. Julijana Bizjak Mlakar, poslanka
Priklopljena že polovica hiš
V Tunjicah so s prerezom traku in blagoslovom v uporabo tudi uradno pospremili več kot tri milijone evrov vredno investicijo s področja komunalne infrastrukture.
Jasna Paladin
Tunjice - Krajani Tunjic in Tunjiške Mlake verjetno še niso pozabili vseh obvozov, prahu in gradbenih strojev, ki so jim grenili vsakdan ob gradnji kanalizacije, a pomembna naložba, ki jim je bistveno izboljšala kakovost življenja, je odtehtala vso morebitno slabo voljo in pred dnevi je bilo v ospredju le še veselje.
Naložba, vredna več kot tri milijone evrov
Župan Marjan Šarec je skupaj s predsednikom Krajevne skupnosti Tunjice Matjažem Sedušakom s simboličnim prerezom traku v sklopu občinskega praznovanja 6. aprila tudi uradno odprl prenovljeno cesto in kanalizacijsko omrežje v Tunjicah. Gre za del velikega kohezijskega projekta, v sklopu katerega so zgradili 8,5 kilometra kanalizacije in dva kilometra meteorne kanalizacije. Hkrati so obnovili vodovod v dolžini dveh kilometrov in dogradili kabelska kanalizacija za javno razsvetljavo v isti dolžini. Sočasno z izgradnjo kanalizacijskega omrežja (priklopi nanj intenzivno
Tunjičani niso veseli le kanalizacije, ampak tudi prenovljene ceste in pločnika skozi vas.
potekajo že vse od lanskega septembra) so prenovili tudi cesto Kamnik-Tunjice, vse do podružnične šole pa zdaj vodi tudi pločnik, dolg dva kilometra. Vrednost investicije v Tunjicah je znašala dobre tri milijone evrov, ki so (ali pa še bodo) sofinancirani predvsem z evropskim in tudi državnim denarjem.
Gradnjo so spremljali potrpežljivo
»Na današnji dan pred natanko 121 leti so se začele prve olimpijske igre nove dobe v Atenah - in kot take v
Gostili sejo Skupnosti občin Slovenije
Kamnik - Člani predsedstva Skupnosti občin Slovenije (SOS) so se v sredo, 19. aprila, zbrali na svoji 16. seji, ki jo je tokrat gostila Občina Kamnik. Ključne teme seje so bile nova Uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju, predlog Zakona o podeljevanju koncesij in predlog Zakona o javno-zasebnem partnerstvu, člani Predsedstva SOS pa so se dotaknili tudi razmejitve tržnega in javnega dela dejavnosti pri javnih službah. J. P.
Drugi tir postaja novi TEŠ 6
MOBILNOST in ELEKTRIFIKACIJA
Vlada trdi, da bo za 1000 mio EUR med Divačo in Koprom zgradila dodatni, popolnoma novi tir, ki bo dolg 27 km, od tega ga bo 20 km potekalo skozi | predore. Skupina strokovnjakov s pa pravi, da je možno dodatni tir i na relaciji Divača - Koper graditi i ob obstoječem tiru, z izjemo naj-5 bolj nevarnega odseka pri Čr-j nem Kalu, kjer bi dva tira spravili § v nov, 4 km dolg predor. Sedanji ^ tir ob Črnem Kalu bi opustili. 3 Strokovna skupina, zbrana ok-srog prof dr. Jožeta Duhovnika, f zatrjuje, da je njihov projekt izvedljiv za 650 mio EUR, vladni i predlog pa naj bi po besedah
predsednika vlade, dr. Mira Ce-rarja, stal 1000 mio EUR. Zakaj bi torej vlada vztrajala pri 350 mio EUR dražji različici? Vlada pravi, da bi umeščanje v prostor terjalo dodatnih 7 let. Takšen izgovor vladne koalicije je nesprejemljiv. Se še spomnite, kako hitro je bil sprejet zakon za umestitev investicije Magne Steyr na Štajerskem? Zakaj tega ne bi storili še za drugi tir? Koalicijska večina je prejšnji teden na kolegiju predsednika državnega zbora preglasovala opozicijo in izglasovala nujni postopek za zakon o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača - Koper. S tem se spet uveljavlja politika izvršenih dejstev, ki preprečuje, da bi odgovorno pretehtali vse možnosti in se odločili za najbolj racionalno. Drugi tir tako žal postaja novi TEŠ 6.
Matej Tonin, poslanec
N.Si
Vse večji izziv mest predstavlja mobilnost in Kamnik ni izjema. Analize kažejo, da bo na cestah vse več avtomobilov, v katerih se j 80 % voznega časa, vozi samo i ena oseba. Velja omeniti tudi poj datek, da avtomobili 90% časa š mirujejo. Čas, ki ga preživimo v s vožnji v večini lahko smatramo s kot izgubljeni dragoceni čas. Z ; razvojem tehnologije se spremi-j nja tudi mobilnost. Vsa večja [- mesta stavijo na elektrifikacijo = avtonomnih vozil. V Kamniku na 5 tem področju ne spimo. V prip-j ravi je celostna prometna strate-š gija in na seji občinskega sveta > smo sprejeli ukrepe za subven-
cioniranje nakupa električnih koles. Gre za prve korake k pametni mobilnosti. Potrebno bo razmišljati v smeri sistema izposoje po vzoru Ljubljane ali Kranja. Razmisliti je potrebno tudi o izposoji električnih skuterjev do 25 km/h. Nikakor pa ne gre pozabiti na električne minibuse kot lokalni javni potniški prevoz. V Kamniku imamo uspešno start-up podjetje, ki razvija visoko tehnološke elektromagnetne pogone za električna vozila. In ravno zato, ker verjamem, da imamo znanje in voljo, sem na seji občinskega sveta izrazil prepričanje, da lahko do leta 2022 vzpostavimo sistem izposoje električnih in motornih koles kot tudi lokalni potniški promet, ki se vrši z vsaj dvema električnima minibusoma in sta namenjena tudi za turistične prevoze po občini.
Edis Rujovic
Občinski svetnik LDP Kamnik
u
T
¡tla
risi.i
(ftii.in.1
jmpoifi
svetovnem merilu predstavljajo nov začetek, nekega novega časa. In za nas Tunji-čane začetek nekega novega časa predstavlja kanalizacijsko omrežje, na katerega se za enkrat lahko priključi oziroma je že priključenih približno devetdeset domačij, kar predstavlja skoraj polovico vseh hiš v naši krajevni skupnosti. Še bolj smo veseli prenovljene ceste Kamnik-Tunjice z vso pripadajočo infrastrukturo, predvsem so veseli pločnika vsi, ki jo občasno v Kamnik mahnejo kar peš,« je zbrane med dru-
gim nagovoril predsednik krajevne skupnosti Matjaž Sedušak, se ob tem zahvalil občini in izvajalcem, predvsem pa sokrajanom, ki so kar leto in pol potrpežljivo spremljali gradnjo in se prevažali po prašnih ali blatnih obvoznih cestah. Da je šlo za izredno zahteven projekt, ki je prinesel veliko neprespanih noči, je priznal tudi župan Marjan Šarec. Novo pridobitev je blagoslovil župnik Edi Strouhal, za kulturni program pa so poskrbeli otroci iz Podružnične šole Tunjice.
Prejeli smo Izjava za javnost
V časopisu občine Kamnik je bil 7. aprila 2017 objavljen odgovor občinske uprave na pismo bralca z naslovom Meščanska korporacija in občinska stavba.
Kaj kdo piše o izsiljevanju Občine Kamnik in občinskih veljakih, je to pač njegov pogled. Vendar pa moram kot predsednik MKK oporekati populi-stični trditvi občinske uprave, da želijo člani MKK na vsak način preseliti občinsko upravo na drugo lokacijo. Lahko ponovno zatrdim, da ugotovitev občinske uprave ni točna, ker v organih MKK do sedaj nismo nikoli zahtevali (trdili), da se mora (občina) Občinska uprava Kamnik preseliti na novo lokacijo. Res pa je, da smo opozorili na možnost (možnost ni ne trditev ne zahteva) nove lokacije, in to z namenom, ki naj bi bila v skladu z 19. čl. Zakona o denacionalizaciji, na katerega se sklicuje občinska uprava. To zakonsko določilo nikjer ne govori, v katerem teritorialnem delu občine naj deluje občinska uprava. Članom Korporacije v članku pripisana zahteva preselitve na drugo lokacijo je samo izgovor občine, da se ne more (sme) stavba MKK vrniti upravičencem v naravi.
Člani MKK so na občnih zborih sprejeli usmeritev, da je treba z Občino Kamnik vzpostaviti korekten medsebojni odnos. Zato so se že v nekaterih primerih sprejeli tudi konkretni dogovori, kot npr. Sporazum o kategoriziranih cestah ali Sporazum o razširitvi pokopališča Žale, s katerimi smo dokazali, da je mogoče s skupno voljo uresničiti dogovore v obojestransko korist. Tako naj bi veljalo tudi pri našem predlogu, da je to ena od možnosti, da bi se na podlagi določenega Sporazuma v skladu z 69. čl. ZDen dogovorili o najemnem odnosu med Občino Kamnik in člani MKK. Ugotovitev občinske uprave, da to ni možno, v tem primeru zopet ne drži, posebno še, če upoštevamo 22. čl. Zakona o denacionalizaciji. V imenu članov Korporacije še enkrat »javno« ponavljam in zatrjujem, da člani MKK, ob upoštevanju sedanje družbene stvarnosti, želijo, da ostane občinska uprava Kamnik na isti lokaciji (Korporacijski stavbi) kot do sedaj in se ji ni treba nikamor preseliti! Zato naj dejansko pri končni odločitvi pri vračanju nacionalizirane lastnine in pravic članom MKK odločijo pošteni argumenti, ne pa vračanje na stare poti neproduktivnega javnega dialoga.
Milan Deisinger, predsednik Meščanske korporacije Kamnik
Kamničan petek, 21. aprila 2017
!3
Aktualno
V Tuhinju se skriva arheološki zaklad
Da se v okolici Šmartnega v Tuhinju nahaja zgodnjekrščansko najdišče - t. i. Rosovo groblje, so strokovnjaki prvič pisali že leta 1960, nedavne geofizikalne raziskave pa so potrdile domneve, da se pod zemljo skriva ena redkih zgodnjekrščanskih cerkva na Slovenskem in s tem izjemno arheološko najdišče.
Jasna Paladin
Šmartno v Tuhinju - Pravzaprav je prvi »hrib, kjer se izkoplje star rimski denar«, omenjal že Valvasor, ki je v svoji Slavi vojvodine Kranjske ob koncu 17. stoletja opisal območje v Tuhinjski dolini, kjer naj bi domačini našli tudi izklesane kamne ter srebrne in zlate novce. Iz leta 1880 izhaja tudi risanka mozaika, ki ga je na poti po naših krajih opazil in nato v akvarelu naslikal neki stotnik, hranijo pa jo v Narodni galeriji. A temeljni deli za vse nadaljnje raziskovalce Rosovega groblja (imenovano po domačem imenu Ros, ki je ime nekdanjega lastnika njiv oz. travnikov) sta zapisa Emilijana Cevca v Kamniškem zborniku leta 1960 ter omemba v Radovljiškem zborniku 35 let kasneje. Na teh osnovah temelji tudi strokovno delo dr. Dragana Božiča, znanstvenega svetnika, doktorja arheoloških znanosti in specialista za stare arhivske dokumente, ki je to izjemno, a še neraziskano zgodnjekrščansko najdišče v sredo, 12. aprila, predstavil v muzeju na Zapricah.
Mozaik našli kar na njivi
Širše območje Tuhinjske doline je arheološko slabo raziskano, saj zbirke muzejev in drugih pristojnih in-
stitucij bogatijo večinoma le naključne najdbe. Za to, da je nekaj najdišč s tega območja vendarle prepoznavnih in vpisanih v register kulturne dediščine, je najbolj zaslužen arheolog dr. Milan Sagadin iz kranjske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Znano je, da v bližini Šmartnega v Tuhinju ležita dve pomembni arheološki najdišči: Ivanjk in Rosovo groblje. Na Ivanj-ku sta bila veliko prazgodovinsko gradišče in utrjena poznoantična naselbina iz 5. oz. 6. stoletja. Na Rosovih grobljah pa je bil že konec 19. stoletja najden del rimskega mozaika. In prav slednje najdišče utegne pritegniti še veliko pozornosti.
Izročilo v dolini je še živo
Mozaik (ti so ena ključnih značilnosti rimskega obdobja) so domačini leta 1880 našli na njivi na nekoliko dvignjenem platoju južno od vasi Šmartno v Tuhinju med vznožjem Ivanjka, Nevljico in današnjo potjo za Sidol. Ker je bil mozaik, velik približno meter krat pol metra, že precej razrahljan, ga niso mogli dvigniti v enem kosu, zato so ga preri-sali. Takrat naj bi župnik tudi omenil, da naj bi domačini izkopali in shranili tudi nekaj kamnitih sarkofagov. Izročilo v Tuhinjski dolini še
Pogled na Rosovo groblje z zahoda
Medobčinski muzej Kamnik
pravi, da je bila tod ajdovska oz. poganska cerkev, ter zaklad, ki naj bi nakazoval na ostanke rimske stavbe.
Vila rustika ali ajdovska cerkev?
Čeprav mnogi domačini o arheoloških najdbah vedo povedati kaj zanimivega, pa se stroka z Rosovim gro-bljem na terenu dolgo ni ukvarjala, vse do konca lanskega leta, ko so se na pobudo dr. Jane Horvat z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU, ob pomoči dr. Mar-jance Klobčar, ob sodelovanju Janje Železnikar iz Medobčinskega muzeja Ka-
mnik ter ob finančni pomoči Občine Kamnik začele geofizikalne raziskave, ki jih je v dveh delih - še marca letos - izvedel dr. Branko Mušič iz podjetja Gearh. Z metodo geoelektrične upornosti je bila raziskana površina 6500 kvadratnih metrov, z georadarjem pa 2800 kvadratnih metrov. Kot je razvidno iz poročila, so meritve jasno pokazale, da so v zemlji skriti temelji antičnega objekta z več prostori, veliki 30 krat 20 metrov. Dr. Branko Mušič meni, da so vidni tlorisi lahko ostanek večjega objekta podeželske vile rustike, še
bolj verjetno pa je, da gre za ostanke zgodnjekrščanske cerkve. Lega najdišča kaže na zelo zgodnje širjenje krščanstva na podeželje ter meče novo luč na obdobje zatona rimskega cesarstva. Konec 4. in začetek 5. stoletja je tudi čas zadnjega razcveta rimskega podeželja. Kmalu, že sredi 5. stoletja, je bila zaradi barbarskih vpadov večina nižinskih naselbin uničena in opuščena. Prebivalstvo se je umaknilo ali v Italijo ali pa na utrjene višinske postojanke. Ena takšnih je zrasla tudi na Ivanjku, torej tik nad naseljem na Rosovih grobljah.
Potrebna bi bila arheološka izkopavanja
Ali je šlo za podeželsko rimsko vilo ali še bolj verjetno zgodnjekrščansko cerkev, bi pokazala sondažna izkopavanja, zato si arheologi želijo, da njihovo delo tu še ne bi bilo končano. Izkopavanja naj ne bi bila zahtevna, saj ne pričakujejo drobnih predmetov, zidovi pa naj bi bili tudi razmeroma dobro ohranjeni.
Ker so ostanke zgodnjekr-ščanskih cerkva na Slovenskem doslej odkrili le v Ljubljani, Celju in na Ptuju, kjer pa so slabo ohranjene ali zaradi kasnejših pozidav nedostopne, bi se Rosovo groblje, v kolikor gre res za cerkev, pridružilo peščici izjemnih arheoloških najdišč iz tega obdobja, s tem pa bi se v Tuhinjski dolini lahko pohvalili z novo turistično znamenitostjo.
