nserati so sprejemajo in veljA tristopna vratu : H kr., če n« tiska lkrat, ii n ii ii " n " n n n n ii Pri večkratnem tiskanji n« »ena primerno cmanj&a. Rokopisi no vračajo, nsfrankovaua pisma n« u« sprejemajo. N iroGnlno prejema opravutttvo (administracija) in oks) edicija na Hlarcm trgu b. At. Hi. Političen list n slovanski narod. Po polti prejeman velja : /.a celo loto . . 10 gl. — kr. '■a pollata . . 6 „ — „ ca četrt leta . . '2 ,, (iO „ V administraciji velja: Za culo leto . . 8 gl. 40 kr ca pol leta. 4 ,, 20 „ ■ ca četrt leta . 2 „ 10 „ V I.juliljaui na dom poBiljan velj/i SO kr. več na loto. VrodnIMvo v IIIIKorJovI ulici Stov. ti. tihn|a po trikrat na teden iu sicer v torek, četrtek in suhoto. Naše mesfanstvo. Tužuim srcem gleda roilljuti na žalostno stanju nušega narodu. In če vprašamo, kjo je glavni uzrok, du no moremo prav napredovati, odgovoriti ni moramo, da naj tmlj zavira pomanjkanje meščanskega elementu. Kmečki stan ho pretrdovratuo drži svojega posla, idejam sicer ni neprintopen, pa redko gaje pripraviti, du In zanje agitiral, nuvduševal .se; tudi duševni izdelki drugih, no kmetijskih strok ga le malo zanimajo; zono besedo, meščan je bolj vnemljiv za nove ideje in iznajdbo; on je „ugoii3" v življenji narodov. Veliko število na enem kraju nakopičenih ljudi jo tudi prod vsem pripravno za hitro razširjenje Itake ideje. Pa naš slovenski meščan seje večinoma odtujil svojemu narodu, in to je tista ranit, Iti jo moramo pred vsemi druzinu zaceliti. Pred nekimi dnevi ko je prerešetavala ideja, da naj bi so ustanovil nemšk list v slovanskem duhu, kateri bi imel namen , pridobiti naše meščanstvo zu nas. No d;i se tajiti, da je nemški jezik v veliki meri „umgnngs»prii( he" po naših me stih , kakor tudi po tisočletni gertiianizaetj drugače mogočo ni. Tudi nu Četkini je tako. Zato so ustanovili češki rodoljubi velik dnov nik v nemškem jeziku (,,1'olitik"), kateri je zares dosti pripomogel, da je pridobil velik del češkega meščanstva za Hlovunstvo. Mnogi prlpoziinvajo, da so Slovani, vendar so uuvu jeni, vse nemški čiluti in bero dunajske lisičin ljubljanski ,/1'agblatt", kateri jih navdajajo s slepim sovražtvom do Slovanstva. Potreba nem škega dnevnika pokazala se jo celo na Hrvatskem, kjer se je ustanovila Agramer Zeitung in ,,Kroutischo Post". Žalostno jo sicer, da bi morali mi pisati v tujem jeziku zu domače koristi, pa okolščino nas k temu silijo, in to lažiti so moramo, da jo to le prehodni stan, dokler si z narodno šolo no pridobimo v slovanskem jeziku izobraženega meščanstva. Izrekla so je misel, da bi morda zadostovalo , ko bi bil en nemšk list za Slovence iu Hrvate; pa tu jo treba opomniti, da se vsi provincijalni listi lo vzdržujejo nu podlagi okolščino, ker so občinstvo zanima za domače, loknlno novice. Oo bi prav v Zagrebu izhaja joč nemšk časnik hotel sem ter tje v člankih ozirati se na Slovence, vendar no bi si pridobil dosti čitateljev nu Slovenskem, kjer hočejo ljudje brati novice iz Ljubljano, kot središča Slovenije, ter važneje dogodke iz drugih slovenskih mest. Ako bi se mi politično združili s Hrvati v eno deželo, potem so ve tla bi zadostoval en nemšk dnevnik v Zagrebu, Dokler lega ui, moramo iniHliti na ustanovo nemškega listu v Ljubljani, ali pa bi niordabilo dovolj, da izdava ,,Narod" nemško prilogo. Saj tudi v Zadrti list narodno stranke v obeh jezikih izhaja. Drugo sredstvo za povziligo narodno zavesti v mestih zdo so mi čitalnice. Saj osno vanc so bilo v tu namen, in nekdo jih jo imenoval ,,ognjišču" narodnega duhu. No, ta ognjišču so ve-činum izgorela, prvotni ogenj narodnega nuv-dušenja je že skoraj povsod ugasnil, ker ni u ikoga, du bi mu nove reje dajal. Narodnjaki v mestih so se umaknili nemčurskemti pritisku, namesto „sokolskib društev" stopilo ho ,,1'euer \velirske", in so narodni duh v mestih že skoraj zadušile. Narodnjaki v mestih se morajo vnovič bolj vneti za svojo težko nalogo; uko so čutijo preveč osamljene, naj stopijo v zvezo z rodoljubi med kmeti živečimi, ki jim gotovo podporo no bodo odrekli. Naša stranka brani vendar toliko iskrenega rodoljubjn v sebi; čudno bi bilo, ko hi s tem svojim rodoljubnim ognjem no moglu oživiti plamena domovinsko ljubezni tudi po naših mestih, Čitalnico pu bi se morale postavili na bolj ljudsko stuliSče, da bi zvubilo k sebi ,bolj kmečke So le pred kratkem iz deželo v mesto unsolivšo so meščune. V mnogih čitalnicah vladal je do zdaj nek aristokrutičeu duh , ki je bil meiij premožnemu meščanu zopern, iu tako je kmalo prišlo do lega, du se je vsu slovenska stranku v dotičneni mestu omejila na ude čitulnice, ki so mnogokrat tako osnovane, da od-ločujo gizdavost. obleko', in prvo besedo imajo radi trgovski pomočniki, ki se še za volilno pravico ne potrudijo; pošteno narodni čevljarski pekovski ali mesarski mojster pu si ne upu vanjo stopiti, ker v obleki no moro ali nečr konkurirati s čitulničarji. Mož lo prerad vso slovenstvo sodi po onih gospodih v čitalnici, ki gu čez ramo pogledujejo, ker nema suknje po najnovejši modi vrezane, in tako pade nem škuturskim ugentom v roke, ki znajo večidel z ljudmi vse drugače ravnati, ter se mu to lilto dohrikujo in laskajo, du nu zadnje sam verjame, bogvo kako imenitna oseba tla je, in šo lo bo, ako pristopi k „liberalni" stranki. Čitalnico so postalo plesulišča, kamor za-liuju mladi svet, ne da bi gu gnala narodna navdušenost, ampak privabi ga želja po zabavi. Kodoljubjo mladih gospodov iu go spic ho kaže v tem, du mod seboj v edino zve-ličuvni švabščini kramljajo, sicer pa se, i/. Slo -veiiHtvu norčujejo, posebno žonstvo, kateremu jo HlovonSčinu mnogokrat So „zu geniein", Du ho tedaj tu gizduvi rod zabava, narejeno ho čitalnice, in očetje ho nu prošnjo „1111111111" vpi-sujejo v čitulnice, du iinujo hčerko po zimi kuni ploHut hoditi. Čitalnice bi ho moralo tuko preustrojili, da bi ho zbirali v njih možaki, davkoplačevalci in volilci, tisti možje, na kojili ramah.vBo Hloni, la bi ho tu m pogovarjali, poslušali tudi govore bolj izurjenih govornikov. Znanstveno predavanje bi bilo nu mostu, pu brez VHiilto ustoji tiine, iu pri izbiranji predmetov moralo lu se gledati nu stvari, ki vse zanimajo, in so vnem koristno,{in ogibati ho preučenih iu ljudstvo ne zanininjočih predmetov. Posebno lu so naj ozirulo ua narodno gospodarstvo , ker to jo predmet, ki vsacega zanima, iu voh narod miHli v prvi vrsti 1111 to, kako bi si iz revščino pomagal. K takim, v lahko umljivem jeziku govorjenim predavanjem bo vsak rad prišel, iu čitalnice bodo postale šole zu odraSčeno ljudstvo, kur jo bil njih prvotni namen. Tretjo nredstvo hc mi vidi razširjovaujo narodno literature med meščanskim ljudstvonir posebno med mladino. Itoklo se bo: „saj so bukvar-uo, kdor si kaj želi, naj lahkotam kupi." Pa tu ni v račun vzeta popustljivost in apatiju , rekel bi '.skoraj nemarnost. Slovenci še v veliki .meri ne čutijo potrebe, du bi se literarno izobružili, tu potreba ho jim nioru šo lo vcepiti, in čo ni drugače, ho jim morajo knjige vsiliti; naj ho mora tudi otrokom marsikatera reč vsiliti, in mnogi ho v mursikakein oziru še otroci. Ko bi mi imeli toliko denarju, kolikor imuiiio rodoljubja, dali bi boljšo izdelke naše literaturo v mnogih tisočih oksemplarov natisniti, iu med ljustvo zastonj razdeliti; pozneje, ko bi se branju privadili, bi slovenske knjige sami radi kupovali. Pri čitalničnih tombolah naj lu bile med dobitki vedno tudi nektere slovenske knjige. To so tri sredstvu zu narodno agitacijo med našimi meščani Co kdo št> za ktero ve, naj gu objavi. Vsakako moramo vho svojo pn-zornost obrniti na naša mestu, da pri prihodnjih volitvah ne bomo več tako propadli v mestih, kakor pri poslednjih. Treba je že prej leta in leta delati in pot pripravljati, iu ne odlašati agitacijo do zadnjega dneva. Ako le hočemo, znamo mnogo mest po Slovenskem za ho pridobiti, pa treba bo več dela, več požrtvovalnosti, nego do zdaj. Rodoljubi nu noge 1 Iz deželnih zborov. HrJ.Hiii /lior liriuijsLI. Knajstn soja 115. oktobru. (Konec.) Dr. V oš 11 j n k zavruu najprej nekaj trditev nnsprotiiih govornikov, ki so suiiii pri-poznali, tla ta postavil ui popolna. Potom hu loti postavo name. Po vseh drugih zborih je navada, da zo važno reči jim predlagajo po deželnem odboru ali po vladi. To postavo pa jo predložil saino eden (Vesteneck) zavoljo britklh skušenj, ki jih jo imel pri ljudeh zarad svojega odurnega ravnanja z njim. Prašnim ni bila ne vlada, no deželni odbor, ne šolski svot iu tudi mesto ljubljansko ne, in vsi ti ho vendar najvažnejši liiktorji pri šolski postavi Po tej ho kratijo pravico ljudstva, n bremenu so mu povišujejo. Vendar bi se jej ne upiral, čo bi bila pri mis enakopravnost, da bi se nam reč šolski nveii pravično, ne pit pri: trati'ko volili. Tuko pa jo tu postavil le političnega pomena. Prosila sta za-tijo le dvi možu . ur tolji ho bili prisiljeni. Peticija zu-njo je vrli tega šo Hilno ruzžuljivii /n krujnešol ki svetu ker ho jim očita , du udje njihovi so navadno O Šolskih rečeh popolnoma nevedni. C o se ta postava vpelje , potem bo še le ljudstvo zgubilo vBe veselje do šole. Dežman misli, da je postava še bolja zato, ker jo je sestavil le eden, ki je v šolstvu popolnoma izveden. Dr. Zamik spodbija postavo že zato, ker se je rodila le po frazi. Kar nas je 1. 