K sodelovanju vabijo domačine
V Medobčinskem muzeju Kamnik si predavanje dr. Dragana Božiča s predstavitvijo Rosovega groblja, mozaika, vseh okoliščin ter pomena tega najdišča jeseni želijo predstaviti tudi v Šmartnem v Tuhinju, domačine pa že zdaj vabijo, naj delijo z njimi ljudsko izročilo in lokalne toponime, povezane s tem.
V Arboretum skozi nov vhod
i 1. stran
Novost letošnjega leta bodo v parku tudi Velikani morja - razstava vodnih sesalcev v naravni velikosti, ki so jih v parku izdelali sami, do sredine maja pa jih bodo namestili na različne konce parka. Prepeljati jih bodo morali kar s helikopterjem, saj gre za več metrov dolge
in tudi po dve toni težke skulpture.
V Arboretumu se pospešeno pripravljajo tudi na regionalni kongres Svetovne zveze društev ljubiteljev vrtnic, ki ga bo Slovenija gostila med 11. in 14. junijem, dva dni se bodo »vrtničarji« zadrževali v Arboretumu, kjer si bodo lahko ogledali že skoraj tisoč različnih sort vrtnic.
Nov vstopni objekt je zgrajen, delavci te dni urejajo še
okolico. / Foto: Gorazd Kavčič
KAM S KOSOVNIMI ODPADKI?
Spoštovani občani Občine Kamnik! Vsa gospodinjstva na območju Občine Kamnik ste 2-krat letno upravičena do brezplačnega naročila in odvoza kosovnih odpadkov na podlagi predhodno izpolnjenega kupona (kupona se nahajata na hrbtni strani položnice za mesec december 2016 in januar 2017). Na tem mestu vas pozivamo, da izkoristite brezplačni odvoz in s tem na pravilen način oddate kosovne odpadke, ki so se nabrali v vašem gospodinjstvu. Nadalje opozarjamo, da neizkoriščeni kuponi niso prenosljivi v naslednje leto in jih ni možno uporabiti za na primer odvoz zelenega vrtnega odpada. Postopek naročila brezplačnega odvoza kosovnih odpadkov je naslednji: 1) Izpolnite kupon in označite katere odpadke boste oddali (podrobnejša
navodila so zapisana na hrbtni strani kupona).
2)	Izpolnjen kupon nam vrnite:
•	po pošti na naslov PUBLICUS, d.o.o., Ljubljana, Vodovodna cesta 97, 1000 Ljubljana
•	po elektronski pošti na naslov info@publicus.si ali
•	na faks številka 01 561 16 67.
3)	Ko bomo prejeli vaš kupon vas bomo kontaktirali in se natančno dogovorili o datumu in uri oddaje odpadkov. Naročilo bo izvedeno v roku enega (1) oziroma najkasneje v roku treh tednov (3) (odvisno od količine naročil v konkretnem časovnem obdobju).
Občani Kamnika in imate tudi posebno možnost direktne oddaje kosovnih odpadkov v Zbirni center
Suhadole. Pri tovrstni oddaji in ob predložitvi izpolnjenega kupona, vam upoštevamo dobropis v višini 8 EUR. Občanom, ki prebivate v individualnih gradnjah (hiša), dobropis upoštevamo ob izdaji naslednjega mesečnega računa (za 8 EUR nižji strošek fakture). Občanom, ki prebivate v večstanovanjskih objektih (blok) in vam stroške ravnanja s komunalnimi odpadki porazdeljuje Upravnik, pa vam 8 EUR nakažemo direktno na vaš osebni račun (ob oddaji odpadkov boste morali izpolniti obrazec Dobropis - direktna oddaja kosovnih odpadkov v ZC Suhadole). Zaradi narave ugodnosti vsakega imetnika odpadkov dodatno preverimo oziroma se prepričamo ali je dejansko upravičen do navedene bonitete!
10
petek, 21. aprila 2017 Kamničanj^
Iz naših krajev
Na Perovski most!
Ivana Skamen
Perovo - Daleč je že maj, ko se je prvič zapisalo ime kraja Perovo. Natanko pred 776 leti. Temu v spomin se bo 6. maja od 15. do 19. ure na in ob Perovskem mostu tudi letos praznično iskrilo. Najprej za tiste kratkohlač-
igre, zmagovalci pa prav vsi, ki se bodo iger udeležili. »Hajhi-hajho, Perovanje zopet bo in /.../se pripravljamo, da nam bo lepo!« Tako je kratko pisemce o Perova-nju ene od mentoric dijakov Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik. Že vrsto let soustvarjajo Pe-
nike, ki se bodo (po 15. uri) prepustili varnim rokam članom Društva GRS Kam nik in si bodo upali prečiti pe rovski bistriški kanjon s tirolsko žičnico (na fotografi ji). Izkušnja iz sveta reševanja v gorah jih bo navdušila, perovska bregova pa simbolno še bolj trdno povezala. A kar se kraj evnega povezovanja tiče, b to šele ogrevanje. Kajti (ob 16.30) sledijo Igre brez meja krajevnih skupnosti. P ravtla iger so napisana na kožo sleherni kamniški krajevni skupnosti, ki premore pet tekmovalcev zdravega duha in telesa. Vlečenje vrvi, nošenje babe štuparamo čez most in spopad najboljših hvalnic svojim krajevnim skupnostim bodo zabavne
rovanje in tudi letos bo tako. Mikroskopiranje in pobar-vanke z mandali bosta zagotovo, še ena ostaja skrivnost, kot tudi im e igrice za ml ajše otroke. Vs e delavnice b odo odprteodi-. ure dalje, z izjemo lončarske delavnice ILA Tatjane Hlačer na Zgornjem Perovem i8c, ki bo imela »o dprta vrata« od 1 0. do 1 3. ure. Obiskovalci si bodo lahko naredili izdelek za domov. Čitalnica pod mostom (pnjižoige Franceta Balantiča Kamnik), živa glasba pod krošnjami (Las Gafas in ciirarka Pina), par-kec kamniških streetworko-utovcev, vadba in zabava Pe-rovčkov ... Za kulturne drobtinice bodo poskrbeli kulturni Perovčapi, za slovesen zaključek pa naš župan.
I d.!.!. k/moik Ooßot tig/bipp Lj-blj/ns k/ ei p ie41 k/mn i Iv lel: 01 831 eeee
Splet: http://www.moidom-traovina.si/
Ml »M'Act WJ I
if* 5*twti wd tm ti. vi
Obnavljate svoj dom ali si ustvarjate novega? Ste opm svob mojster ali je ti vai poZi/c?
V npši t-govini GoCot v Kvmnikv vom po ugodnih oinip pudimo bogato izOiro bapv, lakov, lepil, čistil pasado/'h materialov, orodij, ppippmočkov za barvanve .a.
© Vsak mesec nore aicijske prodaje © Piemazi za les op od 5,90 EUR cd alje © Barve za kovipo že od 6,90 EUR Pape
© Strokovno svetovanje, dostava po dpgovoru
_ ©-------------------------------------------------------
KUPON ZA
15% POPUST NA VSAKNAKUP
Popust velja od 22. 4. do 29. 4. 2017
o b predlooitvi tega kupona! Različni popusti se med seboj ne seštevajo!
Kviz o Tunjicah
V soboto, 1. aprila, je Društvo Tunški glas v prostorih Podružnične šole Tunjice pripravilo zabaven Kviz o Tunjicah.
Barbara Klanšek
Tunjice - Družabna prireditev, ki je bila organizirana z namenom poučiti prisotne o zgodovini krajevne skupnosti Tunjice, je obenem poskrbela za sproščen večer, obarvan z mero humorja in izvrstne glasbene podlage, s katero je v irskih, folk in kan-tri ritmih navdušila glasbena skupina Red Cliff. Vprašanja, ki jih je po knjigi Toneta Palčiča Tunjice pripravil Jože Ramuta, so se osredotočala predvsem na pomembnejše zgodovinske dogodke, ki se v življenju krajanov odražajo še danes.
Prijavljene tričlanske ekipe Sončni rob, Center in Moče-radovci so se soočile z različnimi tematskimi sklopi vprašanj, ki so se osredotočali na zgodovino šolstva, pomembnejše mejnike v zgodovini tunjiške župnije, ustanavlja-
nje in delovanje društev ter ne nazadnje na družbeno udejstvovanje posameznikov, ki so pomembno sooblikovali življenje v skupnosti. S kvizom je društvo vsem prisotnim omogočilo, da se o dogodkih, ki niso pomembno vplivali le na življenje takratne družbe, temveč svoj vpliv skozi društveno, kulturno in družbeno dogajanje spretno vpletajo tudi v današnji čas, poučijo na sproščen in zabaven način. Razgibanost pripravljenih vprašanj ter izvrstni voditelj večera Tone Ftičar, ki je dogodek povezoval na hudomušno humoren ter neposreden način, sta poskrbela za sproščeno vzdušje, polno smeha, tako med poslušalci kot tudi tekmovalci, ki so z odličnim poznavanjem zgodovine domačega kraja presenetili vse, predvsem pa sodniško komisijo, ki med
Udeleženci kviza o Tunjicah (od leve proti desni): Sončni rob, Močeradovci in Center / Foto: Barbara Klanšek
dogodkom, z izjemo seštevanja rezultatov ter nudenja tehnične pomoči, ni imela nikakršnega dela. Zbrane je v uvodnem nagovoru zaradi odsotnosti predsednice društva Milene Erbežnik Klanšek pozdravila podpredsednica društva
Barbara Klanšek, ki se je po podelitvi nagrad sodelujočim, ki jih je podelil glavni sodnik Ivan Nograšek, zahvalila vsem, ki so pomagali pri organizaciji dogodka, ter tovrstno druženje krajanov napovedala tudi za prihodnje leto.
Voditelj večera Tone Ftičar s sodniško komisijo
Gledalci so zavzeto spremljali dogajanje. / Foto: Barbara K
Na Duplici še en defibrilator
Mreža defibrilatorjev po občini se vztrajno širi. V teh dneh ga bodo v prostorih ob svojih teniških igriščih namestili člani Teniškega kluba Duplica, ki so nedavno pripravili tudi predavanje o uporabi te preproste naprave, ki rešuje življenja.
Jasna Paladin
Duplica - Statistični podatki o zdravju Slovencev so večkrat skrb vzbujajoči. Na dan se kar štirim ustavi srce, preživetje pri srčnih zastojih izven bolnišnic pa redko preseže pet odstotkov - predvsem zato, ker pomoč pogosto pride prepozno. Zelo pomemben podatek je tudi to, da se vsako minuto po nenadnem srčnem zastoju možnosti preživetja zmanjšajo za deset odstotkov, reševalno vozilo pa za prihod v povprečju potrebuje 15 minut. Zato se vse več društev, organizacij in posameznikov odloča za nakupe avtomatskih eksternih defibrilator-jev in to so nedavno storili tudi člani Teniškega društva Duplica. »V naših vrstah je tudi kar nekaj malce starej-
ših članov, prav tako pa se prostori našega društva nahajajo v Športnem parku Virtus, kjer je dnevno veliko uporabnikov, blizu gostišča in tik ob vse bolj priljubljeni rekreacijski poti ob Kam-
niški Bistrici. Defibrilator bi tako lahko pomagal številnim, vsi pa si želimo, da nam ga nikdar ne bi bilo treba uporabiti,« nam je povedal Mitja Redja iz Teniškega kluba Duplica.
Izobraževanje o uporabi defibrilatorja so člani Teniškega kluba Duplica pripravili v svojih prostorih ob teniških igriščih, kjer bo defibrilator tudi nameščen in tako podnevi dostopen vsem občanom. / Foto: Jasna Paladin
Da bi svojim članom pokazali, kako se nova naprava uporablja in jim s tem pregnali strah, ki ga pred tovrstnimi nesrečami verjetno ima večina od nas, so v svojih prostorih pripravili tudi kratko izobraževanje, ki ga je vodila Yona Merel Černe iz podjetja Defibrilator. Zbrani so se strinjali, da je uporaba nadvse preprosta, saj defibrilator uporabnika z zvočnimi in slikovnimi navodili vodi kar sam. »Škodovati ne moremo, lahko le 'kupimo' čas in s tem veliko pomagamo,« je poudarila predavateljica. Defibrilator bo v teh dneh nameščen v brunarici Teniškega kluba Duplica, kar bodo člani še ustrezno označili, med 8. in 20. uro pa bo dostopen prav vsem občanom.
Kamničan petek, 21. aprila 2017
!3
Kultura
Vse najboljše, gospod Potnik!
Kamniški slikar Bogdan Potnik je v začetku aprila dopolnil svoj devetdeseti rojstni dan. Dan pred slavjem je v preddverju Občine odprl slikarsko razstavo, ki je bila obiskana kot še nobena doslej.
i
Bogdan Potnik je svoj devetdeseti rojstni dan praznoval tako, kot mu je najljubše - med
svojimi slikami. / Foto: Gorazd Kavčič
Jasna Paladin
Kamnik - Preddverje Občine Kamnik je v sredo popoldne, 5. aprila, pokalo po šivih; obiskovalci so do zadnjega napolnili vsak kotiček od vhoda pa vse do prvega nadstropja, razlog za to pa je bil skromen, belolasi in iskriv gospod - Bogdan Potnik, ki je ob svojem visokem življenjskem jubileju pripravil pregledno razstavo svojih likovnih del z naslovom Pregled po poti ljubiteljske slikarske poti.
Vse življenje v spremstvu umetnosti
Že naslov razstave pove, da je gospod Potnik, ki se je rodil 5. aprila 1927 v Zabuko-vici pri Celju, ljubiteljski - a v umetniških vrstah zato nič manj cenjen - slikar, ki ga ljubezen do risanja in slikanja spremlja že od mladih nog. Po drugi svetovni vojni se je vpisal na srednjo tehnično šolo v Ljubljano. Po
zaključku poklicnega izobraževanja je hotel šolanje nadaljevati v umetniški smeri, kjer bi pridobil znanje, s katerim bi lahko ustvarjal slikarske podobe čudovitih vedut, ki jih je vedno občudoval z vsemi svojimi čutili. Želja se mu ni uresničila, a ostal je še naprej slikar v srcu in ljubitelj lepega v duši. Po svoji izobrazbi in službovanju je bil vse življenje predan tehnični stroki, a vseskozi tudi v spremstvu umetnosti. Kot smo izvedeli na odprtju razstave, je bil svoj čas tudi kitarist. Takoj po študiju se je kot strojni inženir zaposlil v Titanu in se hitro vključil v kulturni utrip mesta.