18GC premagal pruski „šomašter'\ posnemamo vse nemško, tako smo tudi pričeli boj proti cerkvi. V Ameriki se država ne meni zu šole, tudi nima organov za to, šole imajo v rokab le občine, isto tako na Angleškem, kjer ima vlada v rokuh le šole zu uboge. — Kur se pa tiče šolske poBtave pri nas, sta krajni in okrajni šolski svet čisto nepotrebna, ker tako le deželni šolski svet vse odločuje. Za okrajne nadzornike bi bili najboljši in najcenejši duhovni, kakor bo žo bili, tudi noben sedanjih okrajuih šolskih nadzornikov ni toliko učen, kakor dekan. Tudi jeza šole dobro, če živita učitelj in duhovnik v sporazumljenji med sabo. Šola brez vere ni nič, saj je še pruski cesar rekel, da bc brez vere ne dii vladati. On (govornik) si dobro ljudsko šolo misli tako-le: Za ravnatelja bodi župnik ali kaplan, ker je več učil se, kakor učitelj; krajnega in okrajnega šolsk. sveta ni treba, odborov je sploh preveč. Izbrati in prezentirati učitelja ima pravico občinski za-stop, imenuje ga deželni šolski svet. - Do-zdanja šolska postava je le nekak kompromis z vlado, a nikakor ui bila po volji narodne večine deželnega zbora. Slednjič povdarja to, da je deželni šolski svet čisto birokratičen in navede nekaj izgledov o tem, Dežmana pa vščipne zarad nedoslednosti njegove, očitajoč mu, da je nedavno bil zoper povišanje plač učiteljev in zoper to, da se krajnim šolskim svetom odvzame pravica, imenovati učitelje. Dežman se zvija in zgovarja, a brez vspelia dr. Blei\veis predlaga zavoljo pozne ure, da bi seja prenehala, a predlog se ne sprejme in zadnjo besedo v splošni debati dobi še Vesteneck kot poročevalec, ki zagovarja svojo postavo in jo priporoča zbornici, ker čeravno bi je vlada morda no potrdila, se bodo vendar zvedili vzroki, zakaj ne, in tako se bo drugo leto lahko popravila. Po svoji navadi udriha po duhovnih, „kterih glas je v krajuih šolskih svetih odločljiv", zato se mora tem svetom vzeti oblast. Tudi narodnjaki so mu trn v peti. Ko je tako celo uro z jako grčevo besedo tako otrobe vezal, se pride do glasovanja, pri kterem nemčurji vržejo Svetčev, pa tudi Lašanov predlog in sklenejo spustiti se v nadrobno posvetovanje postave. S tem se konča seja ob petih popoldne, ko jo trajala sedem ur neprenehoma. Dvanajsta seja 14. oktobru. Najprej se prebere dopis deželnega pred-•■'• ištva, ki naznanja, da je državni zbor skli-•; i m 22. tega meseca; naj bi se toraj de-/<-':ii zbor podvizal z obravnavanjem, da še o pravem času konča se za ude državuega zbora. Prva točka dnevnega reda je specijalna debata o Vesteneckovi šolski postavi. Ljubljanski župan Lašan naznani, da bo o posameznih paragrafih nasvetoval nektere premembe glede mesta ljubljanskega. Poslanec gonj). Svetec prosi besede in reče, da jc taka jiostava važna za deželo, ker po nji zginejo zadnji sledovi avtonomije deželne. Potrebe ni zii-njo nobene, pred zbor je prišla po samovoljnosti ene stranke, vrh tega se niso zaslišali o nji ne deželni odbor, ne vlada, nc šolski sveti; peticija šolske konference je le umetno, prisiljeno delo. Narodna Btranka se je prepričala, da na oni strani ui nobene pravičnosti zil-njo. Zato se narodnjakom ni mogoče vdeleževati debate , ker se pobija deželna avtouomija; oni nočejo nobene odgovornosti pred deželo zarad te postavo in Bi umijejo roke. Na to gredo naši poslanci do malega ie dvorane, nemčurji pa pretresajo in popravljajo Ve-steneekovo postavo, ktero potem tudi v prvem in drugem branji Bprejmo. Pri debati se oglasi večkrat tudi deželni predsednik Kallina, kjer mu ua postavi marsikaj ui kuj všeč. Ko so nemčurji prerešetali svojo postavo, pridejo narodnjaki zopet v dvorano in daljega obravnavanja vdeležuje se vsa zboruica. Potrdi se predlog deželnega odbora, naj se ne zahtevajo podporni novci udov bolniških društev, za ktere bi bo iz društvene blagajnice imeli plačevati stra.ški postrežbe po javnih bolnišnicah , dalje predlogi deželnega odbora o tem, kako ravnati s tistimi deželnimi služabniki in IjudBkimi učitelji, ki so še vojaki, kedar bo k vojakom po klicani. Določbe so blizo enako onim za ce-sarske služabnike iu uradnike. Daljo se potrdita računski sklep zaklada sadje in vinoroj-ske šole na Slapu in računski sklep dcželuo-kulturnegu zaklada za leto 1877. Občini Trata se dovoli 33"/,, priklade na davke po vseh tje všolanih vaseh za napravo šolo, občini v Itadečah (ob Savi) pa za isti namen 50% za leto 1878, za leto 187«) pa po 100"/« ; vsliši so tudi prošnja šolskega sveta te občine, da se brezobrestno posojilo iz deželnega zaklada povrne še le v treh letih. Pri tej priliki omeni poslanec grof Darbo, da Radečanoni ni treba take šolsko plačo, ka-koršno so zidali; kaj čudno bo videti, če bodo v tako krasno poslopje hodili strgani in lačni otroci; to bo lepa ilustracija šole. če se bodo po deželi sploh zidale take šole, bodo prišle občine po njih na beraško palico. Dežman temu ugovarja, rekši, da Be jo v Radečah lo neka druga hiša priredila za šolo, deželni predsednik vitez Kallina pa pravi, da je sam videl to šolo in se mu nc zdi palača. Temu slede ustna poročila občinskega odseka in dovoli se: k fari Stari trg poleg Črnomlja spadajočim srenjam za leto 1878 50% priklade za popravo larovških jioslopij z ne-kterimi pridržki, — dalje po 12% priklade v okraji voliko-Iaškcin in črnomaljskem za ceste v letu 1H7!); — mestu ljubljanskemu vpeljuva taks za popis mrličev po 50 kr. za ogled mrličev tudi po 50 kr., toraj vsega skup po 1 gl. od mrliča, — Blednjič občini Liberga poleg Litije priklade po 42% za 1. 1870 za poravnanje stroškov razširjenja pokopališčn. Glede ceste iz Grosupljega na Krko se dovoli, da se stroški za vzdržavanjo in popravljanje za zdaj še zakladajo iz deželnega zaklada. Zavoljo pozne ure se potem seja sklene in preloži na drugi dan. Trinajsta seja 15. oktobra. Zavoljo obširnega dnevnega reda se prične seja ob devetih. Deželni predsednik vit. Kallina odgovarja na tri interpelacije in sicer: 1. Na interpelacijo zavoljo nameravane ua-stave davčnih rubiteljev (eksekutorjev); to nastaviti jo potreba posebno po tistih krajih, kjer je veliko davčnih zaostankov; za ljudstvo ne bodo novo breme, ker pridejo le na mesto vojakov, ki ho sc do zdaj pošiljali počasnim plačevalcem na dom; znebil se jih bo lahko vsak, kdor si bo pri davkariji izprosil, da ga za davek še čakajo. 2. Na interpelacijo zavoljo poštarja gosp. Čoža pri sv. Roku. Ta odgovor se glavno suče o tem, da do deželne vlade od Čoža ni prišla nobena pritožba in da od voutve m bil zadržan; kar je pa storilo poštno vode' v Trstu ž njiin, deželni vladi nič mar, kei to vodstvo podložno le miuisterstvu kupčijstva; deželna vlada pa ni zahtevala tega, da bi se čožu vzela pošta. 3. Na interpelacijo zavoljo volitve v Novem mestu in o tej vpeljane sodnijske preiskave, da glede dveh zatožencev jo bilaglavna obravnava pri okrožni soduiji v Novem mestu, kterih ena se bode vršila 19. t. m., drugo so bile ustavljene. Ker jc prva točka dnevnega reda tretje branje nove šolske postave, gredo narodni poslanci iz dvorano iu ostanejo le še nemškutarji, ki popravljajo posebno v Blovenskem tekstu , kteri jo usmiljenja vredno slabo poslo-veujeu po uradnem prestavljevalcu. Ko so to delo dognali, potrdijo postavo in uaročč deželnemu odboru, naj jej preskrbi potrdilo cesarjevo, iz česar pa menda no bo nič , ker je deželni predsednik juko malo zadovoljen ž njo, jo toraj tudi ne bo dosti toplo priporočal miuisterstvu. O drugi točki dnevnega reda pridejo narodni poslanci zopet v dvorano. Nastavi so pomočen tehnik pri deželnem stavbenem uradu, dokler bo nujna potreba. Obširna debata so vname zavoljo bolnišnične podružnico na Poljanah. V generalni debati so namreč poslanec gosp. dr. Bleiweis toplo poteguje za predlog deželnega odbora, po kterem bo ima ta podružnica, ker je po-trebnu, še vzdržavati, zoper nasvet liuaučiiega odseka, ki predlaga, naj se ta podružnica čisto popusti iu hiša pri prvi ugodni priliki prodd. Če se to zgodi, kam bomo pa devuli bolnike? Deželna vlada jo o svojem času naročila deželnemu odboru preskrbeti dovolj prostorov zanje. Takrat se jo kupila hiša na Poljanah, ker se drugače ni dalo pomagati. Saj šo zdaj za bolnike ni dosti prostora, kaj bo pa še le potem, če bo ta podružnica popustil Sprejemati pu moru dežela bolnike, ker je k temu vezana po državni po-Btavi. Potem govornik razklada na drobno zgodovino deželne bolnišnice in se izreče odločno proti predlogu finančnega odseka. Za njim stavi baron Apfaltrern , poročevalec finančnega odseka, še poBebeu predlog, da so dežela zavaruje proti razširjenju bolnišnice, ker je za zdravstvene zadeve že dovolj storila iu tudi državna postava deželi Kranjski ne naklada, da bi morala obstoječe napruve razrušiti. Vladni zastopnik vit. Kallina govori zoper predlog odseka. On misli, da mora vsaka dežela skrbeti za svojo bolnike; če zmanjkuje prostorov, to ni slubo, ampak dobro znamenje, ker kaže, (la ljudje rajši iščejo pomoči pri pravih zdravnil ih,kakor pri konjedercih ali ina-začih. Dokler toraj ui drugih proBtorov, bc morajo pridržati tisti, ki so. Tudi dr. Vošnjak se ustavlja baronu Apfaltreruu. Bolnike, ki se zavoljo pomanjkanja prostora ne morejo