Največ ustvarja v akvarelu
Le kdo še ni videl katere od njegovih številnih vedut ali njemu tako ljubih podob mesta, kot so Šutna, malog-rajska kapela, različna znamenja in številni drugi mo-
tivi, ki so svoje mesto našli tudi na razglednicah? Tudi lani jih je izdal nekaj in jih z vso skrbjo dostavil vsem, za katere je želel, da bi jih imeli, in vedel, da njegovo delo cenijo. Zaradi njegove prijaznosti in iskrivosti ga ne cenijo le njegovi someščani, priznanje mu je ničkolikok-rat izrekla tudi stroka, čeprav se je vseskozi umetniško razvijal kot likovni samouk. »Veličina življenj -skega jubileja, ki jo pomeni devetdesetletnica Bogdana Potnika, ni v številu preživetih let, temveč v sijajnem loku njegovega likovnega ustvarjanja. Doživljeno obdobje je bilo do kraja izkoriščeno za neutrudno negovanje slikarskega talenta, za neprestano delo in neprestano iskanje, ki je dalo zavidanja vredno število likovnih dosežkov. Po preučitvi mnogih likovnih tehnik si je akvarel spontano prisvojil kot svoj primarni slikarski medij. Motivika njegovih risb in akvarelov so pred-
vsem vedute in odlično sociološko okarakterizirani portreti, ki v prefinjeni podrobnosti povzamejo vse tiste elemente portretiranca, ki ga takoj postavijo v prepoznavno podobo. Njegove vedute v akvarelu le redko kdaj ostajajo brez konturne risbe, skoraj vedno pa se pojavljajo v prvem planu, tako da še podkrepijo barvno kompozicijo. Skozi njegov več kot polstoletni slikarski program je uspel kot kronist časa in še posebej prostora prenesti na papirni nosilec mnogo etnoloških posebnosti, ki so že klonile pod težo časa ali pa so še
danes podobe etnoloških biserov krajine in človeka, ki živi v tem okolju. Mnogokrat sta se v njegovi skicirki sočasno znašla zanimiva stara arhitektura in njen prebivalec,« njegovo umetniško delovanje opisuje akademski slikar Lojze Adamlje, prepričan, da bi si umetnik za svojo razstavo zaslužil večjo galerijo.
Po Kamniku še kar s kolesom
Vidno ganjen nad zares številnimi obiskovalci razstave je Bogdan Potnik med drugim povedal: »Nikoli nisem
gledal, kakšen je človek in kakšno politično prepričanje ima. Gledal sem na to, da je predvsem človek. Človek na mestu. Vsak, ki me pozna, ve povedati, da nikoli nisem delal problemov z ljudmi.« Vsi, ki ga poznamo, mu želimo, da bi se lahko še dolgo po mestu prevažal s svojim električnim kolesom, da pa ga cenijo vse generacije, dokazuje tudi čestitka, ki so mu jo ob jubileju poslali drugošolčki iz Podružnične šole Tuhinj. Takole je zapisala ena od učenk: »Ste zvezda, ki svetite noč in dan, ste prijatelj, ki ga rabimo vsak dan.«
Dirigirala je tudi v Ameriki
Alenka Podpečan je mlada zborovodkinja, ki prihaja iz Velenja. Že drugo sezono vodi kamniški MePZ Cantemus, s katerim je lani osvojila dve zlati mednarodni priznanji. Pravi, da ji glasba pomeni vse. Zanjo je glasba kruh, motivacija, delo, hobi in veselje.
Rok Bajc
Kamnik - Lahko se pohvali z dvema diplomama. Kot glasbena pedagoginja in diplomirana dirigentka pa bo svoje znanje še nadgradila, saj bo letos kot prva študentka zborovskega dirigiranja dokončala magistrsko stopnjo. Zaključni koncert je že imela v sredo, 19. aprila, v Celju v sodelovanju z glasbeniki in pevci Akademije za glasbo iz Ljubljane. Njeno znanje in talent pa nista ostala neopažena, saj je marca gostovala v Wi-sconsinu, v Združenih državah Amerike, na povabilo tamkajšnjega dirigenta Eduarda Garcie - Novelli. Za en teden je pod svoje okrilje vzela Carthage College Choir iz glasbene akademije in zbor Master Singers iz Milwaukeeja ter z njima imela dva koncerta. V publiki so bili tudi Slovenci, večinoma iz Ribnice, ki živijo v ZDA. Kasneje je izvedela, da ji je slovenska skupnost iz ZDA plačala le-
Mlada zborovodkinja Alenka Podpečan že drugo sezono vodi tudi MePZ Cantemus iz Kamnika.
talsko vozovnico. Za to jim je zelo hvaležna. Začetki njene ljubezni do glasbe sežejo v otroštvo, saj je rada prepevala v zborih, v srednji šoli je postala pomočnica dirigenta in po
tem dirigirala številnim zborom. Tako številnim, da njen življenjepis poka po šivih in je vreden branja. V nadaljevanju pa le nekaj zadnjih pomembnih dogodkov.
Novembra 2016 se je udeležila prvega tekmovanja mladih slovenskih dirigentov in v finalu osvojila 2. mesto. Tekmovanje je terjalo pol leta priprav, saj je bilo skladb okoli trideset. Zahtevalo je temeljito poglobitev v posamezno skladbo, kar pomeni, da je mogla znati na pamet tako posamezne linije kot razumeti ozadje - vsebino glasbe, besedilo, kaj sporoča glasba in predvidevati, kje so vokalne ali tehnične težave. V treh zaporednih dneh se je v nadaljevanje uspelo uvrstiti le najboljšim. V nedeljo je potekal finale. Alenka je bila tik za prvouvršče-no in prejela največ dodatnih nagrad: nagrado za najbolje vodeno vajo v polfi-nalu sobotnega dne (s Komornim zborom Dekor iz Ljubljane z motetnim ciklom Johanna Sebastiana Bacha), nagrado Glasbene matice (plačan dirigentski seminar z dirigentom Tomažem Faganelom), nagrado Javnega sklada za kulturne dejavnosti (plačana koti-
zacija za Mednarodni zborovski simpozij v Barceloni julija 2017) in koncert za drugouvrščeno - koncert s katerimkoli zborom Akademije za glasbo Ljubljana v sezoni 2016 /2017. Leto 2017 pa je za Alenko zelo mednarodno obarvano. Z mednarodnim zborom Utopia & Reality Chamber Choir, ki združuje pevce iz različnih evropskih držav Norveške, Irske, Italije, Srbije in Slovenije, je bila februarja v Rusiji. Zbor vodita mednarodno priznana dirigenta Urša Lah in Ragnar Rasmussen. Z njimi je nastopila tudi na Irskem, Kitajskem in Norveškem. Po vrnitvi v domovino pa je morala hitro presesti na drugo letalo, ki je letelo v ZDA.
S Carthage College Choir je imela na razpolago zelo malo vaj. Program je zasnovala sama, vključila je znana dela iz slovenske zborovske literature - od ljudskih do umetnih skladb. Dodala je še nekaj skladb naših sosed-
skih držav: Avstrije, Hrvaške, Italije in Madžarske. Tako so lahko pevci kot tudi občinstvo dobili občutek, kje pravzaprav Slovenija je in kakšne so njene glasbene značilnosti v primerjavi s sosednjimi državami. Delo z njimi je bilo razburljivo in dinamično zaradi pomanjkanja časa in hkrati zelo sproščujoče - bilo jih je zabavno učiti slovenska narečja. Opazila je njihovo odprtost, družabnost in pozitivnost do dela. Za malenkosti se ne sekirajo. Trudijo se živeti iz dneva v dan z optimizmom. Na splošno gledano se je hitro nalezla dobre volje in všeč ji je bilo delati s tako zagretimi, optimističnimi pevci, ki spoštujejo dosežke ljudi, ki jih vodijo. V prekratkem tednu je spoznala številne zborovske poznavalce. Poleg njihovega dirigenta Eduarda so jo tudi ostali spodbujali k nadaljnjemu študiju v ZDA. Tako da ne izključuje možnosti doktorskega študija na eni izmed njihovih fakultet.
10
petek, 21. aprila 2017 Kamničanj^
Zanimivosti
V Lokah vabijo na rekreacijo
V Športnem društvu Loke v Tuhinju bodo maja organizirali brezplačne teniške tečaje.
Sabina Pirš
Loke v Tuhinju - Vstopili smo v pomlad, mi pa smo že pripravili teniška igrišča v vasi Loke v Tuhinju, kamor vabimo na rekreacijo tako svoje člane kot ostale rekrea-tivce, ki želijo preživeti prosti čas v neokrnjeni naravi. Športno društvo Loke v Tuhinju je bilo ustanovljeno lani z namenom, da bi športne aktivnosti omogočili čim večjemu številu ljudi ne glede na starost. Naša želja je privabiti tako otroke v vrtcu kot tudi njihove starše in malo starejše občane. Skratka vse, ki bi se radi naučili igrati tenisa, ga redno igrati in skrbeli za rekreacijo. Moto našega društva je vzgoja otrok v duhu športa, zato omogočamo tudi ugodne teniške tečaje za vse generacije. S tem namenom bomo v začetku maja organizirali brezplačne 5-dnevne tečaje tenisa za vse, ki bi se radi naučili igrati tenisa. V poletnih mesecih, ko imajo starši problem glede varstva otrok, bomo organizirali tudi aktivne počitnice v sodelovanju s Termami Snovik, tako da bodo otroci
preživeli nekaj ur na teniških igriščih, nekaj časa pa bodo uživali v vodnih dogodivščinah. Starši že sedaj lahko oddajo ponudbo. Lani smo začeli tudi z izgradnjo garderob in sanitarij, ki jih bomo letos dokončali. Uredili smo okolico, postavili kozolec, kamor se lahko zatečemo v slabem vremenu ali vročini, organiziramo piknik oz. oddamo prostor za razna praznovanja. Na parkirišču pa smo poskrbeli tudi za žejo in prigrizke tako za člane našega društva kot tudi za vse mimoidoče goste, ki se peljejo preko Tuhinjske doline. Verjamem, da imamo vsi mnogo idej in želja, a v slogi je moč, pravi pregovor, in če bomo skupaj nastopili, bomo vsi bolje prepoznani in se bomo lahko pohvalili z zadovoljnimi gosti in tudi krajani bodo z veseljem preživljali svoj prosti čas raje v svojem kraju, kot da se vozijo v sosednja mesta. Vsa vprašanja in pobude lahko zainteresirani naslovite na naš e-naslov sportni-klub.lokevtuhinju@gmail. com ali pokličite 041 738
KOLESARSKI IZLET 10.-12. maja 2017
S kolesom
po Goriškem in Krasu
Vabimo vas, da se nam pridružite na kolesarjenju po Goriških brdih, Furlaniji in Krasu. Predvidoma bomo kolesarjenje začeli na Livških Ravnah in se spustili do Šmartnega v Goriških brdih, potem kolesarili po Brdih in svojo pot prvi dan zaključili v okolici Nove Gorice. Naslednji dan se bomo podali v Furlanijo, kjer bomo kolesarili večinoma po ravnini, tretji dan pa se bomo iz Nove Gorice podali proti Krasu. Ta okvirni načrt kolesarjenja ni zahteven in ga bomo sproti prilagajali kolesarjem. Ves čas kolesarjenja nas bo spremljal kombi, ki bo tudi prevažal našo dodatno opremo.
Datum: od 10. do 12. maja (od srede do petka)
in vključuje:
prevoz na relaciji Kranj—začetek kolesarjenja—Kranj, avtomobilsko spremstvo (kombi) med kolesarjenjem, dve nočitvi z zajtrkom za vse dni kolesarjenja, prehrana med kolesarjenjem.
Izlet bomo izvedli, če se prijavi najmanj 16 oseb. Plačilo opravite v dveh obrokih.
Prvi obrok velja kot prijava, drugi obrok plačate en teden pred odhodom.
Cena ne vsebuje zavarovanja.
Za vse dodatne informacije v zvezi z izleti in za prijave
pokličite 031 38 26 25 (Grega) ali pišite na e-naslov: grega.flajnik@g-glas.si.
www.gorenjskiglas.si
Gorenjski Glas
Dijaški eko dan
Na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra Kamnik ni nikoli dolgčas. Posebej zanimivo je vzdušje ob dneh, kot je tudi eko dan, ki je potekal v petek, 14. aprila, ko so dijake okoljevarstveno ozaveščale različne dejavnosti. Med drugim smo pokazali tudi svojo dobrodelnost, ko smo seštevali pretečene kilometre za boljši jutri.
Maja Toni, Manca Hribar, Tim Kmecl in Ana Kenda, 2. a
Kamnik - Dijaki prvih letnikov so bili priča ponovnemu podpisu eko listine (prvič smo jo podpisali pet let nazaj) ter skrbeli za čisto in urejeno okolico šole. Drugi letniki so poslušali predavanje članov društva Še vedno vozim - a ne hodim. Člana društva sta tudi bivša dijaka naše šole Petra Beja in Aleš Sečnik. Dijakom so predstavili vsak svojo zgodbo in poudarili, da biti invalid ne pomeni biti nesrečen. Dijaki tretjih letnikov so izvedeli veliko o veganstvu in športu. Predavala sta jim Andreja Hribar in Mih Lin-dič z ekološke kmetije Pr' Jernejk. Vse pridelke vzgajata sama, družbo pa jima delajo tudi različne živali. Poleg tega med poletjem organizirata tabore za otroke, ki tam spoznavajo naravo in njen način delovanja. Oba sta vegana. Veganstvo ni le način prehranjevanja, temveč je način življenja, ki teži k izključitvi vseh oblik krutosti in izkoriščanja živali za hrano, obleke in druge namene. Snovi, ki jih največkrat dobimo od živali, dobijo vegani iz hrane rastlinskega izvora. Značilne veganske
Na dobrodelnem teku Maistri tečemo je teklo 120 dijakov.
jedi so palačinke brez jajc in mleka, burgerji iz fižola, ve-ganska klobasa z matevžem in dunajski zrezek brez mesa. Tak način prehranjevanja zmanjšuje možnost za nastanek številnih kroničnih bolezni, poleg tega pa je bolj prijazen do okolja. Ve-ganska prehrana pa je primerna tudi za športnike. Vsi dijaki smo si ogledali tudi film Ne meč'mo hrane stran, ki govori o tem, koliko hrane zavržemo. Proč gre kar 40 odstotkov vse hrane, ki je še povsem užitna, samo zaradi nepravilne oblike ali manjših poškodb. Po ogledu filma smo se dijaki zamislili
nad tem, koliko hrane tudi sami vsak dan zavržemo. Četrti letniki so dan zaključili s predavanjem o prehrani z naslovom Sodobni trendi. Dietetičarka Maša Hribar jih je prek uvoda o osnovah prehranjevanja, kot so vrste metabolizma, ITM in skupine hranil, popeljala v podrobnosti posameznih živilskih skupin. Znanje je ponazorila na primerih in tako marsikoga razsvetlila za lažji korak k zdravi in uravnoteženi prehrani. Nismo pa le poslušali predavanj, temveč smo se tudi trudili za lepšo okolico svoje šole. Ob »kadilnici« smo sa-
dili drevesa, sočasno so dijaki prvih letnikov urejali okolico šole ter pobirali odpadke. Potekala je tudi akcija zbiranja starega papirja Star papir zbiram, prijatelje podpiram ter akcija zbiranja odpadne elektronike. Poleg tega so dijaki uredili še korita, pograbili listje, znova obudili življenje na eko vrtu ter ponovno posadili sadike dišavnic. Organiziran je bil že tradicionalni dobrodelni tek Maistri tečemo. Teklo je okoli 120 dijakov, posebnost pa je bil 1. a razred, ki je tekel v celotni zasedbi skupaj z razredničarko Marto Zabret. O eko dnevu smo povprašali tudi ravnateljico Bernardo Trstenjak. Povedala je, da je organizacijsko takšen dan kar velik zalogaj, saj je bilo treba 850 dijakov s profesorji razporediti po različnih dejavnostih z ekološko tematiko. Za koordinacijo celotnega dogajanja je bila zadolžena profesorica Viktorija Pirš. Ravnateljica je zelo ponosna na dejstvo, da je naša šola že osem let eko šola ter na ponovni podpis eko listine.
Pestro dogajanje poučnega eko dneva je dijakom razširilo sicer v večini že znana obzorja in njihovo dosedanje vedenje podkrepilo z novimi vsebinami.
Kako nastane čokolada?
Šestošolci kamniških osnovnih šol (OŠ Šmartno v Tuhinju, OŠ Frana Albrehta, OŠ Toma Brejca, OŠ Marije Vere in OŠ Stranje), ki obiskujemo nemščino kot neobvezni izbirni predmet, smo se prvega aprila odpravili na skupno ekskurzijo v Avstrijo.