sprejeti v bolnišnico, no gre poslati občinam, kakor baron Apfaltrern misli. Lastnih bolnišnic si male občine nikakor ne morejo napraviti, večo pa težko; tudi se k temu ne morejo siliti ne občino ne meBta. To bi bilo le novo breme in če bomo deželi vedno le večo davke nakladali, kam bomo pa prišli I V posebni obravnavi poprime besedo dr. Bleiweis za podružnico na Poljanah. Ta jo potrebna, Čeravno nc popolna , jo vendar za silo dobro. Tudi jo njen vrt jako priložen za barake. Zato stavi predlog, naj se za popravo iu ugodnejšo priredjenje podružnice ua Poljanah dovoli znesek 4915 gld. po nasvetu deželnega odbora in naj se tudi zidajo barake (pritlični prostori), stroški zd-nje naj se odmerijo. Deželni predsednik vit. Kallina še enkrat povdarja , naj bi se dežela ne branila pripraviti dovolj prostorov za sprejetje bolnikov. Ko je še dr. Sehrey govoril proti dr. Bleiweiso-vemu nasvetu in za finančnega odseka predlog, seja preneha, da se finančni odsek posvetuje o ugovorih deželnega predsednika in o predlogu dr. Bleivveisovem. Bo zelo dolgem posvetovanji tega odseka poroča baron Apfaltrern , da je premenil prvotni predlog iu nasvetuje, naj bo dovoli deželnemu odboru za bolnišnično podružnico na Poljanah kredita 1000 gld., pa k večemu za 2 leti in da Be naroči mu, delati ua to, da se bo ta podružnica prej ko prej mogla popustiti. Ta predloga se sprejmeta. Dr. Bleiweisov pa propade. Dr. B 1 e i w e i B govori šo za barake , ki so že davuo sklenjene, pa se na bolnišničnem vrtu le zato niso zidale, ker so vsi sosedje uprli se temu. Vrt pri podružnici na Poljanah pa bi bil zd-nje kakor nalašč; zidati se bodo morale, ker je bolnišnica prepolnjena in se bolniki morajo sprejemati. Pa tudi tukaj njegova ne obvelja. Dr. Vošnjak potem predlaga, naj bi deželni odbor pozveden za kako bolnišnične zavode po drugih mestih , da bi se potem iz njih napravile bolnišnice. Zoper ta predlog pa ima dr. Blei\veis po-mislike in sicer zavoljo zdravniške pomoči. Ni vsak zdravnik strokovnjak v vseh boleznih, vzlasti pri amputacijah ne. Tudi bi to prizadelo mestom preveč stroškov. Ljubljana jih že zmore, a druga mesta ne. Zato stavi predlog ' Naj bi deželni odbor skrbel za to, da si Ljubljana napravi svojo mestno bolnišnico. To se bo deželni bolnišnici veliko poznalo, ker je preteklo leto bilo v nji še čez 13% bolnikov iz mesta. Dr. Schrey ni za to, čeravno se mu taka mestna bolnišnica potrebna zdi, in ko je še baron Apfaltrern pobijal dr. Blehveisov predlog, se ta zavrže, dr. Vošnjakov pa sprejme. Ob ustnem glasovanji propade tudi skonca omenjeni Apfaltrcrnov predlog z 12 glasovi proti 19, sprejmo pa se tako prenarejeni predlogi finančnega odseka. Po tej dolgi razpravi pride na vrsto poročilo finančnega odseka o proračunu deželnega zakluda za leto 1879. Tudi ta proračun jc bil odsek nekoliko spremenil in nekaj zneskov , vzlasti pri stroških za deželni zbor, skrčil. Potrebščine je k3G8.940 gld. IG'/,, kr. zaloge pa 115.813 gld. 98 '/„ kr., tedaj pri-manjkavo 253.12G gld. 18 kr. Ta znesek se ima pridobiti i>o prikladi 20% na vse direktne davke, izvzemši doklado za vojaščino in z ravno tolikošuo priklado ua vžitnino od vina, kar zuese skupno 297,439 gld., tako da ostane še 44.312 gld. 82 kr. čez; ti so namenjeni deloma za zidanje norišnico. V generalni debati konstatira najprvo dr. Vošnjak, da je stanj e deželnega zaklada kranjskega primeroma ugodno, za kar gre hvala posebno narodni večini zbora in odbora. Nasprotno pa skušnje uče, da povsod, kjer vladajo „liberalne" stranke, je deficit (primanjkljej). Narodnu večina je celo „vmazauo" gospodarila, vzlasti kar se tiče deželnih uradnikov, ki so povsod boljo plačani. Govornik to potem dokazuje s številkami. Na Kranjskem stane vsa deželna uprava okoli 40.000 gld. — tako, da pride po 10 kr. na vsako glavo; na fita-jarBkem n. pr. pride že po IG kr. — Po od- seku nasvetovane reorganizacije uradnikov Be on boji, ker bo le zopet veče breme za deželo, kakor je bila reorganizacija državnih uradnikov po državnem zboru za državo. Prihraniti se nič ne da. Slednjič konstatira, da narodna večiua deželnega odbora zapusti vse v lepem redu in dobrem denarnem stanji, naj le pri-lodnja večina skrbi, do bo pri njenem odstopu tudi tako. Dežman pravi, da ni vse tako lepo, kakor misli dr. Vošnjak, dr. Schrey pa, da bo ostala gotovina porabila se za zidanje norišnice. ' 'udi očita narodnjakom, da so pod njihovim gospodarstvom povišale bc deželne priklade na davek. (Dr. Zarnik: da, toda le za šolo.) Dr. Poklukar obžaluje, da se tako važna reč, kakor deželni proračuni, obravnava že tako proti koncu, čudi 8e tudi temu, daje finančni odsek oziral se na peticije deželnih uradnikov za povišanje plače, ki bo ponavljajo vsako leto, in jih ni dal „ad aeta". Reorganizacija uradnikov bo imela na čelu pečat strankarstva, njen namen jc le ta: izbacniti osebe, kine marajo za ono (nem-čursko) stranko. Poročevalec Vesteneck se trudi opravičiti nasvete finančnega odseka po svoji strankarski navadi in se spozabi do očitanja, da je narodna večina kriva višili priklad na davke. Vsi njegovi dokazi pa so puhli in no morejo prepričati nikogar, če ni tako strasten strankar, kakor so nemškutarji vsi. Po končani obravnavi se sprejmo predlogi in resolucije finančnega odseka, med kterim so: 1.) naj deželni odbor pretresa in v pri-jodnji sesiji poroča, kako je z dnino (dijeti) onih poslancev, ki so na odpustu ali ne pridejo k sejam; 2) naj predloži deželni odbor drugo leto načrt, po ketrem bi se dali deželni uradniki reorganizirati, oziroma plačo jim jiovišati n tako, da bi se kaj prihranilo; 3.) pri deželnem stavbenem uradu naj se nastavi stalen diurnist z 1 gld. 50 kr. na dan, remuueracije deželnih uradnikov pa naj se skrčijo, kolikor mogoče; 4.) za loto 1879 se dovoli deželnemu odboru 25.000 gld., da sme za potrebna cestna dela dajati tudi po več ko po 1000 gld. Tako se potrdi ves proračun deželnega zaklada za prihodnje leto. II koncu stavi baron Apfaltreru s tovarši vred šo nujni predlog: naj bi deželni odbor potezal se jiri vladi za to, da se ne upeljejo na Kranjskem davkovski iztirjevalci (Steuer-exekutoren), ker ti bi bili za deželo le novo breme. Deželni predsednik odgovarja, da taki iztirjevalci ne bodo tako strašni, kakor si jih baron Apfaltrern misli, ker bode ž njimi odpravljena vojaška rubežen in se bo vsak jih lahko znebil s prošnjo za podaljšanje plačilnega obroka; tudi sami ne bodo smeli jiobi-rati davka, marveč ta so bo plačeval, kakor dozdaj v davkariji. Baron Apfaltreru pa vkljub te tolažbe ostane pri tem, da bodo drugi za davkopla-čevalce; dežela kranjska je edina med vsemi deželami Avstrije, kije dokazala, dajo z davki preobložena ; ker pa spolnujo svojo davkarsko dolžnost po svojih največih zmožnostih, pač ni zaslužila, da bi se kaznovala s to nadlogo. Tega mnenja je ves zbor, zato se ta pred log soglasno sprejme. Na to je konec sejo ob petih popoldne. Politični pregled. Avstrijske dežele. V Ljubljani 18. oktobra. IHilliMtcrMtvo še zdaj ni razglašeno, daBi dunajski listi trdijo, da jo bilo pod pred- sedništvom barona P r e t i s a že pred nekimi dnevi sostavljeno. Samo za finančno ministerstvo boje no dobd pravega moža, in najbrže ga bode baron Pretiš sam moral obdržati; za učno ministerstvo je neki odločen profesor Siiss, ki je bil te dni pri cesarju, bogočastje in notranje pa bo oskrboval Stremayer. Ker bo bo cesar podali v Budapešt, nekteri listi trdijo, da pred povrnitvijo cesarjevo novo ministerstvo ue bode imenovano. Dunajski listi naznanjajo, da je'grof Beust postal poročnik v Parizu, grof Karolyi pa poročnik v Londonu. — „W. Abcndpost" od 14. t. m. objavlja odgovor vuanjega ministra na turško okrožnico od 8. t. m. Andrassy z veliko nevoljo odbija neresnične pritožbo turške iu bc čudi, da Turčija že prej od cesarske vlade ni zahtevala pojasnil. Tudi konštatira , da su nikjer ni plenilo ter primerja človeško bojevanje naše nrmade s grozovito vojsko Omar paševo 1. 1851 in 1852, in pohlevno vojsko z obnašanjem Turkov, ki so naše klali in mučili. Cesarska vojna štela si je v čast, svojo nalogo v duhu evropejskega mandata izvršiti, dasi je bila zavratuo uapadana. 41 linnlski ndresi pišejo madjarski listi, da bode na najvišjem mestu napravila jako nepovoljen vtis. Ker predlog Mažuranovi-čev ni obveljal, pravijo, je to znamenje, da so zmernejši poslanci popolnoma ob veljavo in ban se bode najbrže svoji časti odpovedal. Madjari naj bi so raje brigali za lastne zadevo in za svojo adreso, kakor pa da hočejo Ilro-vatom delati zapreke. O^crMhi državni zbor se Bnidc jutri, slovesno pa ga bodo odprli v nedeljo presvitli cesar s prestolnim govorom. V nanje države. Tiireijtt je albaneški zavezi naznanila, da Rusija odločno zahteva izpraznenje Orni-gori pripoznanih okrajev. Tudi črnogorski knez je to tirjal od nje rekši, da bode sicer prijel za orožje. Vlada dunajska pritrjuje obnašanju Rusije. Ker se Turčija sploh obotavlja izvršiti sklepe berlinskega kongresa, so so pričele med trocesarskiuii vladami obravnave, ksko da bi vse tri velevlasti Turčijo prisililo k izvršitvi sprejetih pogodb. „\V. Tagblatt" celo ve povedati, da je Rusija nasvetovala žo drugo delitev Turčije. — Tudi z Grško imajo