Eva Rovanšek
Šmartno v Tuhinju - Tam
smo si v Riegersburgu ogledali čokoladnico Zotter, nato pa še Gradec - glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske.
Naša pot se je začela ob 6.30, ko smo se kot zadnji potniki vkrcali na dvonadstropni avtobus in se odpeljali izpred šole v Šmartnem. Po uri in pol prijetne vožnje smo prispeli do Šentilja, kjer smo imeli odmor za malico. Sledila je vožnja proti Riegersburgu - proti čokoladnici.
Ko smo prispeli, smo si najprej ogledali film o nastanku čokolade. Potem smo se odpravili v »deželo čokolade«, kjer smo imeli priložnost okusiti več kot 400 vrst čokolade. Bilo je zelo zabavno. Po ogledu (oz. pokuša-nju) čokolade smo se ustavili
še v Zotterjevi čokoladni trgovini (SchokoLaden). Nato smo se odpravili v Gradec. Tam smo si ogledali različne znamenitosti (opero, mestno hišo, »prijaznega ve-soljčka«, Otok na Muri ...). Sledil je ogled Grajskega hri-
ba, na katerega smo se povzpeli z vzpenjačo. Tam smo si ogledali še zvonik Liesl in urni stolp - simbol Gradca. Na Grajskem hribu je bilo lepo, saj smo od tam imeli odličen razgled na celotno mesto. Po ogledu hriba smo
odšli po 250 stopnicah nazaj v mesto in nato proti avtobusu. Na poti domov smo poslušali glasbo in peli. Ob 19.30 smo prispeli domov. Bili smo veseli in utrujeni. Ta dan smo doživeli veliko novega in se imeli zelo lepo.
Šestošolci kamniških osnovnih šol so svoje znanje nemščine preizkušali na ekskurziji po
Avstriji. / Foto: Edita Gavranovic
Kamničan petek, 21. aprila 2017
!3
Starejši
Že sedem let pomagajo starejšim
Nedavno so v Svetovalni pisarni za starejše, ki ima svoje prostore ob kamniški tržnici, pripravili dan odprtih vrat, ki je ponudil vpogled v delo in aktivnosti Zavoda Oreli, ki v Kamniku deluje že od leta 2010. Kot so poudarili, je v Kamniku dobro poskrbljeno za medgeneracijsko sožitje.
Aleš Senožetnik
Kamnik - V sedmih letih delovanja se je Zavod Oreli razvil v eno izmed vodilnih organizacij za starejše in prostovoljstvo, kar potrjuje tudi lanskoletni obisk neodvisne strokovnjakinje za pravice starejših pri Združenih narodih Rose Kornfeld-Matte, ki si je kamniško svetovalno pisarno ogledala kot primer dobre prakse. Kot je povedal svetovalec Roman Rener, so v zavodu v zadnjem obdobju aktivno delali na povezovanju s sosednjimi občinami in skupaj z Mestno
občino Ljubljana pristopili tudi k projektu Večgeneracij-skega centra, v okviru katerega so že začeli z izvajanjem več projektov, med drugim so že izvedli računalniško izobraževanje ter delavnico poslovnih idej za poslovni načrt. »Najbolj ponosni smo na to, da smo se povezali z uradom za delo in že izvedli brezplačno delavnico za pripravo poslovnega načrta. Na prvi delavnici je bil velik odziv, tako da se nadejamo, da bodo tečaji zasedeni tudi jeseni,« je dodal Rener. Po besedah direktorice zavoda Martine Ozimek je šlo v
sedmih letih obstoja zavoda skozi izobraževalne procese približno petdeset prostovoljcev, aktivno pa jih sodeluje okoli dvajset. »Večinoma so to mladi, ki imajo znanje in voljo za delo s starejšimi. Nekateri zaradi obveznosti za nekaj časa prenehajo, pa se znova vrnejo,« pravi Ozimkova.
Starejše obiskujejo na domu
Lani so prostovoljci opravili več kot 200 obiskov pri starejših. Pomagajo na različne načine, in kot je povedala
ena izmed njih, je včasih že pogovor izjemno pomemben. 83-letnica namreč pravi, da ji obiski prostovoljke na domu krajšajo čas in podaljšujejo življenje. Poleg pogovora, ki je predvsem starejšim, ki živijo sami, izredno pomemben, pa prostovoljci za uporabnike opravljajo še številne druge oblike pomoči, od obiska lekarne in trgovine do odmetavanja snega, gospodinjskih in drugih del. Svetovalna pisarna se nahaja pri kamniški tržnici in je po novem odprta ob ponedeljkih in petkih med 8. in 10.
uro ter ob sredah med 15. in 17. uro. Poleg različnih delavnic so uporabnikom na voljo tudi svetovanja s področja prava, zdravja, financ, nepremičnin ali osebni pogovori, ki lahko rešijo marsikatero stisko.
Želijo si večjih prostorov
Na zavodu poudarjajo, da je spodbudno tudi okolje, v katerem delujejo, občina pa njihovo delovanje podpira. Še posebej dobro sodelujejo z oddelkom za družbene dejavnosti in Evropsko projektno pisarno občine. »Tudi to
potrjuje, da živimo v okolju, v katerem nam ni vseeno,« pravi Rener in dodaja, da med številnimi parametri med slovenskimi občinami Kamnik izstopa po projektu Okusi Kamnika in KIKštar-terju in prostovoljstvu. Kljub uspehom pa ostaja še nekaj prostora za izboljšave. »Najbolj pogrešamo večje prostore, a to je obrobna stvar. Želimo spodbuditi tudi ostala društva, ki delujejo na lokalnem območju, da povežemo ljudi ter naredimo nekaj dobrega za skupnost,« zaključuje Martina Ozimek.
Direktorica Zavoda Oreli Martina Ozimek
/ Foto: Aleš Senožetnik
Na prireditvi so zapele tudi Ljudske pevke Predice.
Svetovalec zavoda Roman Rener
Upokojenci tudi športniki
Športno-rekreacijska dejavnost članov Društva upokojencev Kamnik je v polnem zamahu.
Ženska in moška ekipa Društva upokojencev Kamnik na letošnjih pokrajinskih športnih igrah v Planici
Miha Prosen
Kamnik - Razen za plesno sekcijo, ki je sezono že zaključila in so si člani obljubili, da se zopet zberejo novembra, se za druge polna aktivnost šele dobro začenja. Svojo telesno aktivnost, predvsem pa prijetno prijateljsko druženje, uresničujejo kar v šestnajstih različnih dejavnostih. To so: balinanje, kegljanje, kegljanje s kroglo na vrvici, namizni tenis, pikado, plavanje, prstomet, smučanje, streljanje, šah in tenis, pozabiti ne smemo kolesarjenja, manj napornih sprehodov v okolici Kamnika in bolj zahtevnih pohodov. Lani je z aktivnim delom začela tudi nordijska hoja. Vsaka sekcija ima svojega vodjo, ki resnično predano skrbi za dobro počutje udeležencev. Prav njim gre največja pohvala in zahvala za tako razvejano dejavnost.
Vedno in povsod poudarjamo, kako zaželena je primerna telesna aktivnost celo življenje. S tem izboljšujemo kakovost življenja in se-
veda skrbimo za svoje zdravje. Posebej pa še vedno poudarjamo, da je najpomembneje druženje v krogu iskrenih prijateljev, ki nam vedno znova napolni baterije. Dodatni element tega druženja so srečanja z upokojenci Gorenjske. Večina sekcij aktivno sodeluje na pokrajinskih športnih igrah, ki jih organizirajo posamezna društva pod okriljem pokra-
jinske zveze društev upokojencev Gorenjske. Tudi na teh srečanjih se vedno na prvem mestu poudarja srečanje s starimi prijatelji, sklepanje novih poznanstev in prijetno druženje. Mi bomo 17. maja gostili udeležence kegljanja s kroglo na vrvici in 7. junija igralce tenisa s cele Gorenjske. Do sedaj smo bili deležni glasnih in iskrenih pohval za
uspešno organizacijo in prepričan sem, da se bodo člani teh dveh sekcij maksimalno potrudili, da nadaljujejo sloves odličnih organizatorjev iz Kamnika. Seveda pa imajo ta srečanja tudi tekmovalni naboj. Za nami so že pokrajinske športne igre v smučanju in smučarskih tekih, ki so bile v Srednji vasi pri Bohinju v organizaciji DU Bohinjska Bistrica, ter namiznem tenisu, ki ga je gostilo DU Šenčur.
Petega aprila so bile pokrajinske športne igre v pikadu, ki so jih odlično organizirali naši resnični prijatelji iz Društva upokojencev Rateče - Planica. Zaradi odlične računalniške podpore smo hitro po zaključku tekmovanja prejeli že bilten s celotnimi rezultati. Pred predstavitvijo rezultatov pa moram pohvaliti naše tekmovalce. Ni bilo čutiti nobenega pritiska zaradi rezultatov, bilo pa je resnično prisrčno in prijateljsko druženje preko celega dne.
Tako doživetje želim članom vseh sekcij.
Knjiga in razstava o Francetu Tomšiču
Kamnik - Člani Društva Demos na Kamniškem so Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik predstavili knjigo France Tomšič in njegov čas, do konca aprila pa je v knjižnici na ogled še razstava o Tomšičevem življenju in njegovi politični poti. J. P.
VSI KOPALNI PLAŠČI SAMO 6 DNI
od 21. 4. do 26. 4. 2017
Trgovina Svilanit Kamnik, Kovinarska cesta 4 www.svilanit.si
10
petek, 21. aprila 2017 Kamničanj^
Šport
Občinska liga v kegljanju
Občinska liga v kegljanju se je nadaljevala z drugim krogom razigravanja. Za mesta od ena do štiri sta bili dve tekmi, od katerih smo vsi veliko pričakovali.
Leon Pirman
Kamnik - Dvoboj med ŠD Sotesko in Ambrož Tea-mom je bil zelo kakovosten, saj so igralci ŠD Soteska podrli kar 3444 kegljev, Ambrož Team pa tudi odličnih 3383. Ekipi Ambroža se je poznala odsotnost Uroša Stoklasa, ampak vseeno so igralci ŠD Soteska morali odigrati odlično tekmo za zmago. Gašper Burkeljca (606), Franci Grubar (597), Jure Starman (575), Tadeja Kokalj (571), Franci Kozjek (554) in Lidija Pirman (541 podrtih kegljev) je bilo dovolj za zmago 6:2. V ekipi Amrož Teama je blestel Boris Benedik s 660 podrtimi keglji, a ostali rezultati (Štefan Flerin - 583 in Matej Turk - 566) so bili premalo, da bi lahko preprečili poraz. Druga tekma je bila odigrana v petek v neprimernem terminu, saj je bilo v soboto in nedeljo državno prvenstvo za člane in članice posa-
mezno. V obeh ekipah je manjkalo kar nekaj igralcev, vendar se je veliko bolj odsotnost igralcev poznala Ke-gelj Teamu. V ekipi Zarje Elektronike so bili najboljši Andraž Babnik (580), Marjan Golob (555) in Matic Babnik (544 podrtih kegljev). V ekipi Kegelj Teama pa so bili najboljši Miro Homar (553), Franc Slatnar (534) in Andrej Ropret (527). V razigravanju za mesta od 5 do 8 je DU Kamnik premagal Mladince s 6:2. V ekipi DU sta bila najboljša Franc Poljanšek (550) in Franc Novak (549 podrtih kegljev). V ekipi Mladincev pa so dosegli Tea Repnik 575, Klara Koprivec 532, Tamara Pevec 527 in Miha Ur-šič 518 podrtih kegljev. V tekmi med ŠD Policist in Calcit sta v ekipi ŠD Policist bila najboljša Damjan Haf-nar (575) in Matej Kern (559 podrtih kegljev), v ekipi Calcita pa tokrat Franci Grkman s 554 podrtimi keglji.
Ekipo Zarja Elektronika sestavljajo: (stojijo): Marjan Golob, Marjan Dolinšek in Dane Istenič ter (čepijo) Janko Poljanšek, Andraž Babnik in Matic Babnik.
Rezultati po 2. krogu razigravanja:
1. ŠD Soteska	2 2 0 0 4
2. Zarja Elektronika	2	1	0	1 2
3. Ambrož Team	2	1	0	1 2
4. Kegelj Team	2	0	0	2 0
5. ŠD Policist	2	2	0	0 4
6. DU Kamnik	2	2	0	0 4
7. Calcit	2	0	0	2 0
8. Mladinci	2	0	0	2 0
Vabilo na tradicionalni mekinjski kros
Mekinje - Člani Športno kulturnega društva Mekinje v četrtek, 27. aprila, pripravljajo že 29. mekinjski kros in 11. memorial Mira Petka. Start vseh dolžin proge za različne kategorije bo pod mekinjskim samostanom od 10. ure dalje, razglasitev rezultatov pa na cilju ob 13. uri (v primeru slabega vremena pa v telovadnici). Tekma šteje za Tekaški pokal občine Kamnik 2017. Predprijave organizatorji zbirajo še do 25. aprila, na dan tekmovanja prijave ne bodo več mogoče. Več informacij pri vodji tekmovanja: 051 372 388 (Lado Kve-der). J. P.
Lužan državni prvak
Na državno člansko prvenstvo se je med najboljših šestnajst uvrstilo tudi šest igralcev in tri igralke Kegljaškega kluba Kamnik. Janže Lužan je postal državni prvak, Jure Starman je bil drugi, Klemen Mahkovic pa tretji.
Leon Pirman
Kamnik - V soboto, 8. aprila, je v Celju na osemsteznem kegljišču potekalo tekmovanje za dekleta in fante. Polfinale in finale pa sta bila naslednji dan, vendar na drugem kegljišču - na kegljišču Korotan v Prevaljah. Pri dekletih je šla v soboto v Celju prva na stezo od naših deklet Noemi Živkovič in premagala Natašo Žnidaršič iz Cerknice ter se uvrstila med osem najboljših. V drugem kolu jo je premagala Anja Kozmus iz Celja. Druga je šla na stezo Tadeja Ko-kalj in suvereno premagala Anjo Miškovič in se tudi ona uvrstila med osem najboljših, tam pa v dvoboju za medalje izgubila z Nado Savič iz Celja. Tretja je tekmovala Lidija Pirman in izgubila z Leilo Lesjak iz Kopra. V finalu je v soboto Brigita Strelec iz Kranja premagala Petro Bašek iz Cerknice in osvojila zlato medaljo.
Moški finale povsem kamniški
Med fanti pa je bilo naših kar šest. Prvi je šel na stezo Klemen Mahkovic ter premagal do takrat vodilnega po dveh metanjih Franca Kirbi-ša iz Slovenskih Konjic. Potem je šel na stezo Jure Starman in premagal Miha Jenka, istočasno je metal tudi Damjan Hafnar in premagal Aleša Blaža. Sledil je dvoboj
Najboljši trije na državnem prvenstvu: člani Kegljaškega kluba Calcit Kamnik Jure Starman, Janže Lužan in Klemen
Mahkovic / Foto: Kegljaški klub Calcit Kamnik
V vsej novejši zgodovini v Sloveniji se še ni zgodilo, da bi iz enega kluba prihajali kadetski, mladinski in članski državni prvak med posamezniki in hkrati tudi ligaški klubski prvaki. Jakob Jančar je kadetski in mladinski prvak, Janže Lužan članski, ekipa Calcita pa je državni ligaški prvak.
Marka Omana z Matejem Lepejem in naš prvi igralec se je moral posloviti od tekmovanja. Sledil je Franci Grubar in izgubil s Primožem Pintaričem iz Ljubljane. Zadnji od naših je šel na stezo Janže Lužan in premagal Ivana Narata iz Trbovelj.
Tako so bili med osem najboljših kar štirje iz Kamnika. Prvi si je polfinale priboril Klemen Mahkovic, ki je z lahkoto premagal Dominika Ogrizka iz Postojne. Drugi, ki si je v neposrednem dvoboju dveh igralcev iz Kamnika zagotovil polfinale, je bil
Jure Starman, premagal je svojega kapetana Damjana Hafnarja. Zadnji dvoboj v Celju pa je odigral Janže Lu-žan in premagal Primoža Pintariča ter se uvrstil v polfinale. Četrti polfinalist je bil Matej Lepej iz Cerknice. Tako smo imeli zagotovljene že tri medalje. Drugi dan v nedeljo so v Prevaljah šla prva na stezo dekleta, potem pa fantje. Klemen Mahkovic je igral proti Juretu Starmanu in Jure je s 609:586 podrtih kegljev in 3:1 premagal Klemna in se uvrstil v finale. Istočasno sta drugi polfinale igrala naš Janže Lužan proti Cerkničanu Mateju Lepeju in Janže se je suvereno uvrstil v finale s 636:587 podrtimi keglji in 3:1 v setih. Finale je bil torej povsem kamniški. Janže Lužan je s 634:575 premagal Jureta Starmana in osvojil zlato medaljo.
Izjemna bera kamniških kegljačev
To je druga najbolj cenjena lovorika v kegljanju, več pomeni samo ligaško tekmovanje. Mislim, da se v vsej novejši zgodovini v Sloveniji še ni zgodilo, da bi iz enega kluba prihajali kadetski, mladinski in članski državni prvak med posamezniki in hkrati tudi ligaški klubski prvaki. Jakob Jančar je kadetski in mladinski prvak, Janže članski, ekipa Calcita pa je državni ligaški prvak.
Plezalo tristo mladih plezalcev
Plezalni klub Kamnik je že tretje leto zapored prvi konec tedna v aprilu organiziral eno od šestih tekem Zahodne lige 2017 v športnem plezanju.
Stane Židan
Kamnik - Na domači steni so člani Plezalnega kluba Kamnik petkrat stopili na stopničke. Prvo zmago na tekmovanjih si je priboril Žiga Židan med starejšimi dečki, na stopničke za zmagovalce pa sta stopila tudi Elija Baloh (ml. cicibani), ki je slavil že v Radovljici, ter državna prvakinja v težavnostnem plezanju Bet-ka Debevec (st. deklice). Vsi trije člani so po treh tekmah tudi vodilni v skupnem seštevku Zahodne lige 2017. Srebrno medaljo sta osvojila Timotej Romšak (ml. dečki) in Jakob Ocepek (kadeti). Postavljavci smeri so pod vodstvom Romana Krajnika postavili sedem atraktivnih balvanskih problemov, vsak balvan je imel svojo barvo,
posamezni gibi za napredovanje pa so se povezovali izključno skozi oprijem »tvo-rin«. Tekmovanja se je udeležilo 299 plezalk in plezalcev iz zahodnega dela Slovenije. Med njimi je nastopilo tudi trideset članov iz domačega kluba. Poleg petih medalj je Katro Mali (st. deklice) tudi tokrat do zmagovalnih stopničk ločil le en zadržan vrh, s 4. mestom pa se je moral zadovoljiti tudi aktualni državni prvak v balvanskem plezanju Luka Jerman (ml. dečki), ki ga je od kolajne ločilo le nekaj centimetrov. Med najboljšo deseterico so bili še Marko Pretnar (kadeti), Ana Petek (kadeti-nje), Pia Mavec (ml. deklice), Niki Močnik (ml. cici-banke), Lucija Škrjanc (kade-tinje) in Tina Prvinšek (st. cicibanke).
V plezalnem centru v nekdanjem Alpremu se je pomerilo 299 plezalk in plezalcev iz zahodnega dela Slovenije.
Tekmovanje je privabilo več kot 700 gledalcev, spremljevalcev in trenerjev. Organizatorji so poželi pohva-
le za organizacijo, z rezultati pa so mladi tekmovalci zadovoljili tudi trenersko ekipo.
Kamničan ^ petek, 2i. aprila 20l7
ll
Planinski kotiček
Sport
Pomoč s tribun dobrodošla
Kamniški odbojkarji so odlično začeli finale končnice državnega prvenstva. Na prvi tekmi so v dvorani Tivoli premagali ACH Volley, a v ponedeljek doma nato z njim izgubili. Pred svojimi navijači bodo spet zaigrali v ponedeljek, 24. aprila, ob 18. uri.
Kamniški odbojkarji se borijo za nov, že četrti naslov državnih prvakov. Potrebujejo še dve zmagi.
Miha Štamcar
Kamnik - Eden od junakov prve finalne tekme končnice je bil Maxson Pereira, edini tujec v kamniški ekipi, ki je bil s 25 točkami nezausta-vljiv za Ljubljančane, ki so na tej tekmi igrali brez svojega najboljšega igralca Jana Kozamernika. Kamničani so njegovo odsotnost odlično izkoristili, prevladovali v vseh elementih igre in zasluženo prišli do zmage. »Kozamernik je zelo pomemben igralec za ACH Volley, vendar smo na tej tekmi verjeli vase in v zmago. Naredili smo tudi manj napak in bili bolj zbrani v ključnih trenutkih tekme. Vendar finalna serija še zdaleč ni odločena, kajti Ljubljančani imajo v svoji ekipi veliko reprezentantov, ki imajo več izkušenj od nas, v letošnji sezoni so igrali tudi več mednarodnih tekem. Za naslov državnih prvakov potrebujemo še dve zmagi, do njih pa pridemo lahko le z moštveno igro in ekipnim duhom,« je po slavju v Tivoliju dejal 28-letni Brazilec.
Mira Papež
Podjelše, Godič - Naziv državnega prvaka so dosegli člani (Timotej Bečan, Miran Cvet in Gašper Bregar) s časom 27:38, Miran Cvet je najhitreje pretekel progo (2,5 km) s časom 9:06. Zlatim članom so v članski konkurenci sledili srebrni mladinci KGT Papež (Rok Sušnik, Nejc Uršič in Tine Habjan) s časom 29:43. Štafeta članov v postavi Dalibor Petrinjak, David Dolinšek in Anže Erjavc je bila četrta. Tudi ženski del se je izkazal odlično: srebro je pripadlo štafeti članic (Jasmina Jelov-šek, Ana Čufer in Amadeja Teraž), bron pa štafeti deklic v postavi Tjaša Uršič, Tjaša Cirovic in Viktorija Dolinšek.
Dečki letnik 2002 in mlajši v postavi Aleš Prelovšek, Izak Poljanšek in Jan Pavlin so zasedli 5. mesto.
Tekači na ogledu proge evropskega prvenstva
Sončni konec tedna v začetku aprila so gorski tekači, možni kandidati za reprezentanco evropskega prvenstva na Veliko planino, ki bo 8. julija, izkoristili za ogled pro-
Da bo pot do naslova državnih prvakov, prvega po letu 2003, še dolga, predvsem pa naporna, se je pokazalo že na prvi domači tekmi minuli ponedeljek. Branilci naslova so v Kamnik prišli s Koza-mernikom, ki je še enkrat več potrdil svojo kakovost. V domači ekipi je bilo premalo razpoloženih igralcev, tudi Pereira ni imel svojega dne, tako da so kamniški odboj-
ge. Po tej progi bodo tekli tako reprezentanti kot ostali tekači na t. i. odprtem teku. Reprezentanco lahko sestavljajo štirje člani, štiri članice, štirje mladinci in štiri mladinke ter vodja ekipe, trener in zdravnik. V predprijavah, ki še niso zaključene, je sedaj prijavljenih dvajset držav in 297 tekačev in spremljevalcev.
Zbrali so se v Eko resortu pod Veliko planino, kjer bo start proge članov (12 km, 1295 m višinske razlike), nato pa so tekli po cesti do Vegrada in naprej, kjer so si pri Bodlajevi domačiji (8,5 km, 1035 m v. r.) ogledali start mladincev in članic. Pri Mickini koči pred Pasjimi pečinami so se že spogledovali z Gradiščem, kjer bo cilj. S starta mladink na Ki-sovcu (4,5 km, 430 m v. r.) so se tekačem pridružile še mladinke. Mala planina jih je pričakala vsa v vijoličnem razkošju žafrana, nato so tekli mimo Jarškega doma do pastirskega naselja na Veliki planini in cilja na Gradišču (1660 m visoko). Zadovoljni z ogledom in treningom so se z žičnico vrnili v dolino, kjer jih je s svojim gostoljubjem spet sprejela gostilna Pri planinskem orlu.
karji praktično spet na začetku, saj bodo morali v Tivoliju dobiti še najmanj eno tekmo, če se želijo veseliti svojega četrtega naslova državnih prvakov. »Že od prvega niza naprej smo bili ves čas v zaostanku, v 'lovljenju' izida smo naredili preveč napak, v končnicah nizov pa tudi zbranost ni bila na najvišji ravni. Navkljub temu smo jim bili
v drugem in tretjem nizu blizu, kar pomeni, da je v nadaljevanju končnice še vse odprto. Predvsem bomo morali raven svoje igre dvigniti, osredotočiti se bomo morali na vsako tekmo posebej, bolj kot z igro nasprotnika se bomo morali ukvarjati s svojo, in če bomo v tem uspešni, se lahko nadejamo ugodnega končnega izida. Popolnoma vseeno mi je, ali bo to po štirih ali petih tekmah,« pa je bil po porazu odločen Jan Brulec, organizator igre Calcit Volleyballa. Tretja finalna tekma končnice je bila na sporedu v četrtek, četrta, morda že zadnja v tej finalni seriji pa v ponedeljek, 24. aprila, v Kamniku. Minulo nedeljo je bila kamniška športna dvorana nabito polna, podobno spodbudo bodo varovanci Gašperja Ribiča potrebovali tudi na svoji zadnji tekmi v letošnji sezoni pred svojimi navijači. Morebitna peta tekma, ki bo v primeru, da bo izid v zmagah 2:2, dokončno odločala o letošnjem naslovu državnih prvakov, pa bo v četrtek, 27. aprila.
Bojan Pollak
Kamnik - Nekdaj je vzpon na najvišji iranski vrh, 5671 m visoki Damavand (takrat smo rekli Demavend), pomenil pravo pustolovščino in zahteval celo odpravo. Ne toliko zaradi samega vzpona, saj vrh tehnično ni zahteven, ampak zaradi logistike. Daljnega leta 1972 so tako odpravo organizirala sama dekleta (5) in tudi Kamničanka Zin-ka Slapar je bila med njimi. Odprava je trajala dobre tri tedne. Na pot so se podale s kombijem, ki pa je nagajal, tako da so iz Slovenije do Teherana porabile kar deset dni. Sam vzpon je bil relativno hiter - potrebovale so štiri dni iz Teherana na vrh. Zato je bila pa vrnitev spet pestra - ker je kombi odpovedal, so nadaljevale z avtostopom in na koncu še z vlakom. Razvoj tehnologije pa je bistveno poenostavil logistiko.
Kristijan Erjavec
Kamnik - Zdaj že tradicionalno bo Calcit Bike Team priredil Kamniški kros, ki bo letos jubilejni, dvajseti. Dirka je kategorizirana z oznako UCI C.1, kar pomeni, da je dirka v koledarju Mednarodne kolesarske zveze, štela pa bo tudi za točke slovenskega pokala SLOXCUP. Tekmovanje se bo v centru Kamnika začelo ob 10. uri s startom kategorije do 15 let, sledili bodo mladinke, amaterji in amaterke, veterani in veteranke, kategorije do 7, 9, 11 in 13 let, vrhunec dneva pa bo ob 14.15 s startom moških elite in U23. Minuto za njimi bodo star-
Vladimir Stanič
Duplica - Prvega aprila je v Luciji potekala 1. pokalna tekma za Pokal Slovenije, ki je bila organizirana pod okriljem Karate zveze Slovenije, na njej pa je sodelovalo 420 tekmovalcev in tekmovalk iz 49 slovenskih klubov.
Kamniške barve so zastopali mlajši člani Karate kluba Virtus Duplica, in sicer: Matija Sedeljšek, Tomaž Sadar, Blaž Antonin in Klara Antonin. Razen Blaža so ostali trije prvič sodelovali na tekmovanju, kljub temu so se
Tako so štirje člani Turno smučarskega in kolesarskega odseka PD Kamnik (Bogdan Jamšek, Pavle Ocepek, Tomaž Pibernik in Peter Zarnik) 10. marca odleteli iz domovine in že naslednji dan bili v »bazi« za vzpon. Naslednji dan so se povzpeli v »T3« na višini 4200 m, en dan počivali, nato pa po slabih štirih dnevih od odhoda od doma že stali na vrhu! Tu se jim je poznalo, da so se nekateri že v Planici pred odhodom »aklimatizirali« v hipobarični sobi. Žal je bila tudi zima v Iranu skopa s snegom, tako da niso mogli smučati prav z vrha. Opravili so še eno turnosmučarsko turo, nato pa dneve, ki so jim ostali do vrnitve domov, izkoristili za ogled nekaterih turističnih znamenitosti te lepe in do turistov zelo prijazne države: Kaspijsko jezero, Kashan, Abyaneh in Isfahan.
tale ženske elite in U23. Tem bosta sledili še kategoriji do 17 in 19 let. Tudi letos bodo na svoj račun prišli tudi najmlajši, poganjalčki bodo startali bo 16.45, 15 minut kasneje pa bo podelitev priznanj vsem najboljšim. Naši pridni delavci pod budnim očesom Janeza Vovka so na progi opravili izjemno delo. Najbolj blatni del iz preteklih let je ekipa premostila s paletami, proga je v gozdu delno označena na delih, ki se razlikujejo od lani, zadnji del skozi sadovnjak je prav tako označen. Posebej za dirko smo naredili tudi novo spletno stran, kjer vas čakajo vse informacije.
izkazali s svojimi nastopi, saj so se srčno borili in nekaterim je tudi uspelo stopiti na zmagovalne stopničke. Klara je v kategoriji kadetinj -47kg, borbe, osvojila 2. mesto, tretje mesto je osvojil Blaž v kategoriji mladinci -68kg, borbe, Matija pa je bil ravno tako tretji v kategoriji mlajši kadeti -50kg, borbe.
Glede na to, da Karate klub Virtus Duplica jeseni praznuje trideset let uspešnega delovanja, so ti uspehi kot darilo za dolgoletni trud in odrekanja tako tekmovalcev kot trenerjev.
Najboljši v gorskih štafetah
Zlato, srebro in bron za tekače KGT Papež na Prvenstvu Slovenije v gorskih štafetah
Štafete KGT Papež na stopničkah / Foto: KGT Papež
Gorski tekači na Gradišču
/ Foto: Peter Lamovec
Za Kamniški kros že vse nared
V nedeljo, 23. aprila, bodo Kamnik znova zasedli gorski kolesarji.
Uspešni tudi mlajši karateisti Virtusa
10
petek, 21. aprila 2017 Kamničanj^
Reportaža
Smučanje z iranskega pettisočaka
Marca smo se štirje člani Turno smučarskega in kolesarskega odseka PD Kamnik povzpeli na 5671 metrov visoki Damavand, najvišji vrh Irana.
Bogdan Jamšek
Kamnik - Turnosmučarski in kolesarski odsek pri PD Kamnik deluje četrto leto. Člani odseka poleg Alp radi obiščemo gore tudi drugod po svetu. Predlani smo bili na Kazbeku na Kavkazu, lani pa smo poskušali osvojiti Denali na Aljaski, kamor se bodo kolegi odpravili tudi letos. Pavel Ocepek, Tomaž Pibernik, Peter Zarnik in Bogdan Jamšek pa smo se namenili na 5671 m visoki vulkan Damavand v Iranu, najvišjo goro med Evropo in Himalajo.
Odpotovali smo v petek, 10. marca. Po jutranjem pristanku v Teheranu smo carinske formalnosti opravili hitro, pregleda prtljage pa sploh ni bilo. Pričakal nas je prijazni vodnik Bejti in nas takoj odpeljal na obilen zajtrk. Kolegom smo bili hvaležni za priporočilo, saj naj bi v Iranu bilo le kakšnih deset vodnikov, ki so sposobni in pripravljeni v zimskih razmerah prevzeti vodenje turnih smučarjev na Damavand. Oglasili smo se še na naši agenciji in v eni od lokalnih trgovin, kjer je vodnik nabavil hrano. Za to ni imel nikakršnega seznama in hitro se je videlo, da je v svojem poslu zelo rutini-ran in izkušen. Kar sam nam je vse dni pripravljal odlične in zelo pestre obroke hrane. Naše izhodišče, Kamp 1, je bila prostorna in udobna stavba iranske planinske zveze v vasi Polour na višini 2250 m, ki je od Teherana oddaljena le dobrih 100 km. Po kosilu in počitku smo se lotili načrtovanja plezalne strategije. Da-mavand je znan po precej nepredvidljivem vremenu. Preko njega potujejo fronte od severozahodnih do jugozahodnih smeri. Na severu je do ravnic ob Kaspijskem jezeru le slabih 30 kilometrov, do puščav na vzhodu pa le malo več. Takšna dispozicija digitalne vremenske modele očitno še precej »bega«, saj so se napovedi tudi znotraj 24-urnega in-
Člani odprave: Bogdan Jamšek, Pavel Ocepek, Tomaž Pibernik in Peter Zarnik
/ Foto: Bogdan Jamšek
tervala hitro spreminjale, najbolj hitrost vetrov, in to tudi za več kot dvakrat. Odločili smo se, da se v nedeljo kar za »stalno« preselimo v Kamp 3 ali Bargah-e-Sevom na višini 4200 m. Z več kot 35 let starim originalnim džipom so nas zapeljali še 15 km naprej in na višini približno 2450 m smo si nataknili smučke in oprtali nahrbtnike. Iz bližnje vasi so prišli še trije nosači, ki so poskrbeli za prenos hrane in dela naše višinske opreme. Naredil se je čudovit sončen, a mrzel dan. Ponoči je zapadlo nekaj centimetrov novega snega, ki nam je omogočil, da smo prvi del ture na smučeh skoraj v celoti opravili zvezno. Tako kot pri nas je bila tudi v tem delu sveta letošnja zima zelo suha. Z nastopom pomladi sicer pade več padavin, kar je za smučanje bolje, vendar pa se s tem precej poveča nevarnost plazov. Na višini malo čez 3000 m je Kamp 2, poimenovan tudi Mošeja, do koder se v sezoni da pripeljati z avtomobili. Od tu naprej so snežni jeziki, ki potekajo med neštetimi grebeni ognjenika, že bolj polno zasneženi, saj jim veter ne more več povsem do živega. Z vzponom nismo hiteli, saj to tudi ni priporočljivo, pa tudi lepo vreme nas k temu ni preveč sililo. Veter
se je sicer po poldnevu in z višino začel krepiti, kar je napovedovalo skorajšnji prihod fronte. Pozno popoldne smo po sedmih urah prispeli v Kamp 3, kjer je več zidanih objektov, od katerih je bil eden tudi odprt. V njem je stalni prebivalec le mladi Afganistanec, ki je nekakšen ključar. Pod objektom je več nivojev teras, na katerih je poleti tudi do sto šotorov. Po pričakovano slabo prespani noči smo se odločili, da bomo glede na svoje počutje in vremensko napoved še en dan počivali in potem skušali kreniti proti vrhu. Pred odhodom v Iran smo sicer vsi dve noči prespali v višinskih sobah v Planici, prvo noč »na višini« 3600 m in drugo na 4200 m. To se nam je zelo obrestovalo, saj izrazitih težav s počutjem kljub hitri pridobitvi višine ni imel nihče. Popoldne smo opravili krajši, 350 m visok vzpon nad našim prebivališčem in napravili nekaj zavojev s smučmi, ki pa so nas kar dobro upehali. Bejtijev asistent, za katerega ves čas nismo vedeli, zakaj je z nami, je celo zbolel in ves naslednji dan preležal. Sprva obetavna vremenska napoved za noč na torek se je močno poslabšala, zato smo bili v hudih dvomih, ali naj sploh poskusimo z naskokom na vrh ali pa naj po-
čakamo na sredo. Fronta, ki nas je prečkala, naj bi se po spremenjeni napovedi zavlekla pozno v noč in se dokončno umaknila šele dopoldne naslednjega dne. Vstali smo ob treh in uro kasneje krenili na pot. Začetek je bil zelo težaven. Močno je snežilo in pri okoli 15 stopinjah pod ničlo je bril še močan veter. Gaz, ki jo je Bejti utiral v več kot 20 cm debeli novi snežni odeji, je veter sproti zasipal, tako da tudi naslednjim v koloni pot ni bila kaj prida olajšana. Na očalih se je ves čas nabiral led, lučka je v metežu komaj za silo osvetlila tistega pred teboj. Ko se je začelo daniti, je sicer nehalo snežiti, mraz in veter pa sta še bolj pritisnila. Vse bolj pogosto smo si morali ogreti roke. Ko se je dokončno zjasnilo in nas je začelo božati še sonce, se je naša morala močno okrepila in vrh je postal realnost. Na višini okoli 5100 m smo odložili smuči. Prišli smo v območje, ko brezštevilni gre-benčki, ki jih je oblikovala lava, začnejo izginjati, zato veter tu še bolj in lažje kraljuje in o novem snegu kar naenkrat ni bilo ne duha ne sluha. Sneg je bil tako trd, da niti srenači niti kože niso več prijemali. Snega pod derezami je bilo z vsakim metrom višine vedno manj, grušča pa vedno več. Bolj ko smo se bližali vrhu, bolj nas je zdelovalo. Silovitim sunkom vetra, ki so nas sem in tja tako zamajali, da smo izgubljali ravnotežje, so se pridružile še nove težave -to so bile fumarole, luknje, skozi katere uhajajo vulkanski plini oziroma para. Že tako dobesedno prepo-lovljeni količini kisika se je primešalo še nekaj zelo smrdečega amonijaka in žveplene kislobe. Kar nam je sem in tja z muko uspelo spraviti v usta, smo težko obdržali v sebi. Neskončno število korakov, vdihov in izdihov se je kmalu po eni uri popoldne končalo s prihodom na vrh. Minus 23 stopinj Celzija in veter s hitrostjo približno 50 km na
uro (v sunkih seveda krepko več) nas je že po nekaj fotografijah in požirkih čaja odvrnilo od tega, da bi še dalj časa vztrajali na vrhu. Do smuči je šlo kar hitro in brez komplikacij. Adrenalin prvih zavojev je prinesel dodatno energijo, tako da je kazalo na »nebeški« zaključek ture, še posebej zato, ker je bil sneg en sam »naj« pr-šič in ker je Bejti tako dobro ubiral pravočasne prehode iz enega v drug snežni jezik, da ni bilo treba snemati smuči. Toda utrujenost se je z vsakim zavojem vse bolj zajedala v naše mišice, spet in spet je bilo treba loviti zrak in se nadihati. Zadnjih nekaj deset metrov je bila že skoraj prava »kalvarija«. Nobenega zavoja se ni dalo več zgoljufati, treba se je bilo
nazdravili šele deset dni kasneje v Istanbulu. V hribih smo preživeli še en lep turnosmučarski dan, potem pa se je vreme dokončno pokvarilo in odpravili smo se na turistični del svoje poti. Najprej smo obiskali Kaspijsko jezero, potem pa še Teheran, Kashan, Abya-neh in Isfahan. Iran je ogromna in zelo raznolika država. V kratkem času ga zato lahko spoznaš le za nekaj kamenčkov v mozaiku. Za nas je bilo še posebno doživetje praznovanje perzijskega novega leta, ki je sicer njihov največji praznik in v katerega so vstopili ob nastopu pomladi, to je 20. marca ob 13.59 po lokalnem času. Pri njih je zdaj leto 1396. Perzijci so po značaju in navadah precej drugačni
Naša kamra; ni bila velika, smo jo pa zato lažje »pogreli«.
ustavljati že po enem ali največ dveh.
Po dobro prespani noči smo se zbudili v čudovito jutro in sledilo je še zadnje poglavje: okoli 1700 m resnično uživaškega spusta v dolino. Sneg je bil povečini le malo ali pa celo nepomr-znjen pršič, ponekod pa spihana stara podlaga, ki je bila ravno prav odmrznje-na. Bejti je spet spretno krmaril med snežnimi jeziki in za pešačenje je ostalo bore malo. Če bi bili na kakšnem drugem koncu sveta, bi naslednji dan prav gotovo koga bolela glava, tam pa smo dehidracijo opravili na krajevno dovoljen način in s ta pravim pivom
od Arabcev, govorijo svoj jezik, njihova veja islamizma, to je šiitizem, pa kljub de-monizaciji, ki jo nad njim izvaja zahodna propaganda, navzven deluje kar všečno. Ves čas smo se počutili zelo varne, najbolj pa nam je bilo všeč, da je vse, kar smo se dogovorili, tudi zares veljalo, čeprav je bilo marsikaj le ustni dogovor. Ljudje se povsod zelo zanimajo za tujce in so zelo vedoželjni. Težava pa je, da jih malo - in še ti bolj slabo - zna angleški jezik. Promet je povsod zelo gost, v večjih mestih pa je skoraj nepopisna gneča. Kako tudi ne, saj se za en evro dobi kar okoli 13 litrov dizelskega goriva.
Krenili smo v čudovit, a mrzel dan z nekaj centimetri na novo zapadlega snega.
Čudovita pokrajina / Foto: Bogdan Jam
Kamničan petek, 21. aprila 2017
!3
Zanimivosti
Svojim pacientom vedno prisluhne
Jana Plavc, dr. med., spec. splošne medicine iz Zdravstvenega doma Kamnik, je po izboru bralcev revije Viva postala dobitnica priznanja moja družinska zdravnica 2017.
Jana Plavc, moja družinska zdravnica 2017 / Foto: Bojana Klemenc
Ansambel Galop gostoval v Franciji
Člani Ansambla Galop so gostovali pri slovenskih
izseljencih v Franciji. / Foto: arhiv ansambla
Bojana Klemenc
Kamnik - Na predvečer svetovnega dneva zdravja se je v Cankarjevem domu v organizaciji revije Viva s slavnostno podelitvijo priznanj iztekla že 21. akcija Moj zdravnik. V njej so bralke in bralci izglasovali najbolj cenjene zdravnike leta. Pacienti so se s svojim glasom zahvalili družinskim zdravnikom, pediatrom, ginekologom, onkologom, zobozdravnikom in vsem drugim specialistom za to, da pri svojem delu poleg strokovnosti izkazujejo tudi predanost, pristen stik, iskrenost in toplino.
Naziva ni pričakovala
Jana Plavc je od konca študija zaposlena v Zdravstvenem domu Kamnik, kjer je, kot zadovoljno in hvaležno pravi sama, del izjemno dobre in trdno povezane ekipe. »V službi preživimo velik del svojega časa in življenja, zato je dobro počutje na delovnem mestu zelo pomembno. S sestro Emo se tako dobro poznava, da natančno veva, kako se katera počuti in kaj misli, tudi če sva obe povsem tiho,« pripomni. Iskreno jo navdušuje delo z ljudmi in zelo
si prizadeva za dober odnos s pacienti. Največ ji pomeni, če čuti, da ji zaupajo. To ni vselej enostavno, pojasnjuje, saj se odnos gradi vzajemno in počasi. Včasih pride tudi do konflikta, ki ga je treba rešiti mirno in v obojestransko zadovoljstvo. Pravi, da je z leti postala modrejša in preudarnejša, predvsem pa svojim pacientom prisluhne. Z mnogimi se je z leti zelo zbližala in jo prizadene, ko resno zbolijo ali preminejo. »Skušam biti učinkovita, ne pa tudi všečna, a vselej spoštljiva. Mislim, da moji pacien-
ti želijo predvsem, da jih poslušam in ne jemljem kot številke,« poudarja moja družinska zdravnica. Nad letošnjim izborom je bila popolnoma presenečena. »Ob tem nazivu sem počaščena, da mi pacienti zaupajo, seveda pa se zavedam, da nisem najboljša zdravnica, le po naključju sem dobila največ glasov,« skromno razpreda zdravnica Jana Plavc in dodaja, da se tako kolegi kot pacienti veselijo z njo, nekateri pa so tudi povedali, kako so pridno glasovali za svojo srčno zdravnico.
Pacienti postali bolj pozorni na svoje zdravje
Opaža, da se je odnos ljudi do zdravja v njeni štiriintri-desetletni karieri zelo spremenil. Zdaj bolj skrbijo zanj kot na začetku njene poklicne poti. Poseben poudarek daje prav obojestranski komunikaciji in spoštovanju tako pravic kot tudi dolžnosti in odgovornosti. Ne le zdravniških, temveč tudi tistih, ki jih imajo pacienti. »Pacienti danes aktivneje sodelujejo pri zdravljenju, kar je pogosto dobro, a včasih tudi moteče, saj si s premalo znanja vzamejo preveč pristojnosti pri obravnavi bolezni,« razlaga, obenem pa poudarja, da dandanes s sodelavci veliko več delajo na ozaveščanju in preventivi pacientov kot nekdaj. Na dan obravnava tudi do šestdeset pacientov, v času povečanega števila obolenj tudi več, lastno izgorelost pa preprečuje z redno rekreacijo in branjem. V prihodnje si želi, da bi zdrava lahko zaključila svojo poklicno pot ter da bi v kamniškem zdravstvenem domu dobili še dodatno splošno ambulanto, saj bi s tem razbremenili vse zdravnike, ki bi si lahko v miru vzeli več časa za svoje paciente.
Alenka Brun
Tunjice - Ansambel Galop je zadnje dni v marcu in prve v aprilu letos gostoval v Franciji pri slovenskih izseljencih, društvu Planika, ki ima sedež v mestu Loison sous Lens. Njihov predsednik je Jean-Marc Tomc, katerega predniki prihajajo iz Golic v Tuhinjski dolini, medtem ko je sedež Galopa v Tunjicah. Člani ansambla so povabilo na gostovanje, ki so se ga zelo razveselili, izkoristili tudi za obisk pariških znamenitosti in mesta
Calais, za glasbo pa so skrbeli na veselici ob srečanju Slovencev v mestu Sallau-mines. Srečanja se je letos udeležilo nekaj čez dvesto članov. »Presenečeni smo bili nad gostoljubnostjo, zavednostjo in prijaznostjo gostiteljev. Zanimivo je, kako tamkajšnji Slovenci dobro poznajo slovensko narodno-zabavno glasbo in kako zelo spremljajo razmere v Sloveniji. Čeprav je že dosti članov društva, ki niso bili rojeni v Sloveniji, pravijo, da živijo v Franciji, ampak v srcih nosijo Slovenijo.«
Izdelali inovativen zbiralnik za baterije
Kamnik - Znani so nagrajenci natečaja Izdelaj svoj domači zbiralnik za stare baterije, ki ga je družba ZEOS marca organizirala v sklopu projekta LIFE Gospodarjenje z e-odpadki pod sloganom E-cikliraj. V natečaju je sodelovalo enajst šol in deset posameznikov, prejeli pa so 44 idej za zbiralnik. Med šolami so nagrado prejeli tudi učenci tretje triade Osnovne šole 27. julij Kamnik. J. P.
Kamničani na sto milj Istre
Na tekmovanju 100 milj Istre na Hrvaškem je bilo tudi nekaj Kamničanov. Najdaljšo preizkušnjo je končal Boštjan Erjavšek, ki se je sploh prvič podal na tako dolgo tekmo, na najkrajši pa je zmagal Sebastjan Zarnik.
Maja Bertoncelj
Kamnik - Hrvaška Istra je pred kratkim gostila tekmovanje 100 milj Istre Ultra-trail, ki se ga je udeležilo tudi kar nekaj Kamničanov. Tekma je bila v sklopu Ultra trail World toura. Vtise sta z nami delila Boštjan Erjavšek, ki je končal najdaljšo, 171 km dolgo traso Labin-Umag s 7120 višinskimi metri, in Matej Hribar, ki je tekmoval na drugi najdaljši trasi Lovran-Umag, kar pomeni, da je premagal 108 km s 4470 višinskimi metri. »To je bila moja prva ultra trail tekma, za katero sem se odločil že lani. Komaj sem čakal na dan, ko se bo začelo. Dobro sem se zavedal, da nimam dovolj kilometrov v nogah za takšno tekmo. Najdaljši
treningi so bili dolgi tri ure, a sem si rekel, da bom že nekako zmogel, saj sem trmast. Nervoze ni bilo. Začelo se je dobro, poleg tega smo bili trije tekači prijatelji enako močni in smo bili skupaj do okrog 150 km, tako da ni manjkalo smeha in dobre volje. Noč je minila res hitro. Po 150 km pa so se začele hude bolečine za koleni, vnela se mi je pokostni-ca, tako da sem okrog 25 km pred ciljem samo še hodil in izgubljal na času. Tekmo sem končal v 25 urah, 46 minutah in 7 sekundah, kar je pomenilo skupno 32. mesto (14. v kategoriji) med 338 tekači na startu. Ob prihodu v cilj sem bil tako srečen, zadovoljen, da ne znam opisati. Bistvo vsega pa je, da sem imel od začetka do konca nasmešek na obrazu
Boštjan Erjavšek
in niti enkrat se nisem vprašal, zakaj mi je tega treba. Ponosen sem, da sem to dolžino uspešno premagal. To je bila noro dobra tekma in veselim se že naslednjih 100 milj, ki me čakajo okto-
Matej Hribar / Foto: osebni arhiv
bra v Omišu. Udeležil se bom Dalmacija ultra traila,« je povedal Boštjan Erjavšek. Matej Hribar je 108 km končal kot 16. najhitrejši, četrti v svoji kategoriji: »Na 100 milj Istre, ki je potekala v
svoji peti izvedbi, sem bil že četrtič. V prvih dveh letih sem uspešno opravil s 100 miljami, letos sem bil drugič na drugi najdaljši razdalji. Želel sem uspešno prite-či v cilj in popraviti čas iz leta 2015, kar mi je tudi uspelo. Tudi z uvrstitvijo sem zadovoljen. Na celotni trasi sem ohranjal dokaj konstanten tempo s kratkimi postanki na okrepčevalnicah. Največje težave so se začele na 70 km, ko je sonce začelo pregrevati telo, ki je hrepenelo po hladni vodi, ki je v istrskem zaledju zgolj iluzorna misel. V Umagu sem prečkal ciljno črto s časom 14:42:52 in telesno povsem izpraznjen, a zelo zadovoljen z doseženim,« je dejal in tako kot Erjavšek ni pozabil omeniti vseh, ki so mu na tekmovanju stali ob
strani in ga na kakršen koli način spodbujali. Tudi Hribarja kmalu čaka naslednja tekma. Konec aprila bo nastopil na Ultra trailu v Vipavi, ki se ga bo udeležil prvič. Sledilo bo nekaj krajših trail tekem, vrhunec sezone bo nedvomno 23. junija v Corti-ni d' Ampezzo na tekmi La-varedo Ultra trail (120 km in 5800 višinskih metrov). Na preizkušnji Buzet-Umag je na 69 km z 2410 višinskimi metri nastopil Franci Vol-kar in osvojil 11. mesto, 24. je bil Denis Sitar, na najkrajši, 42 km dolgi tekmi Moto-vun-Umag s 1100 višinskimi metri pa je bil med vsemi najboljši znani gorski tekač Sebastjan Zarnik, za katerega je bil to nekakšen uvod v sezono, pri ženskah pa je bila 18. njegova žena Maja Dobovšek Zarnik.
14
petek, 21. aprila 2017 Kamničan
Prireditve
Prireditve v aprilu in maju
Koledar prireditev pripravlja: Turistično-informacijski center Kamnik, tel.: 01 831 82 50, prireditve.kamnicanka@gmail.com
Kamni
Številne druge prireditve v občini Kamnik najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si/ pod rubriko Kam v aprilu? ter na spletni strani Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik www. kamnik-tourism.si.
ZAVOD ZA TURIZEM, ŠPORT IN KULTURO KAMNIK
Nedelja, 30. aprila, ob 18. uri, Stari grad nad Kamnikom
Odprtje prenovljenega gostišča na Starem gradu
Župan Marjan Šarec in direktorica Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik Božena Peterlin bosta slovesno odprla prenovljeno gostišče ter ga predala novemu najemniku Borisu Golobu.
Nedelja, 30. aprila, ob 19.30, Stari grad nad Kamnikom Eden drugmu ogenj dajmo
Prvomajsko kresovanje z otroškim kresom in ansamblom Domačini
Ponedeljek, 1. maja, ob 11. uri, Stari grad nad Kamnikom
Eden drugmu ogenj dajmo
Prvomajsko praznovanje s kulturnim programom
KNJIŽNICA FRANCETA BALANTIČA KAMNIK
Petek, 21. aprila, ob 19. uri, dvorana Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik Kamniška enajsta šola o antiki
Četrto predavanje ima naslov: O antičnih pisalih, knjigah, knjižnicah in branju, ko nas TV, telefon in internet še niso obsedli. Predavanje bo zaključila Breda Podbrežnik Vukmir s pripovedjo pravljice.
Torek, 25. aprila, ob 19. uri, dvorana Knjižnice
Franceta Balantiča Kamnik
Predstavitev knjige Tomaža Humarja ml. Svet ni meja
Tomaž Humar se je takoj po opravljeni maturi s kolesom sam podal na 209 dni in 28.968 km dolgo pot okoli sveta. Z 19 leti je tako postal najmlajši človek, ki je s kolesom obkrožil svet. Pogovor z avtorjem bo vodil Tomaž Okorn.
Sreda, 3. maja, ob 19. uri, dvorana Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik
Predstavitev knjige Vikija Grošlja 40 let mojih soočanj s Himalajo
Na zaključnem potopisnem predavanju letošnje sezone bo Viki Grošelj pripovedoval o njegovih alpinističnih in človekoljubnih poteh po Himalaji.
VETERINA KAMNIK
Vo

Pomlad je pred vrati in v naravi na vaše kužke preži veliko
KL0P0V in BOLHO. V mesecu MAJU vam veterinarji ¡ posluhom nudimo 30% POPUST ob n«.kupu kofciih kapljic ADVAN T IX za odpravljanje klop°v in bo! It.
Ker sivaši ljubljenčki zaslužijo najboljše!
Veterina Kamnik d.o.o. Perovo 20 1241 Kamnik
Telefon: 01/830 95 77
www.veterina-kamnik.si
info@veterina-kamnik.si
Urnik:
pon-pet: 7:00-18:00 sob: 7:00-11:00

»ž

»i


MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK
Sreda, 26. aprila, ob 19. uri, Rojstna hiša Rudolfa Maistra
Maistrov večer: Soška fronta in gore v vojni
Predavanje dr. Matija Turka
Sreda, 3. maja, ob 19. uri, grad Zaprice
Muzejski večer: Impresionizem - trenutek, svetloba, barva
Drugo predavanje prof. Marka Trobevška iz cikla Kulturna zgodovina od pomladi narodov do druge svetovne vojne
DOM KULTURE KAMNIK
Petek, 21. aprila, ob 17. in 19. uri, Velika dvorana DKK Sanje revnega dečka, Miška si poišče nov dom
Letni nastop učenk plesa in baleta Glasbene šole Kamnik Gostje: Glasbena šola Domžale
Vstop prost, obvezna rezervacija in prevzem brezplačnih vstopnic. Število sedišč je omejeno!
Sobota, 22. aprila, ob 19. uri, Velika dvorana DKK Sanje revnega dečka
Letni nastop učenk plesa in baleta Glasbene šole Kamnik
Gostje: dijaki Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana Vstopnina: 4 evre
MLADINSKI CENTER KOTLOVNICA KAMNIK
Petek, 21. aprila, ob 19. uri ImproIgre gostijo Verine miške
Večer improviziranih zgodb, tokrat z uvodnim nastopom Verinih mišk
Sobota, 22. aprila, ob 20. uri Benjamin Zajc: Medene solze
Krstna gledališka uprizoritev
TERME SNOVIK
Sobota, 22. aprila, od 11. do 13. ure Ustvarjalne delavnice in vodne vragolije s Palčkom Snovičkom
Vaterpolo, odbojka v vodi, tek po vodni preprogi, delavnica mali prstki ...
Sreda, 26. aprila, od 16. do 17. ure Priprava zdrave malice na delovnem mestu
Malica je čas, ko si pridobimo energijo za preostanek delovnega časa. Ta mora biti hranilen in zdrav. Velikokrat nimamo časa za pripravo zdrave malice. Ta bo predstavljena na delavnici, na kateri boste dobili ideje za vaš čas na delovnem mestu. Delavnico vodi Petre Zlatoper, direktorica Term Snovik.
Petek, 28. aprila, od 20.30 do 21.30 Pohod z baklami do izvira termalne vode
Nezahteven družinski pohod po okoliških poteh
Ponedeljek, 1. maja, od 15. do 16. ure Učenje hitre masaže vratu
Na delavnici bo fizioterapevtka prikazala različne prijeme za masažo vratu za sproščanje napetosti mišic, ki jih boste z veseljem poskusili doma na bližnjih in tudi na sebi. Cena delavnice: 7 evrov
Delavnico vodi Tina Kregar, dipl. fizioterapevtka.
ŠPORTNO KULTURNO DRUŠTVO MEKINJE
Četrtek, 27. aprila, ob 10. uri, pod mekinjskim samostanom
29. Mekinjski kros in 11. Memorial Mira Petka
Kros po okoliških travnikih in gozdovih
ARBORETUM VOLČJI POTOK
Petek, 21. aprila, od 16. do 17. ure, uprava in park Vrtnarska opravila zgodaj spomladi
Na vrtu je čas za nove setve in sajenje zelenjadnic. Temeljito bomo pripravili in oskrbeli posevke. Delavnico vodi Klub Gaia. Obvezna prijava na prireditve@arboretum.si.
Sobota, 22. aprila, od 11. do 12. ure, otroško igrišče Izdelaj kaktus iz kamenčkov
Na otroški delavnici bomo iz naravnih materialov izdelali kaktuse, na katerih se ne bo mogoče zbosti. Pobarvali bomo prodnike in jih posadili v posodo in nastal bo mali kaktusov vrtiček. Pridružite se nam pri ustvarjanju. Vodi: M. Mavec. Obvezna prijava na prireditve@arboretum.si.
Sobota, 22. aprila, od 16. do 17. ure, otroško igrišče Družinska telovadba s Šinšinom
Kaj je lepšega od druženja s svojim otrokom in pri tem tudi nekaj koristnega narediti za svoje telo? Na družinski telovadbi združimo otroške igre ter različne krepilne vaje za odrasle. Vodi: Plesni klub Šinšin. Obvezna prijava na prireditve@arboretum.si.
Nedelja, 23. aprila, od 8.30 do 9.30, vhod v park Ornitološki sprehod
Z dobrim sluhom in ostrim vidom boste opazili marsikaterega ptiča, ki se skriva v krošnjah dreves in grmov. Priporočamo, da s seboj prinesete daljnogled. Vodi: Alenka Bradač, DOPPS. Obvezna prijava na prireditve@arboretum.si.
KOMORNI PEVSKI ZBOR ŠUTNA KAMNIK
Nedelja, 23. aprila, ob 19.45, cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja na Šutni v Kamniku Koncert velikonočnih pesmi
Vstop s prostovoljnimi prispevki
TURISTIČNO DRUŠTVO KAMNIŠKA BISTRICA
Ponedeljek, 1. maja, ob 11. uri, Kamniška Bistrica Prvomajsko srečanje
Nastopili bodo Solidarnost in Ansambel Domačini, Matej Tonin bo imel slavnostni govor, na voljo pa bo tudi prvomajski golaž.
Katzen Kabaret navdušuje
Ajda Špacapan
Kamnik - Po enem letu delovanja in uprizarjanja se je Katzen Kabaret že dodobra usidral med Kamničane, no, vsaj tiste kulturno zavedne in napredne. Kabarejska predstva, ki je prvič luč sveta ugledala lanskega maja, je s prvo edicijo navduševala vse do konca poletja. V njej so ustvarjalci, kot se za kabarej-ski žanr spodobi, družbeno kritično in satirno politično izpostavljali temo vojne in zadovoljstva. Občinstvo je predstavo vidno presenečeno, a navdušeno, zelo dobro sprejelo. Po preživeti vojni vihri je Katzen Kabaret prevzel val odvisnosti. Druga edicija, ki je bila pre-mierno uprizorjena decembra, se je lotila teme zasvojenosti in odvisnosti. To je tudi aktualna predstava, s katero so ustvarjalci uspeli zasvojiti in do zadnjega ko-
tička napolniti vsako ponovitev v Mladinskem centru Kotlovnica. Po šivih pa ni pokala le Kotlovnica, ampak tudi Kulturni dom Trzin in Koroški mladinski kulturni center Kompleks, kjer je Katzen Kabaret gostoval. V svoj program so vključili tudi lokalne kulturne ustvarjalce, saj kabarejski žanr, v svoji osnovi, to dopušča. Katzen Kabaret je plod dobrega sodelovanja Mosquito Theatra, Plesnega kluba Šinšin, KUD-a Oksi-moron in Mladinskega centra Kotlovnica, kjer se kot v valilnici dogajajo ustvarjalni procesi in provokativni ekscesi ekipe Katzen Kaba-reja.
Če si najbolj znanega kamniškega kabareja še niste uspeli ogledati in se naužiti vseh zasvojenosti, ki jih ponuja, boste v bližnji prihodnosti zagotovo imeli priložnost, obljubljajo ustvarjalci.
Katzen Kabaret se je po letu delovanja in uprizarjanja že dodobra usidral med Kamničane. / Foto: Kaja Brezočnik
Turni smuk na Veliki planini
Velika planina - Člani Planinskega društva Bajtar Velika planina vabijo na tradicionalni, že 53. turni smuk, ki bo v ponedeljek, 1. maja, ob 11. uri v Velikem stanu na Veliki planini. Smuku bo sledilo druženje s srečelovom v Jarškem domu. J. P.
Blagoslov konj na svetega Jurija
Tunjice - Petrov hlev v sodelovanju z Župnijo Tunjice vabi na blagoslov konj, ki bo na svetega Jurija dan, v nedeljo, 23. aprila, ob 11. uri na Prevali pod cerkvijo v Tunjicah (ob sadovnjaku). Zbor pri Petrovem hlevu bo ob 10.15. J. P.
Kamničan petek, 21. aprila 2017
!3
Zahvale
Ciriusu tri
namiznoteniške mize
Novo pridobitev so mladi invalidi preizkusili v družbi odličnih športnikov.
V Ciriusu so se razveselili treh novih namiznoteniških miz, ob tem pa se je v tej športni igri kot podpornik prvenstva preizkusil tudi košarkar Marko Milič. / Foto: Sportida
Jasna Paladin
Kamnik - Zveza za šport invalidov Slovenije - Parao-limpijski komite, ki bo jeseni v Laškem izvedla največje tekmovanje za športnike invalide v Sloveniji, evropsko prvenstvo invalidov v namiznem tenisu, je 6. aprila, ob svetovnem dnevu namiznega tenisa, prvenstvo predstavila v kamniškem Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje (Cirius). Za ambasadorko prvenstva so imenovali Matejo Pintar. »Vedno sem vesela, ko vidim, da so ljudje navdušeni nad namiznim tenisom in športom nasploh. Danes sem prvič držala lopar v rokah po londonskih igrah. Se pa veselim svoje vloge ambasadorke, upam, da bo EP rezultatsko uspešno tudi za našo ekipo,« je ob tem povedala nekdanja paraolimpijska prvakinja.
Ker si organizatorji želijo, da bi s prvenstvom za šport navdušili čim več mladih invalidov, so Ciriusu podarili tri namiznoteniške mize. Mize so lahko učenci zavoda nato v družbi gostov in članov slovenske reprezentance v namiznem tenisu tudi preizkusili. Čast prve promocijske tekme je pripadla Pintarjevi, v paru z reprezentantom Bojanom Lukežičem se je pomerila z znanim športnim gostom, košarkarjem Markom Mili-čem, ki je igral s še enim namiznoteniškim repre-zentantom Luko Trtnikom. Organizatorji so v Ciriusu opozorili tudi na projekt Erasmus+, katerega cilj je vključitev mladih invalidov (starih med 15 in 29 let) v rekreativne športne aktivnosti in ozaveščanje o potrebah telesne aktivnosti kot podlage za zdrav način življenja.
Izžrebani nagrajenci nagradne križanke, ki je bila objavljena v Kamničan-ki, v petek, 7. aprila, z geslom VAŠ NAJBOLJŠI TAXI V KAMNIKU, prejmejo darilni bon v vrednosti 10 evrov, so: Dušan Janič iz Kamnika, Danica Kočar iz Stahovice in Mihael Drčar iz Kamnika. Nagrajencem iskreno čestitamo.
ZAHVALA
Tolažiti je umetnost srca. Velikokrat je lahko tolažba samo v tem,
da iz ljubezni molčiš in sotrpiš.
Boštjan Fišer
Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, tople besede ter darovane sveče. Hvala g. župniku za obred, pevcem Grm za občutno odpete pesmi in trobentaču. Še posebno hvala sosedom za poslovilni govor.
Zahvaljujemo se vsem, ki z nami delite neizmerno bolečino in ste imeli našega Boštjana iskreno radi.
Vsi njegovi
GG osmrtnice, zahvale
e-pošta: malioglasi@g-glas.si, telefon: 04 201 42 47 www.gorenjskiglas.s'^x
ZAHVALA
Srce je omagalo, dih je zastal, a na njega spomin bo večno ostal.
4. aprila nas je zapustil ljubljeni mož, oče, brat in dedi
Stanislav Peter Ahlin
iz Šipkove ulice v Kamniku
Ob prezgodnji boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem iz Leka za izrečeno sožalje in tolažilne besede ter podarjeno cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi, ga spoštovali ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
V 82. letu starosti nas je zapustil dragi mož, ati, dedi, pradedi in tast
Ludvik Bodlaj
iz Črne nad Kamnikom 25
Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku Antonu Prijatelju za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tudi LD Stahovica in lovcem iz drugih lovskih družin ter cerkvenemu pevskemu zboru Stranje. Hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in nam v težkih trenutkih stali ob strani.
Žalujoči vsi njegovi Marec 2017
ZAHVALA
Je čas, ki da, in je čas, ki vzame. Pravijo je čas, ki celi rane, in je čas, ki ne mine, ko zasanjaš se v spomine.
Dušan Vider
iz Tunjic
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem, njegovim bivšim in našim sodelavcem. Še posebej se zahvaljujemo PGD Tunjice za zadnje gasilsko slovo, praporščakom Kamniška Bistrica, Nevlje, Šmarca in vsem gasilcem. Hvala krajevni skupnosti, ge. Špeli za lep govor. Lepa hvala duhovnikoma Ediju Strouhalu in Juretu Koželju ter pevcem Krt, vsem za izrečeno sožalje, darovane svete maše, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi Marec 2017
ZAHVALA
V 70. letu nas je zapustil
Ciril Grilj
Ob prezgodnji smrti našega očeta Cirila smo dolžni zahvalo mnogim, ki ste ga spoštovali in mu v bolezni stali ob strani, zlasti gospodom patrom Frančiškanom: Lavrenci-ju, Paschalu, Mariu, Franciju in Ernestu. Zahvala gospe Pavli Markuš. Hvala sorodnikom, prijateljem in sosedom za tolažbo, vence, sveče in pomoč. Zahvaljujemo se sosedom Marjanu Kladniku, Miru Luzarju in prijatelju Branetu Cerarju, ki so nam ob težki bolezni vseskozi pomagali. Zahvaljujemo se njegovemu zdravniku dr. Dragu Ahlinu in sestri Marjani ter onkološkemu inštitutu, dr. Nevi Volk. Hvala tudi pevcem skupine Grm.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
V 85. letu starosti se je od nas poslovila
Marija Potočnik
iz Kamnika, Levstikova 19
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom iz Levstikove ulice za izrečena sožalja, darovane sveče in cvetje. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem in trobentaču. Zahvaljujemo se ZZB Kamnik, Krajevni organizaciji Društva izgnancev Slovenije, skupini Marjanca, Društvu upokojencev Kamnik, praporščakom, osebju Zdravstvenega doma Kamnik, ki ste ji pomagali pri njeni bolezni, in vsem, ki ste jo imeli radi in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni Aprila 2017
ZAHVALA
Ni res, da si odšel - nikoli ne boš! Ujet v naša srca, z najlepšimi spomini, vsak naš korak boš spremljal v tišini!
V 67. letu se je od nas poslovil naš dragi
Franjo Markovic
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, sodelavcem Paxa za vsa izrečena sožalja, besede sočutja in tolažbe, darovano cvetje in sveče, darove za sveto mašo, molitve ter denarno pomoč. Hvala vsem, ki ste se z ljubeznijo in spoštovanjem poslovili od njega in ga z nami pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala gospodu župniku Luki Demšarju za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za lepo odpete pesmi ter klarinetistu za zaigrano zadnjo melodijo. Hvala vsem, ki ste z njim kakorkoli delili radost življenja, se veselili z njim in ga skupaj z nami ohranili v lepem spominu.
Žalujoči vsi njegovi
M

www.pogrebnik.si
10
petek, 21. aprila 2017 Kamničanj^
Kamničan
Po dinozavrih še morski velikani
V Arboretumu, kjer so zadnja leta družbo cvetju delali predvsem med najmlajšimi priljubljeni dinozavri, bodo maja postavili največjo razstavo kitov v naravni velikosti, ki pa so jih za razliko od dinozavrov v zadnjega pol leta izdelali kar sami.
Kipar Edin Ščuka je kamenje in glino za nekaj mesecev zamenjal za umetne mase, a na svoje izdelke je zelo ponosen. / Foto: Gorazd Kavčič
Brušenje, brizganje, žaganje in barvanje ... prav vsak postopek izdelovanja morskih velikanov v naravni velikosti zahteva svoj čas in znanje. / foto: gorazd Kavčič
1—7	v	v •
Za srečno vožnjo
V Nevljah so pripravili že tretji blagoslov motorjev, na katerem se je zbralo okoli petdeset motoristov.
Približno petdeset motoristov se je zbralo na tretjem blagoslovu motorjev v Nevljah.
Jasna Paladin
Volčji Potok - Pol leta je parkirišče pri upravni stavbi Ar-boretuma že namenjeno pridnim rokam kiparja Edina - Eda Ščuke in njegovih pomočnikov ter velikim skulpturam morskih velikanov, ki te dni dobivajo svojo končno podobo. »Sredi maja bomo ob bok dinozavrom postavili novo razstavo, na kateri se boste iz oči v oči srečali z morskimi velikani. V angleškem delu parka bomo razstavili več kot deset kitov v naravnih velikostih - najdaljši med njimi merijo skoraj 25 metrov. Za razliko od naših dosedanjih razstav na temo živali je bila v celoti izdelana v Arboretumu in bo vsebinsko izčrpnejša. Sorodne postavitve smo do sedaj lahko videli na Islandiji, v Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike, pri nas pa še ne,« pravi direktor Arboretuma Volčji Potok Aleš Ocepek in dodaja, da so skulpture tako velike in težke tudi po nekaj ton, da jih bodo po parku morali razvoziti s helikopterjem.
V naravni velikosti tudi srce kita grbavca
Da bi obiskovalcem približali skrivnostno življenje največjih živečih sesalcev, bodo v naravni velikosti poudarili predvsem tiste kite, ki živijo v Sredozemlju in zaidejo tudi v Jadransko morje. Izdelali bodo
brazdastega in grbastega kita, veliko pliskavko, navadnega progastega delfina, navadnega delfina, okrogloglavega ali Ris-sovega delfina ter mrko pliskavko pa tudi orke in kita glavača, ki nastopa v slavnem romanu Moby Dick - skupno kar 19 morskih velikanov, vse v naravni velikosti. Da bi si obiskovalci še lažje predstavljali, za kako mogočne živali gre, so izdelali tudi srce kita grbavca v naravni velikosti, v katerega bodo najmlajši lahko celo zlezli.
Nad tem zahtevnim projektom že več mesecev bdi kipar Edin Ščuka, s katerim sodelujejo še Janez Celestina, Janko Zver, Mitja Lanišek, Miroslav Stojančič in Nadja Osojnik. »Začelo se je s spoznavanjem podob teh morskih velikanov na spletu in v knjigah, nato sem izdelal pomanjšane gline-
ne modele, sledila je izdelava kovinske konstrukcije, nato pa nanašanje in oblikovanje različnih umetnih mas ter barvanje. Prav vsi postopki so po svoje zahtevni, morda je bilo še najtežje izdelati samo srce. Izdelati tako megalomanske
skulpture, in to v tako kratkem času, je bil zares velik projekt. In zdaj ko smo pri koncu, že vsi težko čakamo, da bo razstava nared. Kiparje nas tak projekt verjetno doleti le enkrat v življenju,« nam je - že vidno utrujen - povedal Edin Ščuka.
Aleš Senožetnik
Nevlje - Blagoslov motorjev pred cerkvijo svetega Jurija v Nevljah, ki je potekal v soboto, 8. aprila, je bil že tretji, ki sta ga organizirala Miro in Majda Novak. Letošnji je bil še posebej namenjen spominu na pokojnega župnika Franceta Oražma, ki je v preteklih letih blagoslovil motorje, a lani umrl. Tako je letos motorje blagoslovil pater Franci, ki je voznikom priporočil strpno in previdno vožnjo, hkrati pa pohvalil solidarnost, ki vlada med motoristi in bi se je lahko nalezli tudi vozniki avtomobilov. Letos se je zbralo okoli 50 lastnikov jeklenih konjičkov, a po besedah Mira Novaka množičnost ni na prvem mestu. »Ni važno, ali nas je sto ali
Jasna Paladin
Kamniška Bistrica - Čeprav se je osrednje občinsko prvomajsko praznovanje v zadnjih dveh letih preselilo na Stari grad, se tradicija prvomajskih srečanj v Kamniški Bistrici nadaljuje, in to že štiriindevetdeseto leto. Slovesnost bodo znova organizirali člani Delavskega kulturnega društva Solidarnost Kamnik in njihovi pev-
dvajset. Važno je, da so prisotni tisti, ki tako čutijo. To je za dušo, če nas bi bilo preveč, se župnik ne bi mogel vsakemu posvetiti,« je prepričan Novak. Blagoslov pa ni dovolj, za varno vožnjo je pomembna predvsem prilagojena hitrost in uporaba zaščitne opreme in čelade, k čemur je spodbujala tudi nedavna preventivna akcija, v okviru katere ob začetku motoristične sezone potekajo številni izobraževalni dogodki in šole varne vožnje, s čimer si pristojni želijo zmanjšati število smrtnih žrtev na cestah. Lani jih je od 22 umrlih voznikov motorjev 18 samih povzročilo prometno nesrečo, večinoma pa je šlo za motoriste z manj kot petletnimi izkušnjami.
ci, kulturni program pa se bo pri planinskem domu v Kamniški Bistrici začel ob 11. uri, a letos znova brez Mestne godbe Kamnik, saj bo le-ta svojo budnico in pohod po krajih celotne občine zaključila na Starem gradu. Kot vsako leto ne bodo manjkali rdeči nageljni za obiskovalce, slavnostni govornik pa bo letos poslanec državnega zbora mag. Matej Tonin.
PEUGEOT 208
NE VOZI, POTUJ.
9.990 €
peugeot.si

pEucEOTnHiifiTbnL PROSTOROČNO TELEFONIRANJE I TEMPOMAT I 5 VRAT
Poraba v kombiniranem načinu vožnje: 4,5 1/100 km. Izpuh CO2: 104 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: 0,0265 g/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov.
* Primer informativnega izračuna finančnega leasinga Peugeot Financiranje za vozilo Peugeot 208 Active (1.2 PureTech 82 5 vrat EUR6) - mesečno odplačevanje, maloprodajna cena z DDV in vključenim Peugeot Financiranje bonusom (v ceni je obračunanih 1.000 EUR popusta v primeru financiranja Peugeot - MODRI BONUS, pod pogojem vsaj 24 mesečne dobe financiranja) je 9.990 EUR, mesečni obrok je 108 EUR pri 30% pologu in ročnosti 84 mesecev, višina pologa je pri akciji omejena od 10% do 50%, doba financiranja je vezana na ročnost od 36 mesecev do 84 mesecev, DDV je obračunan v obrokih, EOM na dan 04.01.2017 znaša 7,8% in se spremeni, če se spremenijo elementi izračuna, izračun temelji na osnovi indeksa obresti - 3 mesečni EURIBOR s skupno letno obrestno mero 6,4%, financirana vrednost 6.993 EUR, skupni znesek za plačilo 11.757 EUR, stranka v primeru Peugeot Financiranja prejme tudi jamstvo za dobo 5 let (vključuje dvoletno pogodbeno garancijo) oziroma 100.000 km in avtomobilsko kasko zavarovanje za 1 EUR za prvo leto, Peugeot Financiranje si pridržuje pravico do izbire zavarovalnice. Za podrobnosti o ponudbi se obrnite na vašega prodajalca vozil Peugeot.
PEUGEOT 208
MOTION D EMOTION
PEUGEOT
IÚBEX RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 9200, www.rodex.si
Prvomajska tradicija v Kamniški Bistrici
Prvomajska srečanja v dolini Kamniške Bistrice številne obiskovalce od blizu in daleč privabljajo že od leta 1923 in letos ne bo nič drugače.
Lionsi bodo defibrilator podarili planinski koči
Kamnik - Člani Lions kluba Kamnik so v sodelovanju z Leo klubom Kamnik v sredo, 5. aprila, v Domu kulture Kamnik pripravili dobrodelno predstavo s komedijo Resnica v izvedbi igralcev Šentjakobskega gledališča Ljubljana. Dvorana je bila napolnjena skoraj v celoti, zbrani denar od prodanih vstopnic pa bodo lionsi znova namenili nakupu defibrilator-ja; tokrat ga bodo podarili članom Planinskega društva Kamnik, ki ga bodo namestili na svoji planinski koči na Kamniškem sedlu. J. P.