Turki hude zapreke in vojska z njo je neiz-ogibljivu. Za višjega poveljnika bil je imenovan Sulejmau paša. Kalijuuski minister Cairoli je v Pa-viji imel govor pred svojimi volilci , kterim je razložil vnanjo in notranjo j>olitiko italijansko ter rekel, da Italija z vsemi državami v miru in prijaznosti živi. — Na turško pritožbo zarad Avstrije ne bode vlada laška nič odgovorila in tega tudi avstrijski vladi ne naznanila. Izvirni dopisi. Yr Ekvadorju v južui Ameriki 20. avgusta. Po vsem svetu so znano prekucije, ki periodično zadevajo naše južno-ainerikansko republike. Nečem tedaj opominjati na našo žalostno preteklost, ampak le konštatirati hočem, da ima katoliška vera, ktero povsod sekto najprej napadajo, tudi tukaj svoje ])ogumno spozonvalce, škofe, duhovnike in neduhovnike, ki se v preteklosti in sedanjosti z občudeval-nim prenašenjem vsili preganjanj odlikujejo. Sicer so pa kaže, kakor da se hočejo povzroč-niki tega trpljenja, preplašeni po nasledkih njihovega počenjunja, na pogubnem potu usta- Titi. General Ventimila je precej, ko se je polastil predsedništva, prav samovoljno in iz ni-Cevih vzrokov zaukazal odpraviti s sv. Stolom sklenjeno pogodbo ali konkordat. Te določbo, ki začasnemu predsedniku nikakor ne pristuje, še celo postavodajalni konvent ni odobril, ker še sence postavuosti ni imela. Pomenljivo je, da se celo nedavno zbrani kongres za to samovoljno odpravo konkordata ni zmenil, in kakor se kažo še celo general Ventimila umoje, da je duševni vpliv cerkveni za mir narodov veliko dobrotljivejši, kakor vpliv vsakotere ma-terijalne oblasti, in dozdeva se, du jo sklenil b sv. Stolico se zopet porazumeti. V ta namen je, kakor se iz zanesljivega vira čuje, markeza Lorenznnu imcnovul zu Bvojegu pooblaščenca Rimu. Če je temu res tako, smemo katoličani pač dobre volje biti, ker ne samo diplo-mutična izurjenost markeza Lorcnzunu nam obeta dober vspeh, ampuk tndi njegovu trdna katoliška načela nam so porok, da bode njemu odmenjeno nalogo Ie sprejel, čo je upati, du se noše (katoličanov) želje izpolnejo. Ne bodem opustil vam o daljnem razvitku to zadeve poročati. Domače novice. V Ljubljani 19. oktobra. (A/est i mlin v Koleziji) so bode 25. t. m. pri mestnem magistratu dal v najem. (Velika nesreča) bi so bila 16. t. m. Bko raj zgodila na Št. JakobBkem trgu. Ketna, i ktero so med zborovanjem deželnega zbora zapre pot mimo redutnega poslopja, bilu je ob 7. uri zvečer še razpeta. Neki iiaker pridrdra tje nu zupuzivši ketnjo in konj pode čez njo, pa urno zopet vstane iu zdirju na prej. Vsled velike sile se ketna vtrga in konj s kočijažem vred Brečno odide nesreči, ki je obema pretila. Naj tu dogodek dotične kroge poduči, da bodo te verige ali ketno o pravem času zapenjali in odpenjali, ter zvečer svetil-nico nanje obesili, če že morajo biti razpete. (Obesil) se je 10. t. m. v gostilni ,,pri zamorcu" neki Covčan, Jernej Gollio po imenu 5:i let star, ki bi bil imel vsled prigovarjanja ženo iti v Bosno, pa mu je primanjkovalo poguma. Bazne reči. — SodnijBka a d j u n k t a sta postala Jožef Scnčar v Kočevji, in Adolf Pfelfercr v Metliki. — Linzor theol. Quartalschrift prišel je ravnokar na svitlo 4. snopič, ki obsegu: I. Behandlung der Poenitenten, welcho schlechte Zcitungen lesen. Von Domkapitular Dr. Ernest Mtiller in VVicn II. Die \Vichtigkeit der Volksautlussung fiir die pruktisehe Theo-logic. Von P. Oeorg Kolb S. J. III. I)us Beicht-gehcimuiss. IV. Aus den hinterlaBsenen Schrif-ten des sel. Prof. Dr. Jos. Reiter IV. Die direkte Leugnung des Primates und daB vuti-kuniseho Concil. Von Prof. Dr. Sprinzl in Salzburg. V. Das Lciden Christi. Von Prof Dr. Schmid in Linz VII. Ueber die Aus->vuhl der kutholischen Ilausbiicher. Von Pro-feHHor Josef Sch\varz iu Linz. VI. Ilomiletische Briefo. Von Joli. Trinklass in Itied. VIII. Pa-Htornlfrugen und Fillle: 1) IJuterschied zwischen dem cunonischen und biirgerlich -ustcrreicliischcn Eherechte. III. Von Prof. Dr. Iliptmair in Linz 2) Ein Fall iiber den geistlicheu Besitz. Von Ed. Fricdrich, Studionpriifcct in \Vion .'!) Kanil ein liberalci' Katholik die sukramentalo Losspre-cliung erhultenV Von Subrector Dr. Jouof Kopal-lik in \Vlen 4) Ehen iisterreichisclier Stauts-biirger im Auslande. Von Prof. Dr. Otlokar von GrUfenitein in Admont. 5. Pustorulbriefe iiber den katehetisehen Unterricht. Von Dechant n. J. Hollrigl in Ybb« 6) I)as ewigo Licht. Von Pfarrv. Josef Siler in Oiwuld 7. GrundeutlttStungS-ob ligutionen. Vinkulirung und VcrlooHung der-selben, Von Cousiatorialsekretar A. Pinzgor in Linz. H) Einlosung von verloosten vinkulirten Lotto-Stuutschuldverschreibungen. Von deinselben 9) Eiuo Dispens vom llindernisse der Schvvii,-gersehaft und vom gunzlielion znd thoilwciaou Aulgobote. Von Pf. M. Geppl in 0])ponitz 10) Kine Begrilbnissgeschichte mit Nutzauvvendung. Von Dr. Seheicher iu St. Polten 11) Bedeckung des Altars. V. Pf. P. A. Scherer in Achontbal, Tirol 1'2) Uuterncht iiber dio einzelnen Skapu-liere. V. J. Moaer iu Linz 13) Ein cobus confe-aaionalia 11) Kin GowisBciiafall iiber Rcatituon IX. Literatur: 1) Ein neues Evangeliumbuch 2) Lau- rent. l)aH lieil. Kvungclitiinbuch. Rečena. v. Prof. Dr. Sclunid 3) Grnaora 1'redigten. Hecona. v. Html t-pfarren. L. Ilauch in Linz 4 - f>) Dippel. Die boi-don Oniudfmgcn der Gegeimurt — Uondor. Wur Parker ein giiltig geweiliter Biechof V Becena. v Prof. Dr. M. Flicha in Linz 6) Ileinrich. Dogma-tiache Theologio. Rečena. v. Loctor P. Gottfried Noggler ril Innabruck 7) KiiIcbcIi. GoBchiehte I)iib-linga. lteeeua. v. Canonicua Dr. Anton Korachlmu-uier in Tuln H) 1*. Sclunid. Catalogua Oodicum Mantscriptorum Monast. Cremifanenais. Iteccns. v. Bibliothekar A. (Izoruv in St. Florian 9. Ilenae. Lourdoa umi seino Wunder. Hecena. v. Dr. Gut-berlet in Miinstor X. Kirchliche Zeitliiufto von Dr. J. Scheicher IX Kegieriingaaoto de« erateii Itiaehofou von Line. Von Pr. Scbcibellerger XII. MiBcellauea: 1) Duh goldene Zeitaltcr. Von Con-BlstorialraOi Kari Kopproitcr iu VVeiaacnkirclien. 2) Iulialtavcrzciclmiaa von llrocaliiiren umi Zeitachriflen. 3) Prilnumcrutiona Kinladung fiir 1870. Inhaltsvor-zcichniaH des Jahrgungca 1H7H. — Tittclldatt. — Vsako četrtletje izide 1 snopič, 8—9 tiskanih pol, 4. snopič jih ima celo 11 '/„. Izdaja se redno 15. januarija, 15. aprilu, 15. julija in 15. oktobru. Najlaglje se naročuje po poštnih nakaznicah pod naslovom : „An die liedaction der (luartalschrift in Linz, Ilarraclistrasse Nr. !)." Tudi pošte domače in vnanje sprejemajo naročila. (lena po pošti, pri opravništvu in v knjigarnah .'{gl. 50 kr. Naročnina se sprejema tudi med letom. Eksokutivne dražbe. 19. oktobra: 2. Mikolič iz Ribnico, 1. Hoje iz Dolenjo vasi, 1. Knol in Mcrliar iz ltibnice, 1. vaai, Miklič i/. Podtalna, vai Lazov v Kamniku. 2. Srcbotnjak iz Smiliola, v Kibniei. 2. Poljiiušok iz Milharčie iz llruiiija, 2. I. Premrov iz Malega t Hud akega, 1. 1'upia iz Senožeč, 1. Podboj iz Siniliela, 1. ttajc z Haidrtoga, vai v Senožečah. 2. Horvat iz Bubruirca v Metliki. 1. Magajna v Poatojni. 1. SuSteršifi z Jezera, 1. Žele iz Slavine, oba v Lju-Ijani. 1. Kodcla in Liajak iz Itudanj 1. Ferjanfiič iz Zapolič, vai v Vipavi. 1. llrankar iz Gahrovico, 1. Vavpetič. iz Rafolč, 1. Kibič. iz Ihana, vai na Brdu. 21. oktobra: 3. Marn z Vrha v Mokronogu. S. KoroSič ii Lipnice t Kadolici. 2. Novak in 1. Leveč t Ljubljani. 2. Bazuik z Domova in 2. Za-k raj tek is Srednjega Arta, oba v Krškem. 1. Cer-pau od Bele cerkve v Novem meBtii, 1. Uren s Itebra v Žužemberku. C. PICCOLI, lekar v Ljubljani, na dunujski cesti „pri angelju", a podukom o rabi vred velja 10. priporoča: l.Tr Illi.Coinp. aploh linenovaua Franc-ovaesenca, izvrstno poinagu zoper vso notranje bolezni v želodcu, pri tnloHnili zaprtijah, hemoroidih itd. Ta tinktura »o vnakoj družini najgokerjo priporoča, ker jo veliko tisoč, ljudem 1< zdravju pripomogli« Steklenica. 2, l)r. Mornovo zdravilo zoper mrzlico pomaga pri tej bolezni neiztnotljivo i steklenica volja 80 kr. 3. 1li.liii. iii Htik (riiraborabgnBB) iz domaČih, gorskih malin, v steklenicah, ki drži5 1 kilo — po 80 kr. — Tomu, ki več kupi, šo ceneje. 4. Anntrrliiiiin uhIiiii vod«, steklenic« velja 00 kr., iu zobni prah, Škatlica po 10 kr. 5, 1'rnli za pokončanje bolh, Ščurkov in druzega mrčesa iz pravih dalmatinskih rož, paket po 10 kr. d. llonienputlčiui ii potoka, popotnem ured-jenii pn prof. llaagor-ju: 1 steklenim jagodic velja 10 kr. 1 steklenica tinkturo volja '-'0 kr. Vsako naroČilo »o natanko po naročilu pripravi v zahtnvauej stopni močno. 7. Dorscli — rillje olJ«>, so rald zoper Skro-leljo, škrofidiiastuo kostne bolozni, »uRico, kaSelj itd., Bteklonica velja 00 kr., r. ielozojoddrom 1 gl. Gospod G. Piccoli, lekarničar v Ljubljani. Kašelj in toška sapa sta ino lmdo nadlegovala, zato sem po zdravnikovem nasvetu tri mo-Boce zavžival Vašo Dorsehovo ribje olje z ielezo-jodllrom. Žo po zavžitji nekoliko steklenic som čutil veliko olajšanje, — zdaj pa »c imam samo izvrstnoj zilravilnoj moči toga olja zahvaliti, da nem kašelj čisto odpravil , in svojo zdravje zopet zadobil. Zato morem to zdravilo očitno najgorkejo priporočiti. V Ljubljani, dno !». septembra 1878. tlnnes Kilar, trnovski kaplan. Pismena naročila r. naslovom: