St. 101« Trst, v soboto 12« aprila 19 3 IZHAJA VSAK DAN «•} eb neđelj&h in prttriklh ob 5., o o penedoHkih ob 9. zjutraj. f*đ»mlžne gteT. se prodaiajo po 3 nvć. (6stot.) v mnogih K>fc*lcarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petra, V Se?>.ni. Nsbrezini. Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovem. i>ornbergu itd. Zastarele žtev. po 5 dvč. flO stet.) SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v Sirokosti 1 ione. : Tr^ovin^ki in obrtni o~iasi po S st. rum. fcmrtLice, zahvair, poslanice, oglasi denarnih zavodov po O »t v t m Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsak« -na vrsta K 2. Mali oglasi po 4. stot. beseda, naj-r Pa .sto t Oglase sprejema Insoratni oddelek uprave » •;Giac.«tiu. — Pia; nje ne izkijnčno le upravi „Edinosti". Piacij.vo In .ožljivo m Trstu. Tečaj XXXVIII. ece © K prava ce "•aTl" «ta Glasilo politienege društva „Edinost'1 za Primorsko. __- V edinosti je me? !" "l it'l ** celo !eto 24. k, pol leta 12 K.. ročbe brci doposiane naroča ; Iar»«a -» n* oedaljiks lTđ*r.i-> JE] o«lo l«to liro-i 5-SO, sa pel'ui* LCron t»0 Vsi dopisi naj se pošUjajo na uredništvo lista ratovala pisma « ne »prsjeiKiJo in r»kopi*J se nb vrt« Naročnino, og ase in ret ima ci je >e ; oiii: *■ t jra UREDNIŠTVO: ulica Gldrgio Galatti 2 ; (Naroda* dc Izdaj te jinodgov ml ured .ik ŠTEFAN '50DINA.L koELSorc.j li«,ta „Edinost". - Natisnila Tiskarna rcL-vp.sana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu. Giorpio Galatf.i štev 20. Po?tno-rrsnUrtifnl ra?un 5t*v. 84T-652. TELfFON «. m^im 3tcik IO , U.:ca 11-57. Srbi odpokličejo svoje čete izpred Skadra. Rusija proti Črnigori. Senzacijonalna avstrijska vohunska afera. Ruski Komunike. PETROGRAD 11. (Izv.) Rasko zunanje ministrstvo je priobčilo snoči komunike, ki Je odločno naperjen proti politiki kralja Ni kole, ki hoče izzvati evropsko vojno. Komunike izjavlja med drugim sledeče: Lokalizacija balkanske vojne Je bila mogoča le pod sledečimi pogoji: 1) Da se velesile odrečejo tudi teritorija nim /n drugim posebnim zahtevam. 2) Da se velesile vzdrže vsake separa-tististične akcije. 3) Postaviti Je bilo pogoje, da se izvrši vspešsa revizija po vojni ustvarjenega novega položaja in da se ta prilagodi interesom velesil. V teh okončinah se Je sestala konferenca veleposlanikov, ki Je rešila težko nalogo severnih in severovzhodnih mej Albanije. Avstrija in Italija sta smatrali ohranitev statusa quo v Jadranskem morju za svoj življenski interes. Zato se je morala ustanoviti čim večja albanska provincija. Po dolgih pogajanjih se je posrečil kompromis. Rusija, ki je ohraniia balkanskim državam P'izren, Peć, Djakovico in Dibro, Je smatrala, da Je treba Skader priznati Albaniji. To koncesijo Je storila Rusija v interesu ohranitve evropskega miru. Skader je pretežno albansko mesto. kralj Nikolaj črnogorski je delal proti svoji obveznosti proti Rusiji, ko je pričel vojno s Turčijo, ne da bi bil prej o tem obvestil Rusijo In dobil privoljenje za vojno. Vzllc temu mu je car velikodušno pomagal. Ko Je bilo skadrsko vprašanje rešeno, ga Je ruska vlada prijateljsko obvestila in opozorila na težko odgovornost, ki |o prevzame, če vztraja pri svojem odporu. Ti keraki Rusije na Cetinju so ostali brez-vspešni. Jasno je bilo, da računa črnogorski kralj Nikolaj, da se bo Rusija vmešavala v njegov spor z velesilami in da bo nastala evropska vojna. Zato se Rusija ni mogla več ustavljati odredbam, ki so postale potrebne zaradi trdovratnosti črnogorskega kralja. Ruska vlada upa, da se bo Črnagora podvrgla volji Evrope, Evropa pa bo našla sredstva, da bo olajšala položaj črnogorskega naroda. Ruska vlada si |e svesta svoje najvišje odgovornosti, ki vsebuje tudi dolžnost, da se ne sme preliti kapljica ruske krvi, če tega ne zahtevajo neobhodni Interesi domovine. Rusija kot slovanska velesila je vedno pripravljena pomagati svojim bratom in se za nje žrtvovati. Ti pa se morajo zavedati svoje dolžnosti, da poslušajo Rusijo, brez katere bi ne bili zasigurani zmagovalcem na Balkanu njih ponosni uspehi. Vtis komunikeja in mednarodni politični položaj. DUNAJ 11. (Izv.) Pozno včeraj priob-ienl ruski uradni komunike jasno označuje, da nI več dvoma, da je Rusija glede skadr-skega vprašanja v popolnem sporazumu z ostalimi velesilami. Posebno veliko presenečenje vzbuja oni del Izjave, ki tako ostro obsoja PODLISTEK. A KTA. Zgodovinski roman iz Neronovih Časov. Spisal Aleksander Dumai. — Preval F. P. K tem za Galbo ugodnim okolnostim se Je pridružilo novo nezadovoljstvo z Ne-ronom. Ker je bil vedno zaposlen z igrami, dirkami in petjem, je pozabil na najnujnejša povelja, s katerimi je imel kot cesar in gospodar mesta preskrbeti Rim z živili. La-dije, ki bi bile moraie že davno pripeljati žita iz Sicilije in Aleksandrije, so odplule šele sedaj. Raditega so cene žitu neznansko poskočile in izbruhnila Je lakota. — Ves Rim Je bil v nevarnosti, da pogine gladu, prebivalci so se nejrenehoma ozirali proti jugu in tekali so naproti vsaki ladji, ki je plula iz Ostije. Zjutraj po oni noči, ki jo Je bil Neron prebil v Lokustini družbi, torej onega dne, ko so dospele vesti o Galbovem uporu, Je bilo izstradano in nezadovoljno ljudstvo zbrano na foru, ko so sporočili, da se biiža v smeri iz 03tije ladJja. Vsi *o hiteli proti luki, misleč, da e politiko kralja Nikole, moža, katerega je imenoval pokojni ruski car Aleksander III. edinega prijatelja Rusije v Evropi. Rusko zunanje ministrstvo očita kralju Nikoli, da špekulira s svojo politiko na evropsko vojno, da zasleduje glede skadrskega konflikta čisto osebne namene In koristi In tako s svojim samoljubjem škoduje Interesom ubogega črnogorskega naroda. S to energično Izjavo ruskega zunanjega ministrstva je smatrati skadrsko vprašanje za rešeno. Reklo bi se, naravnost butati z glavo ob ztd, če bi kralj Nikola v očigled tej situaciji še nadalje oblegal Skader. Francoski tisti že prinašajo vest, da se je kralj Nikola že odločil za kompenzacijo za Skader In odredil ustavitev nadaljnih operacij pred Skadrom. Pojavila se je obenem tudi vest, da je srbska vlada že pozvala svojo oblegovalno armado pred Skadrom na odhod. Z druge strani se poroča, da je razpoloženje proti kralju Nikoli v Črnigori jako opasno. Med ljudstvom vlada velikansko razburjenje. Kralju se očita, da je za denar prodal interese svojega naroda. Z rešitvijo skadrskega vprašanja je odpadla najnevarnejša točka mednarodne politične situacije in v Evropi vlada danes z ozirom na odkriti ruski komunike jako optimistično naziranje glede nadaljnega razvoja balkanskih dogodkov. Evropski mir je zastguran in tudi konec balkanske vojne ni daleč. V najbližjih dneh, mogoče že koncem prihodnjega tedna bo podpisan predhodni mir balkanske zveze s Turčijo in tako končan zadnji del slavne balkanske tragedije. Tudi bolgarsko-rumunski spor je smatrati že kot rešen. Sllistrijo dobi Ru-munska In že se govori o bodoči bolgarsko-rumunskl zvezi. Na vrsto pride sedaj predvsem vprašanje razdelitve osvojenega ozemlja med balkanske zaveznike. To vprašanje še nI rešeno In njega razrešitev vzbuja veliko zanimanje. Dejstvo je, da Bolgarska odločno zahteva zase Bit olj, Solun In Ohrid. Ze včeraj so se razširjale vesti, da se je sešla v Solunu konferenca, ki naj bi rešila solunsko vprašanje. Želeti je, da se razdelitev turškega ozemlja med balkanskimi zavezniki Izvrši mirno in prijateljskim potom In se tako okrepča balkanska konfederacija. Srbija odpokliče svoje čete izpred Skadra. BELGRAD 11. (Izv.) Danes se je vršila seja ministrskega sveta, ki je sklenil odpoklican srbske čete Izpred Skadra. Zakaj se je blokada zakasnela. DUNAJ 11. (Izv.) Tukajšnji merodajni krogi zatrjujejo, da se je proklamaci|a blokade zakasnela samo radi tega, ker so vladala nesporazumljenja med angleškim in fran- coskim poveljnikom, tako glede termina kakor okoliša blokade. Do sporazuma je prišlo šele včeraj ia danes dopoldne Je dobil fran-i ca$ki poveljnik ukaz svoje vlade, nal sprejme angleške načrte glsde blokade. .Črnogorska kraljevska ladja ustavljena. CETINJE 11. (Izv.) Črnogorsko kraljevsko ladjo „Rumia", ki Je spremljata tri Jadrnice, obežene z moko, do izliva reke Bajane, je včerfj ustavila neka vojna ladja mednarodnega biokadoega obrodovja. Abdikacija kralja Nikole. DUNAJ 11. (Izv.) Kralj Nlkota heča na vsak način doseči za Skader ka*e kompenzacije in grozi z abdikacijo. Operacije pred Skadrom že par dni počivajo. LONDON 11. (Izv.) V tukajšnjih diplo-matičnih krogih se razširjajo vesti, da je kralj Nikola trdno sklenil, odpovedati se takoj prestolu, kakor hitro bi velesile izkr-Jcale le enega moža. V tem slučaju bi krali z vso svojo rodbino zapustil Črnogoro, priznal suverenlteto Srbije in priklopil svojo državo Srbiji. Baje ' [e kralj Nikola z dinastijo Karag|orglevičev že sklenil pogodbo, da zasede za slučaj, če , izumre srbska moška dinastija, črnogorsko-: srbski prestol dinastija Petrovič. Kompenzacije Črnigori. LONDON 11. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Crnogorski zunanji minister Je izjavil, da črnogorska vlada še ni prejela nobenega predloga glede kompenzacij, niti se niso velesile dosedaj pogajale s črnogorsko ? vlado glede teritorijalne in finančne cdškod-i nine. Ruski vojni materijal za Črncgoro. I LONDON 11. (Izv.) Semkaj je došlo I poročilo, da Je v ponedeljek neki grški trans-! portni parnik v luki Medovi izkrcal 80 va-jgonov municije, več topov ia topovskih kro-! gelj iz Rusije kot ruski dar Črnigori. Vojni materija! je prišel iz Odese. Mirovno vprašanje. DUNAJ 11. (Izv.) Vsa znamenja kažejo, da se bliža balkanska kriza skorajšnji likvidaciji. Poročila iz prestolnfc balkanskih držav zagostavljajo, da je v kratkem pričakovati sklenitve miru. Mirovno razpok ženje vlada ne samo v Sofiji, ampak tudi v Atenan in Sofiji. Pred Skadrom je vse mirno. Brodovje, ki blokira črnogorsko obal, je zadržalo včeraj črnogorsko kraljevsko jahto in upati je, da je to prvi in zadnji akt blokade. Črnagora se bo vsled odpornega stališča Rusije gotovo uklonila zahtevam velesil. SOFIJA 11. (Izv.) Vplivni bolgarski krogi izjavljajo, da bo Bolgarska takoj, kakor hitro sprejme odgovor velevlasti na balkanske mirovne zahteve, katerega vsebina je sicer že znana, izjavila, da sprejme mirovno posredovanje velevlasti. Upati je, da bo odgovor velevlasti zadovoljil tudi ostale balkanske države, nakar bo preliminarni mir takoj podpisan in sovražnosti ustavljene, še predno se snide finančna komisija v Parizu. Izmail Kemal bej na Dunaju. DUNAJ 11. (Izv.) Včeraj sta dospela semkaj predsednik albanske provizorične • vlade Izmail Kemal bej in Isa Boletinac. Izmail Kemal bej je izdal potom albanske korespondence komunike, v katerem izjavlja, to nekak predhodnik brodovja z žitom in planili so, radostno vzklikajoč, na krov. Toda ladja je prinašala peska iz Aleksandrije za cesarjeve boriice. Prevarana množica je jela glasno preklinjati. Med nezadovoljneži se je posebno odlikoval mož, po imenu Icel; bil je Oalbov osvobojenec. Večer prej so ga zaprli, toda ponoči je vdrlo v ječo stotero oboroženih; mož in ga osvobodilo. Sedaj se je prikazal med ljudstvom in je odkrito poživljal k uporu. Toda zbrana množina se ni upala upreti cesarju, ki ga Je dotlej smatrala za vsegamogočnega. V tistem hipu je prišel mimo mlad mož, zavit v plašč, in je izročil Icelu voščeno teblico. Icel |o je z veseljem sprejel, videč, da mu prihaja na pomoč gol slučaj, kajti ta tablica je tvorila dokaz proti Neronn. Tablica je vsebovala cesarjev načrt, ki ga je bil skoval ono noč, ko je bil ž nJim Spor; na njej je bilo čitati, da je cesar drugič nameraval zažgati nehvaležni Rim, ki se je naveličal poslušati njegove pesni, da je nameraval izpustiti zverine, da ne bi Rimljani mogli ugasiti požarja. Icel je glasno prečital napisane vrstice, teda mu niso hoteli verovati, tako nezmiselno se je zdelo ljudstvu to maščevanje. Nekateri so celo dejali, da je ta ukaz nedvomno ponarejen. Nato je vzel tablico v roko Nimfidij Sabin in je zagotovil, da pozna prav dobro cesarjev podpis in tudi njegov način brisanja. N|emu ni nihče ugovarjal, kajti Nimfidiju Sabinu je bila kot poveljniku cesarjeve telesne straže večkrat prilika, da je sprejemal pisma iz Neronovih rok. V tem hipu Je hitelo mimo z največjo naglostjo nekoliko senatorjev; namenjeni so bili na Kapltol, kamor so bili sklicani. Predsednik senata je našel zjutraj prav tako tablico, kakor Je bila ona, ki jo je izročil neznanec Icelu; na njej Je stalo obširno povelje, da se vabijo senatorji na cbed, kjer bodo skupno zastrupljeni. Razburjeno ljudstvo se je gnetlo okoli Kapitola kakor morski valovi, ki preplavljajo luko. Medtem, ko so ljudje pričakovali, da izvedo senatov sklep, so nekateri razbili Neronove kipe. Neron je gledal s terase na Palatinu, kaj je razburjena množica počenjala z njegovimi kipi. Nadel si je črno obleko in je hotel stopiti med ljudstvo, da bi je pomiril in da bi prosil milosti; toda v hipu, ko je hotel zapustiti palačo, je med množico tako za-vršelo, da se je moral naglo umakniti in bežati skoz skrivna vrata v Serviljeve vr- da Je namen njegovega potovanja skorajšnja ugcdr i nš.tev albanskega vprašanja. Izmail Keraai bej hoče tudi odločno protestirati proti temu, da so velesile priklopile Kosovo polje Srbiji, češ da je Kosovo polje po pretežni večini albansko. Z3 slučaj, če ne debe A banci Kosovega pol|a, nameravajo vprizoriti proti Srbiji revolucijo, kakor so to storili proti Turkom. VeleposlaniŠka reunija. LONDON 11. (Izv.) Veleposlaniki so se danes pod predsedstvom zunanjega ministra Greyja zopet sestali k seji. Položaj na boji ču. CARIGRAD 11. (Kor.) Uradni komunike vojnega ministrstva poroča: Včeraj dopoldne je prišlo na levem krifu čataldske črfe do neznatnega artilerijskega dvoboja. Pred Bu-lairjem Je vse mimo. Včeraj je neka grška terpedovka obstreljevala mesto AJvali in razrušila par hiš. Vlada Je odredila vse potrebno glede varstva in obrambe obrežja. Sazonovo stališče. PETROGAD 11. (Izv.) Ruska javnost nastopa odločno proti politiki zunanjega ministra Sazonova. Vplivni panslavistični krogi vprizarjajo veliko gonjo proti Sazonovu in zahtevajo njegov odstop. Kljub temu, da car odobruje Sazonovo politiko, se še vedno vzdržujejo vesti, da namerava vsled odpora Javnosti odstopiti. Govori se že celo, da postane njegov naslednik bivši poslanik v Lizboni, P. Botkin. Senzacijonalna vohunska afera. DUNAJ 11. (Izv.) Velikansko senzacijo vzbuja da es na Dunaju senracljona'no razkritje velika vohunska organizacije. Afera a&vzema vedno večje dimenzije. Vohuni so imeli razvite svoje mreže po celi Avstriji, da celo do Romuniji. Prizadetih je cela vrsta najodličnejsiti častnikov In gre za prodajo raznih vojaških tajnosti Rušili. Pred par dnevi sta bila aretirana v Zagrebu dva oficirja, ki sta izdajala velike svote denarja. V njiju korespondenci so našii pisma ruskega zasebnika Brabure, katerega vohunske afere z Avstrijo so že splošno znane. Brabura je ruski podanik, ro en v Carskojem Selu in govori se, da je tudi v sorodu z ruskim dvorom. Braburi sicer niso mogli ničesar pozitivnega dokazati, vendar pa so našli pri nJem pisma, ki dokazujejo, daje b I v zvezi z raznimi zagrebškimi in dunaj skin i oficirji. V ponedeljek Je bil aretiran poročnik Aeksander Jambrlč, pri katerem so r.ašli mnogo obtežilnega materijala. Aretiran je bil tudi njegov brat, nadp Točnik Čedomil Jam-brič. 1. bosenskega pešpolka, ki Je obiskoval drugi letnik vojaške visoke šole. Tudi pri njem so našli zelo važne vojaške dokumente, katere je prepisat iz arhiva generalnega štaba. Čedomil Jambrič se je pripravljal za vstop v generalni štab. Bil Je tudi v intimni zv?zi z načelnikom generalnega štaba Conradom pl. Hotzendorfem. Protežiral ga je zlasti Hotzendorfov sin, ki ga Je spravil na Dunaj. Najvišji vojaški krogi so Imeli teko veliko zaupanje v njega, da so mu poverili celo važne misije. Kot zaupnik generalnega štaba je razpolagal z arhivom generalnega tove. Nihče, razen njegovih najzvestejših pristašev ni vedel, da je iskal zavet|a v tem pribežališču; odtu Je poslal Faona k poveljniku telesne straže. Toda Galbov mešetar Je prehitel Nerc-novega odposlanca. Nimfidij Sabin je v imenu novega cesarja obljubil vsakemu pre-torijancu po sedemtisoč in petsto odrahem in vsakemu vojaku v provinciji tisočdvesto drahem. Poveljnik telesne straže Je zato Ne-ronu odgovori', da mu da prednost, če mu izroči enako svoto. Toda zahtevana svota Je znašala približno dvestoosemindvajset milijonov, in državni zaklad Je bil vsled nezaslišanega zapravltan)a izčrpan, tako, da cesar ni imel na razpolago niti dvajsetine te svote. Toda Neron je upal, da s pomočjo svojih starih prijateljev, katere je hotel tekom noči poprositi za pomoč, zloži imenovano svoto. Noč se le polagoma zgrinjala na razburkano mesto. Po vseh trgih in križiščih so se zbirale množice v svitu bakelj. Med to mno-ižfco, ki so jo obvladovali najrazličnejši j občutki, so krožile najčudnejše in nasprotujoče si govorice, In vsem so verovali, na| i so bile še tako nesmiselne in brez medse-1 bojne zveze. i (Dalje.) HlrftD f 101 12 aprila štaba in pri tej priliki prepisal razne dokumente V prihodnjih dneh je pričakovati na-daljnih aretacij in govori se, da je zapletenih v rusko vohunsko afero tudi več visokih vo jaških dostojanstvenikov. Češko -nemška spravna pogajanja« PRAGA 11. (Izv.) Na današnji seji čeških in nemških poslancev la zastopnikov veleposestva se je pokazalo, da vladajo med strankami velika nasprotstva glede vprašanja regulacije učiteljskih plač. Poincarejeva mati umrla. PARIZ 11. (Kor.) Danes dopoldne Je umrla nenadne smrti mati predsednika fran coske republike Poincareja, v starosti 74 let. Pogajanja med centru mom in nemško zvezno vlado. BERLIN 11. (Izv.) Nemški politični krogi zatrjujejo, da se vrše med centrumom in nemško zvezno vlado pogajanja glede sklenitve kompromisa, glasom katerega bi centrum glasoval za brambno predlogo in pokritje, zvezni svet pa ki se zavezal, privoliti v olajšanje Jezuitskega zakona. Trgovsko- obrtna zadruga v Gorici v likvidaciji. (Dopis iz Gorice.) I. Odvetnik g. dr. Treo Je izdal okrožnico, v kateri razmciriva vzroke, ki so doveli T. o. z. do poloma. Pred vsem je seveda dr. Treotu na tem, da bi dokazal, da njega □e zadevlje nikaka krivda na tej nesreči. Njegova argumentacija kulminira v trditvi: da krivda ne zadevlje posamičnika, pa naj bi bil še toliko zagrešil. Vzrok je v zvezi raznih zadružno-tehničnih in gospodarskih napak, zagrešenih v zadrugi in izven nje. Že zasnova T. o. z. da je bila zgrešena: bilo Je ogromnega dela in nikake preglednosti. Potem pa |e prišla — začetkom zgradbe nove planinske železnice — v goriške Slovence prava hotelska manija. Vse je pričakovalo namreč velike povzdlge prometa, trgovine, obrti — in s tem splošnega blagostanja. Tako se je ustanovil iz članstva T. o. z. poseben hotelski konsorcij, ki Je kupil najprej hotel pri xZlatem Jelenu", ki je v naslednjih letih odtegnil T. o. z. nad četrt milijona kron. V istem letu 1903 je T. o. z. nakupila hotel „Siidbahn" za 1/4 milijona kron, kar Je bilo v preveliko obremenitev za tak mlad zavod. Tudi stavba „Trgovskega doma" — sicer res potrebna — proračunjena na K 300.000, Je bila v občutljivo obremenitev za T. o. z. Ali tiste gospodarske povzdige, ki so ]o pričakovali od zgradbe planinske železnice, ni bilo. Vse tozadevne nade so se izjalovile popolnoma in tako je nakup hotelo? postal usoden za T. o. z. Kakor enega nadaljnih glavnih vzrokov polomu v T. o. z. vidi dr. Treo v prevelikih kreditih, ki Jih je T. o. z. dovoljevala posameznikom, tvrdkam in zadrugam. | Najusodneji med temi krediti Je bil oni! Mizarski zadrugi v Solkanu, ki Je znašal v letu 1909: K 418.000. Radi ob-čeprlčakovane izgube pri solkanski zadrugi je sledil naskok vlagateljev na T. o. z., da fe morala v najkrajšem času izplačati preko polovice, nad 1 milijon kron svojih vlog, a to v kritičnem času hude denarne krize, ko tudi dober dolžnik ne more dobiti novega upnica. Tako Je prišlo, kakor Je moralo priti: T. o. z. Je morala napovedati likvidacijo. Odločno pa odbija dr. Treo od sebe očitanje, da Je tudi on, kakor bivši pravni svetovalec, tudi on sokriv na tem polomu. Že poprej, nego Je on prevzel to opravilo — do 1904 — Je bil že postavljen Trg. dom, ustanovljen hotelski konsorcij, kupljen hotel Sudbahn ia tudi Mizarska zadruga Je že uživala izdaten kredit brez posebne garancije. Od tedai se je dr. Treo na posebno prošnjo udeleževal sej načelstva kakor pravni svetovalec. Ker pa je bit na občnem zboru 1. 1905 izvoljen v načelstvo neki drug dofctcr prava in je imelo to v svoji seji ceio dv0 pravnika, je on — dr. Treo — leta 1906 prenehal z obiskovanjem sej načelstva in z dejanskim izvrševanjem pravnega svetovalstva ter Je le na posebno izrecno povabilo prihajal k različnim posvetovanjem. Sicer pa poudarja dr. Treo ponovno, da poloma ni zakrivila kaka pravna zmota ali pomanjkljivost, marveč način gospodarstva v zadrugi in izven nje! Za njegovo odgovornost da prihaja torej v upoštev le njegovo stališče v nadzor s t v u. Tu pa naglaša dr. Treo: „Ako bi bili odločilni in vodilni možje v T. o. z. siedili temu, kar sem svetoval in zahteval Jaz sam in v imenu nad-zorstva, bi T. o. z. še danes krepko in čvrsto stala." Pri tem podčrtuje in naglaša dr. Treo dejstvo, da po zakonu vodi gospodarstvo zadruge načelništvo, vsled česar često ne preostaja nadzorstvu drugega, nego naloga — zvonenja po toči, oziroma dajanja naročil in navodil za bodočnost. S tega stališča da treba presojati vprašanje odgovornosti. Z zidanjem »Trg. doma" se |e re toplo zavzei tudi on, dr. Treo. Ali sprož Je btt misel, naj se v to potrebni denar na bere posebej, neodvisno od drugih za druginih denarnih sredstev. In res se je bilo v najsrajŠem Času nabralo K 150 000 in b se bilo dalo še več nabrati, tako, da bi bi vštevši hipotekarno 4x/a% posojilo K 160.000, ves za Trgovski dom potrebni kredit pokrit s posebnimi prispevki interesentov izven običajne zveze T. o. z. in ne bi bilo vezanih skoraj prav nič prometnih sredstev NDO Žal pa, da se je L 1906 na občnem zboru ta posebni fond likvidiral. Da se ni to zgo dilo, ne bi se bilo treba bati danes, da pride „Trgovski dom* morda v tuje roke. Ostale točke — tako naglaša dr. Treo —, ki so provzročile propast T. o. z., so nastale vse, ne da bi bilo nadzorstvo ob veŠčeno, ali pa celo proti njegovim in aru gih nadzornikov zahtevam in navodilom. On se Je upiral nakuou hotela „Pr zlatem Jelenu" naglašujoč, da tako podjetje ni za denaren zavod. Ko pa je šlo za nakup hotela Sudbahn, niti niso povabi!! k seji ne njega ne drugih nadzornikov. Ta hotel je bil kup'jen, ne da bi bili nadzor niki vedeli za to kupčijo. Hotelski konsorci se S'Ojim kreditom je postal zagnojena rana v zadrugi. Kredit tega konsorcija Je znašal K 270.000 z razmerno slabo obrestno mero. Istotako se je upiral kreditu Mizarske zadruge. Pri tem ga ni vodila toliko bojazen pred morebitno izgubo — saj varnosti imetju in garancijah so bile precej izdatne, — kolikor misel, da so taki krediti prevelik za denarra sredstva T. o. z. in da zato ne bo mogia zadruga zadostovati potrebam male trgovine in obrti v Gorici in drugim prosilcem. Te svoje zahteve je stavil tudi formalno v sejah in na občnih zborih. V pod-krepljenje te svoje trditve navaja dr. Treo razne zapisnike sej in občnih zborov. Ali zastonj: obljubljajo se Je, ali storilo ničesar. Krediti se niso odpovedati, oziroma izterjali. Ni mu preostajalo druzega, nego da se Je odločil za izstop iz nadzorstva. Ati na posebno prošnjo dveh gospodov izven zadruge je spremenil ta svoj sklep: dotičnika sta namreč naglašala, da bi njegov izstop na zunaj le Škodoval. Potem pa fe prišla bomba za Mizarsko in T. o. z.: konkurz tvrdke Konj e d i c & Zajec. Tako Je postal kridatar tudi predsednik Mizarske zadruge Rudolf Konjedic in Je tako izgubil dispozicijsko pravico pri Mizarski zadrugi. Njegova rodbina pa ni kazala nikakega pravega zani manja za ureditev teh kritičnih razmer. Tako je Šla Mizarska zadruga v likvidacijo in konkurz, a s tem je prišla tudi T. o. z., ki Je bila pri Mizarski udeležena z nad 600.000 K, v najkritičnejši položaj. Kredit tvrdke Konjedic in Zajec se Je sicer povrnil, za Mizarsko zadrugo pa je bilo vse pogajanje z rodbino Konjedič brez-vspešno. Stanje Mizarske zadruge z njenim mili-onskim produkcijskim in trgovskim prometom je bilo gnilo, ker so bile nje tergatve deloma plačane, pa ne izbrisane, deloma pa ne izterljivo, za kar pa ni mogel vedeti noben član načelstva in nadzorstva T. o. z. Take gnilobe pri Mizarski zadrugi ni slutil nihče, vsled česar tudi ni nastal nikdar sum in bojazen, da ne bi bila T. o. z. spričo lastnega premoženja in po ministerstvu podpirana Mizarska zadruga krita proti vsaki izgubi. Zato se ne more nJemu, d.ru Treotu, nalagati nikake odgovornosti za polom T. o. z.] Taka so torej dejstva, ki Jih navaja dr. Treo v zavrnitev obdolžitve, da je tudi on sokriv na nesreči, ki je prišla nad T. o. z. Generalni štrajk na Reki? (Dopis.) Tako daleč |e torej stvar prišla radi enega Človeka, da se na Reki pripravlja delavstvo na generalni štrajk. Ni dovolj, da strada že tako dolgo časa 2000 delavcev in njih družine, skupaj okrog 8000 ljudi in počiva nujno delo; še več stradanja, še več mizerije hoče uprava. Grozno! V torek popoldne je imelo štrajkujoče delavstvo veliko zborovanje na dvorišču stare domobranske vojašnice; prišlo je črez 1000 delavcev. Zborovanje je bilo burno, ampak videlo se Je, da prevladuje strast. Pretresovalo se je o predlogu ladjedelnice, a se ci nič sklenilo. Ladjedelnica ponuja 1) da Zadarichio ostane še v ladjedelnici in da bo so|en po kakem nepristranskem meščanu, ki nima ničesar opraviti s štrajkom, 2) da delavec Steffe prosi odpuščanja one, katere Je razžall! in da ne pride 3 tedne v službo; 3) da § 28 delovnega reda pride na razpravo, tedaj ko pridejo vsi delavci na delo. Teh ponudeb delavstvo absolutno noče sprejeti in vstraja tudi ono pri svojih zahte vah, ki so ravno nasprotne onim ponudbam ladjedelnice. Na shodu je delegat centralne kovinarske organizacije v Budimpešti, ki je bil poslan, da bi rešil spor, izrazil, da naj gredo zopet na delo vsi delavd, razun železniških strugarjev, ker drugače centrala ne bo štraj-kujočih več podpirala. To je izzvalo grozoviti krik in delavstvo mu ni pustilo več govoriti. Ta spor se torej ne približuje rešitvi, ampak se cslo Še ooostruje. Delavstvo je razburjeno in zvrača vso krivdo na upravo. Sklenilo Je dati ravnateljstvu ultinatum: ali naj ugodi zahtevam delavstva, ali se pa proglasi generalni štrajk za nedoločen čas. Nekateri delavci pa so se že naveličali stradanja in so odšli drugam za kruhom. Neki a m e r i k an s k i a g e n t jih Je celo mnogo nalovil za Ameriko. Žalibog, da ima Škodo pri tem štrajku mnogo Hrvatov in domačinov, katerim je pač vse eno ali je nadpamik Zadarichi aii pa kak Culukafer. Pri tvornici torpedov so delavci pogoreli, ravno tako na Martinčici, na Sušaku v kovinarski livarni, kjer Je par delavskih eksistenc uničenih, a drugi oškodovani, ker se je njihov odpor radi nesoiidarnosti tuli ponesreči!, zdaj pa tudi v „Danubiusu" kaže za delavce prav slabo. Prišel Je tudi iz Trsta posfaaec Pitioni, ali tudi on ni opravi! nič; najbrž je položaj šs p;slabšal. V četrtek zvečer so imeli zaupniki raznih organiziranih delavskih strok sestanek, na katerem se |e sklenilo, da organizirano delavstvo počaka do danes, soboto zvečer do 6, aH se reši spor med ladjedelnico „Danubius" in njenim delavstvom. Za nedeljo dopoldne Je sklican Javen shod vsega reškega delavstva, na katerem se sprejmejo končni sfclepi vsega organiziranega delavstva Če se torej do danes zvečer ne reši ugodno spor v ladjedelnici, bo najbrž v nedeljo proklamiran generalni štrajk. Politično društvo „Edinost41 sklicuje sledeče VOLILSKE SHODE. Za volilce pri Sv. Jakobu: v nedeljo, dne 13. t. m., ob 10 dopoldne v dvorani Delavskega konsumnega društva" pri Sv. Jakobu (nasproti cerkve). Za volil ce v Sv, Križu: v nedeljo, dne 13. t. m., ob 3'30 pop. v gostilni gosp. Ivana Košuta št. 6 v Sv. Križa. Za volilce v PadriČah in Gro-padi: v nedeljo, dne 13. t. m., po otvoritvi ljudske knjižnice akademičnega društva „Balkan" v gostilni „pri Martinu". Za volilce III. mestnega okraja : v torek, dne 15. t. m.p ob 8 in pol zvečer v volilni centrali v „Narodnem domu". Za volilce z Grete: v četrtek, dne 17. t. m., ob 8 in pol zvečer v gostilni „Al Panorama" na Greti št. 10. Za občinske volitve. Na shode! Reklamacijska doba se bliža svojemu koncu : le Še do 28. t. m. do 2 popoldne e čas, da volilni upravičenci, ki niso vpisani v voiilskem imeniku, ali ki so mora vpisani napačno, poskrbe za to, da si pridobe pristoječo jim volilno pravico. Čas je kratek, komaj dobrih 14 dni Je Še, ia kdor si dotlej ne zagotovi volilne pravice, si je pozneje ne bo mogel več. Naj torej nihče ne odlaša več, temveč naj gre nemudom v volilni lokal svojega okraja ali sploh tjakaj, sjer so na razpolago volihkt imeniki — dotične lokale objavljamo skoraj danzadnem v našem listu — in naj se prepriča, ali je vpisan v voiilskem imeniku ali ne, in aH je vpisan praviino, če je vpisan. Ne čakajte zadnjih dni pred zaključkom reklamacij $ke dobe, kcjd prigodi se lahko, da viled nepremagljivega zadržka tedaj ne boste mogli zpolniti svoje dolžnosti in volilna pravica je za vas izgubljena 1 Politično društvo .Edinost" je začelo sklicevati volšlske shode, katerim je pred vsemi namen, da pobude v volilcih čim najživahnejše zanimanje za pripravljalna dela za bodoče volitve, in kar je najvažnejše sedaj, za — reklamacij3ko postopsn e. Samo-obsebi pa je umlji?o, da Je na teh shodih tudi govora o vseh drug?h stvareh, ki so v zvezi z občinskimi volitvami, katere so letos še tem večjega pomena za nas, ker se je joložaJ uaiega naroda v rae:tu in najbližji okolici znatno izpremenil izza zadnjih občinskih volitev. Za Jutrišnji dan so poleg sestanka za-upniških odposlancev iz vseh treh okoiičan-skih volilnih okrajev, ki se bo vršil ob 9 dopoldne v volilni centrali v tržaškem Narodnem domu, sklicani še trije volilski shodi in sicer ob 10 dopoldie v Sv. Jakobu, ob 3.30 popoldne v Sv. Križu in v PadriČah popoldne po otvoritvi tamošnje ljudske knjižnice. Prepričani smo, da se bo ob te] priliki zlasti odlikovalo naše zavedno delavsko ljudstvo pri Sv. Jakobu, ki Je še vselej, kedar ga Je klicala narodna dolžnost na volilno gojišče, v polni meri zadostilo tej dolžnosti, utrišnji volilski shod bo torej gotovo tudi najlepša manifestacija Šentjakobskega narodnega delavstva za našo narodno stvar. Prav enako pa pričakujemo tudf, da bodeta cba shoda v okolici, v Sv. Križu ia v PadriČah, pokazala, da se naše okoličansko ljudstvo živo zanima za stvail, ki se gode v naši tržaški oblini, in da Je tudi pripravljeno z vso vnemo uveljavljati svoje narodne ia gospodarske zahteve v okviru občine, kateri mora prinašati čim dalje tem večjih žrtev. Tem shodom bodo tekom prihodnjih tednov sledili nadaljni, kajti volilno gibanje se je začelo čim dalje tem živahneje razvijati na vseh straneh in shodi, na katere kliče naše politično vodstvo slovenske volilce, naj obude v zadnjem našem volilcu zavest, da ga kliče njegova najsvetejša dolžnost v volilni boj, ki naj zagotovi tudi v bodoče našemu narodu na Tržaškem pozicijo, ki mu gre po njegovem Številu in njegovi moči. Volilski sestanki v mestu. V o I i 1 c i I. mestnega volilnega okraja se opozarjajo, da se vrše reklamacijski sestanki vsak ponedeljek in soboto zvečer ob 7.30 ter v nedelo od 10 — 12 dop. Pridite pogledat volilni Imenik aH ste vpisani, kajti kdor nI vpisan in se ne reklamira, ne bo smel voliti. Volilni shod za III. mestni okra | se bo vršil v torek 15. t. m. ob 8 in pol v reklamacljskih prostorih Narodnega doma. Važno fe, da se udeleži čim največ vo-lilcev tega največjega mestnega okraja, kjer je treba tudi pri teh volitvah pokazati našo moč ravno v tem volilnem okraju, kjer stoji naš Narodni dom, v katerem Je osredotočeno narodao delo za razvoj slovenstva v Trstu. Volilni shod voIilcevizGre-te se bo vršil v četrtek dne 17. t. m. ob 8 uri in pol v gostilni na Greti št. 10. Volilski sestanki v okolici. V .Gospodarskem društvu" na Frdeniču pa se vrši volilni sestanek danes dne 12. t. m. ob 8 30. * * * Volilski shod v Rojanu. Saoči se Je vršil v „Konsumnem društvu" v Rojanu dobro obiskan volilski shod. V imenu političnega društva .Edinost* |e shed otvoril g. dr. Jedlowsky. Za predsednika {e bil izvoljen g. Bremic, ki Je dal besedo takoj g. dr. Wilfanu. Govornik Je v poljudnih besedah raz|asnil namene in cilje pozitivne tržaške slovenske politike, ki stremi za kulturno in gospodarsko povzdigo primorskega Slovenstva. Govornik je za svoja izvajanja žel burno pohvalo. Po govoru g. Boleta Je dr. Wilfin še na kratko podal nekatera pojasnila glede volitev, na kar je predsednik, zahvaljujoč se vdeležencem, zaključil lepo vspeli shod. • ♦ * Kaj je potrebno za raklamacijo ? Kdor Ima vse lastnosti, ki jih predpisuje zakon kot predpogoj za volilno pravico, pa vzlic temu ni vpisan v voiilskem imeniku, mora reklamirati volilno pravico zase in dokazati, da ima vse one lastnosti, ki jih predpisuje zakon. Dokazati je treba: I. Za IV. mestni in II. okoličanski volilni razred: 1., da |e dotičnik avstrijski državljan; 2., da Je pred dnevom razpisa volitev (dne 3. marca t. I.) dovršil 24 let; 3. da je bival ca dan razpisa volitev vsaj tri leta že v tržaški obČIai. (Volilno pravico ima tam, kjer je imel na dan razpisa volitev, dne 3. marca I. 1913., stalno bivališče. Če je tedaj imel stalno bivališče v mestu, ima volilno pravico v mestu, če pa Je stalno bival v okolici, pa jo ima v okolici). Za prvo dvoje Je najboljši dokaz vojaška knjižica; kdor pa ni bil vojak, dokaže avstrijsko državljanstvo z „doraov-n i c o" dovoljno starost pa s »krstnim listom* aH pa „matičnim izpis-k o m". Po najnovejših informacijah veljajo d e-lavske knjižice le tedai kot dokazilo! dokument za avstrijsko državljanstvo, če so izdane po županst /u dotične občine, v katero je pristojen lastnik knjižice. Potrdiio za triletno bivan|e Izdaja v mestu in predmestjih, ki spadajo pod policijsko območje — policija, v okolici, ki ni pod policijskim območjem pa — o r o ž -n i š t v o. II. Za ostale volilne razrede. Kdor hoče dokazati, da ima volilno pravico v volilnih razredih, za katere je določena posebna vrsta predpisanega davka, mora dokazati predpis realnega (zem-Ijiščnega ali hišnega) davka z davčno knjižico, predpis osebnega davka pa z dotičnim podpisom davčne oblasti ali „opominom1* ali pobotnico. Danes zvečer KOMCERT „Glasbene Matice". - Začetek točno ob 8*30. Vstopnice pri vratarici „Narod, doma" (glavni vhod). i. rs i 12 aprila isn N" Ofe X ■ 101 Za I. raired je predpisano najmani 400 K osebnega aii 200 K realnega davka; za II. razred najmanj 100 K osebnega ali 50 K realnega; za III. razred vsaj 20 K osebnega ali 10 K realnega davka. V okolici voli v I. razredu vsak oni, ki ima predpisanega vsaj 20 K osebnega ali 10 K realnega davka. Občinske doklade se nevšte-vajo v to davčno svoto! Domače vesti. Umrl je včeraj v tukajšnji bolnišnici g. Kristijan Bratina, nadučitelj in voditelj posojilnice v Bovcu, star 56 let. Pogreb se vrši danes popoldne ob 3 iz mestne bolnišnice. Naša Šolska mizerija. Z ozirom na Vašo predvčerajšno notico o referentu iz naučnega ministrstva, ki te dni pregleduje tržaške državne, seveda le nemške šole, smo polzvedeli, da Je to mlnisterjalni svetnik dr. Braitenberg pl. Zenoburg, referent za državne ljudske šele In učiteljišča. V spremstvu dež. šolskega nadzornika dr. Kauerja in namestništvenega svetnika Prinčiča si Je ogledal v Trstu nemške šole na trgu LIpsia in v ul. Fontana ter srednješolsko pripravnico v ulici S. Francesco ; naših zasebnih šol ni obiskal. Včeraj in danes se mudi v Gorici, oziroma v Puli. Ker poznamo sistem na namesteištu, po katerem mora Imeti vse šolstvo v dr- ' lavni upravi nemški značaj, se bojimo, da bo gosp. ministerijalni svetnik videl vse le skozi naočnike gosgodov dr. Kauerja, Stolza in consortes; zato si dovoljujemo opozoriti ga tem potom na razmere na teh šolah. Iz letnih poročil naj blagovoli gospod ministerijalni svetnik razvideti število slovenskih otrok na tržaških državnih ljudskih in meščanskih šolah. Prepriča se, da Je več nego četrtina vseh učencev in učenk slovenske narodnosti, a za to mladino je zdaj pouk v materinem jeziku le neobvezen predmet. Tako skrbi naša vlada za Izobrazbo slovenskega naroda v Trstu tudi zdaj, ko žrtvuje dan na dan milijonekron in grozi žrtvovati mir Evrope zadvomljivo vrednost kulture — Albancev, teh evropskih roparjevi Zato pričakujemo od gosp. ministe-rljalnega svetnika, da poskrbi, da se akcija glede obveznosti slovenščine za slovenske učence na tržaških nemških ljudskih Šolah do prihodnjega Šolskega leta izvrši, da naši otroci ne bodo na teh Šolah v nevarnosti, da se odtuje svojemu narodu. Če se naša vlada tako krčevito poganja za to, da ne bo noben Albanec poskrbl|en ali pogolten, potem smemo tudi pričakovati, da bo v Trstu skrbela, da se otroci zvestega slovenskega naroda ne odtuje svojemu rodu. Ker se tudi ravno zdaj pripravlja v Trstu mesto nemškega okrajnega šolskega nadzornika, pričakujemo, da bo poklican na to mesto mož, ki mu ni smoter sovraštvo do vsega nenemškega v Trstu, ampak mož, ki bi bil po svoji izobrazbi in po svejem značaju sposoben za tako mesto. Na eventualen prigovor, naj se za nemške šole ne brigamo, odgovarjamo: dokler bi vlada popolnoma protizakonito zahtevala od vsakega državnega uslužbenca v naših krajih znanje nemščine in dokler bo naše šolstvo tako zanemarjala kakor doslej, smo prisiljeni pošiljati svoje otroke v nemške šole, kar nam pa daje pravico do zahteve, da se na teh šolah naši otroci ne odtujujejo svojemu rodu. Sicer je pa vsako tako oporekanje nl-čevo, če pomislimo, kako natlačeni so razredi na šolah družbe sv. Cirila in Metoda na Acquedottu in pri Sv. Jakobu. Le čudimo se, da tega ne vidijo naši državni šolski funkcijonarji. — Zato bi bilo prav umestno, da si g. pl. Braitenberg ogleda tudi te šole ter si zabeleži to, kar bo videl. Če Je mož objektiven, bo moral delati na to, da se te šole razbremene; kako, to Je stvar šolske oblasti) Da vidimo l Spored koncerta podružnice »Glasbene Matice" v Trstu, ki se vrši danes v soboto, dne 12. aprila : 1. B. Smetana: „Libuša", overtura za veliki orkester. 2. Dr. A. Schvab: „Zlata kangli-ca*, za mešan zbor in sopran solo s sprem-Ijevanjem orkestra. 3. a) E. Adamič: „V snegu", b) dr. G. Krek: ,1 d i I au mešana zbora. 4. Wagner-Wilhelny: „Valterjeva pesem" iz opere „Mojstri pevci iz No-rimberga", parafrasa za violino in or-kester. s! A. Foerster: .Turki na Sle-v i c i", balada za mešan zbor, soli in orkester. 6. G. Bizet: »L'A r 1 i s i e n n e", suita za veliki orkester. I. Prelude, Menuet, III Adagietto, IV. Karillon. Pri koncertu sodelujejo g a Mira Costa-peraria-Dev (sopran soio) popolni orkester c. kr. bosenskega pešpolka št. 4 pod osebnim vodstvom gosp. kapelnika Paulisa in društveni mešani zbor. Začetek točno ob 8 in pol zvečer. Konec ob 10. — Sedeži so v pred prodaji pri vratarici „Narodnega doma". Sedeži v pritličju stanejo z vstopnino vred K 3, 2 50 in 2, na galeriji K 160. Lože a K 15. Vprašanje premeščenja škofijskega sedeža iz Poreča v Pulo. Tudi „Naša Sloga* izvaja v svojem zadnjem članku, da je ne zanima toliko oseba novega škofa, kolikor položaj, v katerem se nahaja vsak škof, dokler Je sedež škofije v Poreču. Te razmere da bodo delovale dalje, pa naj pride na čelo Škofije kdorkoli. V ilustracijo teh razmer navaja »Naša Sloga" dejstvo, da večkrat nima pri vladanju škofije toliko besede ordinarijat, kolikor----deželni odbor. In tako ostane tudi pod novim škcfom, dokler bo sedež škofije v Poreču. S pre-meščenjem sedeža v Pulo bi bil odpravljen glavni in s tem tudi drugi vzroki, radi katerih trpi slovanski element škofije tolike krivice in proganjanja. Tudi „Polaer Tagblattu" Je bil naš tozadevni članek v inicijativo, da se bavi s tem vprašanjem. Ne pridružuje se sicer našemu utemeljevanju — češ. da ga boji med Italijani in Slovani za nadvladje v deželi ne brigajo — pač pa priznava, da Poreč dandanes ni več primeren kraj za sedež škofije. V soglasju z nami naglaša, da Je Pula po svoji važnosti in po številu svojega prebivalstva že glavno mesto Istre, kjer na) se koncentrirajo vse vrhne oblasti v deželi. Odkrito pa bodi povedano, da se čudimo puljskemu listu, ko meni, da more ob presojanju vprašanja sedeža škofije abstra-hirati od narodnostnih razmer v Škofiji. To je cerkveno-administrativno vprašanje. A vsaka uprava mora računati z razmerami in ljudmi, kakoršnji so. Pred vsem moramo najodločneje odkloniti domnevanje, kakor da bi Istrskim Slovanom v njihovem boju z Italijani š!o le za nadvladje v deželi. Ne I Nam gre le za to, da naša večina v deželi ne bo več tako kruto zatirana, kakor je biia doslej, ia da si pribori tisto pozicijo, ki jej gre po nje številu, po principu pravičnosti in po državnem zakonu. To zahtevamo in nič drugega, nikakor pa ne, da bi se Italijanom kratila kaka resnična pravica, a najmanje — v cerkvi in v cerkveni upravi. Tudi v škofiji ne zahtevamo mi nadvladja, zahtevamo pa, da se našim narodnim nasprotnikom odtegne možnost brezobzirnega gospodstva nad nami. Cokler se ne vdejstvi princip enake pravice vsem in na vseh poljih Javne uprave — torej tudi na cerkveno-administrativnem — ne bo miru. A Če hočemo doseči pomirjenje — ki si ga menda žele tudi pri „Polaer Tagblattu" v svrho ozdravljenja zastrupljenih razmer v deželi kakor predpogoja vspešni upravi za kulturni in gospodarski napredek dežele — ne moremo prezirati narodnostnih razmer, ki so ravno vzrok vsemu zlu. Sicer bi bili podobni nespametnemu kmetovalcu, ki bi pri obdelovanju svoje zemlje hotel prezirati solnce na nebu, ki mu ogreva zemljo in oblake na obzorju, ki mu pošiljajo blagodejnega dežja, ali pa — uničevalne toče. On lahko prezira, kolikor hoče, toča mu bo pa vendar razdevala pridelek. Sicer pa opozarjamo „Polaer Tagblatt", kako ojstro Je ravno on povodom menda zadnjega mudenja škofa Flappa v Puli grajal škofovo postopanje s slovanskimi deputacijami. S tem je menda sam pripoznal, da je bila Fiappova cerkvena uprava narodno pristranska in zato pogubna, ter da treba — asanacije, ki Jo Je možno doseči ravno s premeŠčenjem sedeža škofije iz Poreča. Temu našemu razlogu tore| ni odrekati opravičenosti. Danes zvečer KONCERT „Glasbene Matice". - Začetek točno ob 830. Vstopnice pri vratarici „Narod, doma" (glavni vhod). Ubegli Rozina, ki je poneveril pri okrajnem šolskem svetu goriškem okoli 33.000 kron ter jo potegnil ne ve se kam, ni nikak oficijal (državni uradnik) temveč — kakor se nas obvešča od zanesljive strani Poslano *) V listu „Dan" št 461 me je anonimni dopisnik razkričal iavnosti kot največjega slovanožrca. Odgovarjam mu kratko, ako-ravno ni vredno odgovarjati podležem. 1.) Predno le pisal v list. Je moral pazno prečitati zahvalo odbora „Delavskega konsumnega društva* pri Sv. Jakobu, ob jaJJeno, v listu „Edinosti", št. 70, dne 11. marca 1.1., kjer Je razločno tiskano priporočilo : „Kakor mnogo naših, tako tudi g. Bizjak, ne oovladuje našega Jezik3, veidar čuti in misli z nam?, zato ga pa tudi toplo priporočamo vsem članom in drugim našincem". 2.) Na očitek, da pohajam na protestne shode proti Slovencem v g'edališče „Po liteama Rossetti" ter da ob teh prilikah kličem „Abasso i schfavl', izjavljam, da je to podla laž, s katero hoče dopisnik meni materijalno škoditi. Poživljam ga tem potom, naj Javno s pričami dokaže in |az plačam takoj Šolski „Družbi sv. Cirila in Metoda" K (OOO-— (tisoč kron) kot globo. Rajmund Bisiach, . urar Campo S. Giacomo 5. *) Za članke pod tem naslonom odgovarja aredništvo le toliko, kolikor mu zakon veleva. UMETNI — Izdiranje = vsaka m wmm Dr. J. čerm&k V. Tnschtr sob«zdravnik koace®. soba: Mi TRST SJCE2555 UHO* £•(!* č©8*&rmt> ht&v, 13, r. Svojim prijateljem, naklonjencem in p. n. občinstvu naznanjava, da sva prevzela tu v ul. Carlo Ghega št. 17 se nahajaj o čo restavracijo „BONVECCHIATI" in jo danes otvorila. Restavracija je opremljena z vsem modernim komfortom in se bova prizadevala, da zadovoljiva svoje goste z dobro nemško kuhinjo, prvovrstnimi pijačami in skrbno postrežbo. Z odličnim spoštovanjem l*an in Margareta Vavpotič Zil#ya ta- in ia«zana. vio iplrlta Hkarjav fc» razprodaja na drabao Ia debela JAKOB PERHAUC Trat, Via della Acque it. 6, Trti (Nasproti Oafft Cantrale) VtDk labcr francoskega lam p aa j ca, ptieflh d« ■th italijaaakLh in »vatro - ogrskih vi«. Bordeaa« Bargundmr, renskih vin, Mesella tu Chianti. Kam, koajak, raxna tganja Ur posebni pristni tro pio ovac, iUvotm In brinj«v*c. Itaeiki L vrst«, dolli ti d«-ti finih krajev. Vsaka naročba sa takoj U vrli fU*p*» lilja M po povsetjn. Ceniki na tahtevo Ia franka Razprodaja od pol litra aapra|. m Odlikovana pekarna in slaščičarna Vinko Skerk - trst in o © 3 O" O < C > o < D S 3 3 D ! mii^^ BOLEZNI NA PLJUČIH Vsa obolenja dihalnih organov oslovski kašelj, kašelj, katarje, Influenco In naduho SSSfSSSST. slrollnom „HOCHE". Izborni, dobrodejni učinek se občuti prav kmalu. Tako nadležni nočni znoj izgine. Tek in telesna teža rasteta. Sirolinu .Roche" lastna zdravilna moč se obnaša že 15 let. — Manjvredne ponaredbe in takoimenovane nadomestne preparate zavračajte odločno in zahtevajte izrecno sirolin „Roche" v originalnem zavoju, ki se dobiva v vseh lekarnah po K 4-—. Ilmiilllfinillllini ......................................................................................hi,,, iininnilUnmnimiiiillliniiiltniinil Velika zaloga vsakovrstnega sira, masla in slanine. Priporočam trgovcem V V fnkiffM flffft UilCfl GlOF^IO in gostilničarjem parmezan l.a po K 2a30 in naprej, kakor gorgonzola, J J \ 11 nil VI I PJT Oflfflri (t 1(1 ementalski, ovčji, trapistevski sir in vsakovrstne slanine. — Priporoča se vdani lit Ift hPMlrlillf Hlhil) VlttUil AL Jll« Stran IV. EDIN08T" št. 101. V Trstu, dne 12. aprila 1913. — cf c jant (pogodbeni uradnik). Neumljivo je, kako je iro£,ei tak nezanesljiv in neodgovoren človek, ki je moral radi lahko-m Š en:h dolgov odložiti svojo nadporočniškc šaržo piiti pri okrajnem šolskem svetu do tolikega zaupanja In do tolikega — denarja. Telefonski križi in težave. Pišejo nam: Dae 10 t. m. zjutraj je moralo biti nekaj posebnega v telefonski central?. Na slovenske klice so odgovarjali z „non kom prtndc" in to se Je ponavljalo po 5 do 6 krat! Ko po raznih takih šikanah le ni bi o reda, smo poklicali št. 1. Piišel je neki Nemec, ki je zopet zahteval, naj bi stranka n'emu na ljubo govorila — nemški 1 ! Sploh gremo pri telefonski centrali od dne do dne na slabše. Sedal najemajo žensko osobje, ki ne pozna drugega nego italijanski jezik in to naj bi bit vspeh vseh pritožb slovenskih naročnikov! 1 Ustrelil se Je včeraj zjutraj ob 7 v svojem stanovanju v ul. Gioachino Rossini št. 24 v vsem mestu dobro znani prvi zdravnik okrajne bolniške blagajne in rešilne postaje dr. Josip Corazza. Dr. Corazza je imel raka v grlu in ga Je ta neozdravljiva bolezen gnate v smrt. Bil |e zlasti znan kot specijalist za kožne bolezni pa tudi kot kirurg in ženski zdravnik. Razpis srednješolskih učiteljskih Delavci tehničnega zavoda pri mest v Bosni priebčuje uradni „Osservatore Andreju in pri Sv. Marku, kakor Triestino" št. 82 z dae 11. t. m. Novo društvo. Namestništvo je vzelo naznanje pravila podružnice Diužbe sv. Cirila in Metoda v Št. Petru pri Gorici. Vojaški nabor. K predvčerajšnjemu naboru je bilo poklicanih 199 nabornikov in |ih Je prišlo 185. Potrjenih Je bilo 51 in sicer 2 k vojni mornarici, 48 se pozneje določi armadni oddelek, h kateremu odrinejo, 1 pa je bil potrjen k nadomestni rezervi. V bolnišnico v svrho natančneje zdravniške preiskave so Jih odposlali 12. Društvene vestL Tržaška sokolska župa. V nedeljo, dne 13. t. m. ob 9 dopoldne se vrši v telovadnici Sokola v Trstu REDNI OBČNI ZBOR. Dnevni red: 1. Nagovor staroste. 2. Poročilo funkcijonarjev. 3. Določitev prispevkov. 4. Volitev predsedni-štva in odposlancev za Zvezo. 5. Slučajnosti. Dr. W i l f a n, starosta. * * * Tržaška sokolska župa. Danes se ne vrši redna, skupna telovadba vaditelj-skega zbora: Člani. Pevski zbor „ Dramatičnega društva" ima danes zvečer pevsko vajo. Šentjakobski „Sokol". Danes zvečer ob 9 se vrši sestanek novoustanovljajočega se „Sokola" pri Sv. Jakobu. Ker Je treba na tem sestanku v prvi vrsti izvoliti pripravljalni odbor ter se pogovoriti o namenu in na-daljnem razvoju bodočega „Sokola", se nadejamo s strani Šentjakobčanov obilne udeležbe. Nazdar 1 Volilni shod „Delavskega podpornega društva" se bode vršil danes, dne 12. t. m. ob 8 zvečer v društvenih prostorih, ul. Giorgio Galatti št. 20. Prosi se obilne vde-ležbe. Pevsko društvo „Adrija* v Barkov-Ijah naznanja, da se bo vršil redni letni občni zbor jutri, dne 13. aprila ob 4 30 popoldne v „Narodnem domu" v Barkovljah z običajnim dnevnim redom. Vabljeni so vsi sodelujoči in podporni člani, da se občnega zbora udeleže prav gotovo in polnoštevilno. Prijatelji pevskega društva dobrodošli. Odbor. Tržaška krajna skupina „Zveze c. kr. poštnih in brzojavnih uslužbencev" vabi na javni društveni shod, ki se bo vršil danes, v soboto, dne 12 aprila 1913., ob 8 zvečer v dvorani „Društva državnih uslužbencev" v ulici Farneto št. 7, L nadstr. Dnevni red: 1.) Regulacija plač in službena pragmatika; 2.) Položaj deželnih poštnih uslužbencev ; 3.) Službena obleka. Nadomestne moči v slučajih dopustov in bolezni; 4 ) Slučajnosti. — Ker je dnevni red tega shoda jako važen, so vsi poštni in brzojavni uslužbenci vljudno vabljeni, da gotovo prihite na shod. Tržaška podr. »Slov. plan. dru$tva* vabi na redni občni zbor, ki se bo vršil v soboto, dne 19. aprila ob 8l/a zvečer v zgornjih prostorih restavracije „Balkan" po sledečem dnevnem redu: 1. Nagovor načelnika. 2. Tajnlkovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Poročilo jam. upraviteljev. 5. Raznoterosti. 6. Volitev odbora. Odbor. Kolesarsko društvo „Balkan" naznanja, da je preneslo ditko junijorjev in društveni izlet na 20. aprila. — Vpisnina za dirko se zaključi v torek večer (kavarna „Minerva"). _ Slovensko gledališče. V nedeljo ob 8'15 zvečer se vprizorl Smetanova opera „PRODANA NEVESTA". Nikdar se Še ni lotilo naše gledališče takega umotvora in zato je umevno, da je pričakovanje veliko. „Prodara nevesta", ta biser svetovne g'asbe je ena Izired najlepših komičnih oper, kztere glasba sloni popolnoma ra r-rednih motivih ; zeto Je .Prodana nevesta" slovanska opera v vsakem sml lu. Kakor smo že omenil1, se tudi laški umetn Ški krogi zanimalo j ko za nede!js*o preroijero In Je pričakovati tudi njihove ude kžbe. Jutri priobčimo o eperi zanimiv ocd-Sistek. Ponovno opozarjamo občinstvo, naj si pravočasno pres rbi vstopnice. Vstopnice in sedeži so v predprodaj; pri gledališki blagajni v „Narodnem domu" (glavni vhod). H ar. del. organizacij „Narodna delavska organizacija* sklicuje za jutri, v nedeljo, ob 10 pred-poldne društven shod v društveni dvorani, ul sv. Frančiška 2. — Na dnevnem redu so raznovrstna važna vprašanja, med drugim se bo razpravljalo tudi o zadevah, tičcčth se kongresa „Narodne delavske organlzac je" in proslavitve 1. majnlka. Z oziiom na to prosimo člane organizacije in odbornike skupin, da pridno agltirajo za veliko vde-ležbo. Sv tudi drugi kovinarski delavci v Trstu, so vab l|eni na sestanek, ki bo danes, v soboto, ob 6 in pol zvečer v društvenih prostorih NDO pri Sv. Jakobu (blizu Jadrana). Kongres „NarcdGe delavske organi zacije" se bo vršil v nedeljo, dne 20 aprila t. I. NDO in 1. manjnik. Kakor vsako leto, bo tudi letos praznovalo slovensko delavstvo 1. majnik. „Narodna delavska organizacija" priredi ta dan velik manifesta-cijski shod v „Narodnem domu". Po shodu bo obhod po mestu z godbo in zastavo Popoldne pa bo velika veselfea. Natančen spored naznanimo pravočasno. Obračamo se tem potom na slovensko delavstvo, da se pripravi na proslavo tega velikega delav skega praznika, ki bo slovenskemu delavstvu služil v to, da odločno povzdigne svoj gias za svoje pravice — narodne in socijalne. Posredovalnica dela NDO. Iščeta se dva dečka v starosti 14 do 16 let za bančno službo z mesečno plačo 20 do 30 K Oglasiti se je treba v posredovalnici dela NDO, ulica Sv. Frančiška št. 2. „Godbeni odsek NDO" priredi jutri, v nedeljo, javni ples v prostorih dru štvene gostilne „Jadran" prt Sv. Jakobu. Začetek cb 5, konec 10 zvečer. — Zahvala. Odbor godbenega odseka NDO izreka tem potom zahvalo g, Ant. Senici, lastniku „Narodnega doma* \ Ricmanjih, da nam je prepustil dvorano brezplačno za prireditev I. plesnega venčka dne 30. marca In vsem onim gg., ki so preplačali vstopnino in sicer: ČernigcJ Fran K 1, Korman Dragotin 20 vin., TrampuŠ Alojz 20 vin. in Anton Trampuš 20 vin. Govorniška šola NDO. V petek ob 8 zvečer govorniška šola. Pri tel priliki se obračamo posebno do odbornikov raznih skupin v NDO, da se udeležujejo govorniške Šole, ki je velikega pomena. Kdor ima veselje dela v korist zatiranemu slov. delavstvu, ta naj prihaja v Šolo naj se vežba, da bo lahko kaj koristil. Pekovski pcmočnik pri peči. npre me tudi Flužbo pekev-kega ; os!ovodj . a čr trefca tbdi s!užbo navadnega delavca v pektr i. Ponudbe naj se odpošljejo na Daslov: Ivsn Erž n, p ko ški poslovodja pri G. fctransgitlu, Bjvec 96, Goriš* o. gs Posojilnica v Kopru Nastop ta'oj ali vs-j brzo. J-amopravnost (p 'ln -len st), zanesljivost v računih, vodstvo bl^g jce z jam tvom. Pača po "ogovoru, glede na do-edanje izvežbaroat pr siteljev. 7S4 |"jrjr|o fie odlični o*ebi lepa m^biirana soba z t Ul a mostovŽeji in prost m vhodom. Belvedere 57, II.__731 jna Renta ' 8e da v asjem. 4-01 Mirt „UrUid proda. Povprašati ul. Tivarneila št. 3, IV, vrata 16. 771 Železničarji pozor! V Rccolu blizu kolodvora se proda en^nadstropna hišica, "229 □ met. zeml išča, hlev studenec v hiši, samo zase obzidano, za Kron 5200. ćgias ti se je ul. Gat eri 48, vrata 2. 773 Predam blizu t?Čuka. dte kozi eno- in dveletno z m'adiČi. Miha Vodopivec, Greta Zgornja 501, 7t4 VHnU*'* ' Pe VKanJost' mesto kot prodaj lta fUUf/J v mlekarni, pekarni ali tudi v kaki drugI trgovini. Gre tudi na deželo. Go ori tri jf-z ke. Ponudbe pod „Poštenost 768" na inseratni o delek E.inoati. 768 Resnici na ljubo bodi povedano, da „Češka industrijska banka" nudi res najugodnejše sestavljene skupine srečk. O tem se zamore vsakdo prepričati, kdor naroči zanimivi majnikovi prospekt glasom današ nJega oglasa glavnega zastopstva imenovane banke. B MALI OGLASI rr-innrn-irW mrun- MAU OGLASI h računajo po 4 vi a. bcMdo. Mastgo tiakaa« Uni« enkrat več. Najnvijia prtatofMaa 40 vta. Plaža m takoj tuaratMM Fotografa ulica 7. Antona Jerkiča naslov: Trst, u) dollo Poste 10; Goric«, Gosposki 4444 Stanovanje v Bojanu na Scali Santi, 3 sobe s pritiklinami, z vrtom in krasnim razgledom na mesto in morje, se odda v najem tudi takoj. Naslov pri inseratnem oddelku Edinosti pod Št. 751. Trnnvino v ulici delle P°8te, Be proda takoi, I I yuVllld Naslov pove EdinoBt. 755 Tomajski fantje v korist Ciril Metodovi družbu in strici prirede javen ples v nedeljo 13. t m. _ 777 Meblirana soba sa odda takoj neto št. 43, IV. ▼ ulici Far-715 Tnmhliriro 86 ProdaJ° po zelo nizki ceni. 3 amUUMbC Ponudbe pod šifro „B. S.- po- štnoležeče Bazovica. 766 SnPPimftm ?atak*rJ» « dobrimi priporočili za OJJrUjlllCIII kavarno, Slovenca ali Hrvata. Pisarna hotela „Balkan" od 3 do popoldne. 776 Slllžlrinin kl zna kuliati» V8a h«5na opravila in OIU£l\IIIJU v98j nekoliko šivati, išče mala rod- bina. Izobražena ima oddelek Edinosti pod prednost. ,Služba". Ponudbe rod-inaeratoi 772 Čevljarski pomočnik ae sprejme takoj, ulica Cecilia Kiumaver 12. J. C. 780 IČpBm m'a^eSa kletarja Prednost imajo ože lobvlll njeni. Stanovanje in plača po dog-voru. Pismene ponudbe na uaaiov: Filip Ivanišev.č, Krilo, Dalmacija. 782 Qnha in hr^no 86 P° ceni odda enemu OUua III III Olla d,trna gospodoma. Scala Belvedere 1, III levo. 775 Anton Novak, brivec 'J vedere št. 57, se toplo priporoča cenf. slovenskemu občinstvu za mnogoštevilni obisk. — SVOJI K SVOJIM! 2661 Incin Q4nlf-S mizarski mojster, Trst, ulica JUolJJ O lulici Belvedere št. 10. — IzvrS.je vsakovrstna mizarska dela. 799 Riccardo Baldassi, f^Vil 3ž£ sumnega društva") priporoča svojo mesnico. Krojačnica Vek.Terzo Trst, ulica Fonderia štev. 4, I. n. Priporoča se c. občinstvu za vsakovrstna dela. Solidna postrežba po najnižjih cenah in najnovejšem kroju. Bogata izbera najnovejših angleških vzorcev. SVOJI K SVOJIM! Artistični fotografični zavod Ezio de Rota - Trst ulica Barriera vecchia št. 27 (nasprot lekarne Piociola). — Fotografiije na svetlem in motnem papirju, plastično in naravnn izvršene. Povečanje vsake slike na clje. akvara ali pasttel. Specijaliteta : Dopisnice z artističnimi pozami 10 komadov 3 K. Zavod je od prt od 8 zjutraj do 6 popoldne. Fotografira se ob kakoršnem si bodi vremenu. Dr. Pečnik Dr. PETSCHNIOO trst, vb S. Caterica flev. 1. Zdrmrmik n aotranje (splošne) bolezni 8—9 in 2—3 in Specijalist sa kožne ia (spolne) bolezni s ll1/,—1 ta 7—7*/, V ulici Carradori št. k (vogal ul. Nicol6 Machiaveli ) se Je otvorila te dni nova, vel ka trgovina drobnarij v kateri se prodajajo vsakovr tne b žute-rije, japonske vaze, posode za kavo, čaj Itd. katere prihajajo naravnost iz Japonske. ZDRAVNIK Dr ^sroi Perničič ordinira od 11—12 Trst, ulica Bonomo 3/IL (nasproti Dreherjeve pivovarne). GOSTILNA ifi „Ali' Acquedotto ▼ Trstu, ulica Aoquedotto it. 95, toči sama pristna domača, vipavska in istrska vina, kakor tudi izboren kraški teran in vedno sveže Dreherjevo pivo po naj zmernejših cenah. — Na razpolago so vedno sveža mrzla in gorka jedila. Uva-ževaje geslo „svoji k Bvojim*, se priporoča si. občinstvu za obilen obisk vdani Josip Jurkič, lastnik. BRIVEC Andrej Rojic TR8T - ULICA ACQUEDOTTO St. 20. Hlgienična In dobra postrežba. Se priporoča za obisk Alojzu Povh slovenski urar in zlatar v TRSTU ulica del Rivo št. 26 (na trga pri Sv. Jakoba) Salon Pranje glave, Česanje, barvanje las, izdelovanje in veliko skladišče l2suljarskih de!s kakor pletenice, kroketi itd. Priporoča se p. n. gospera A. šE BEK, lasuljar, Trst, ulica G. Carducci Stev. 9 Proti kašlju, grlobolu, katarju, hripa-vosti, upadanju glasu itd. itd. zahtevajte vedno Čudovit učiiek pri pevcih, govornikih, propovednl-kih, učiteljih itd. — Dobivajo se v SkaLljicah v Prendinljevi lekarni v Trstu, Via Tiziano Vecellio St. 22 in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tndi po celi Evropi. • Škatljioa sta..e 60 stotlnk. Pekarna in slaščičarna Onorato Furlani Trst, ulica della Guardia 24. Kruh večkrat na dan svež, različne moke, vio vrati biskotov tor prodaja raznih vin in likerjev v steklenicah. Lekarna Brelih u Sežani Ribje olje I. vrste I steklenica K 1*20. 3 stekl. po pošti vse franko 4 50 K. Obiiž za kurja očesi 20 vinarjev. - Neoporekljivo sredstvo. -- Podpisani priporočam cenj. občinstvu svojo novo GOSTILNO „fli Cacciatori" TRST, — ulica Chiozza Stev. 5 Toči se domače prvovrstno vino, črno in belo, kraški teran in istrsko. Pivo prve vrste. Kuhinja je vedno preskrbljena z gorkimi in mrzlimi jedili. — Za obilen obisk se priporoča Mihael Zcbec, lastnik. ..-- -v-s-*: 1 * k j . 'i >*. Novo pogrebno podjetje, Trst (vogal Piazza Goldoni) - CORSO 47 - (TELEFON St. 14-02.) Prevoz mnličdv na vse kraje Zastopstvo s prodajo pogrebnih predmetov: J. MRZEK, Opdlne Št 1701 T. VITEZ v Nabreilnl na trga pri cerkvi; A. JAM ŠE K, pri Orehu (Noghere); F. BRNETlO v Skednju. ------ .-■—■=s Zaloga pristnih voščenih sveč lastnega izdelka. Podjetje bogato preskrbljeno z najnovejšo opravo. Vozovi za veličastne sprevode z bogato opremo in od najenostavnejših do najbolj luksnrjoznih. Krasna izbira vencev iz ametnega. cvetja, biserov, kovine in porcelana, krste iz kovine in raznovrstne iz lesa, pajčolani, obleke, obuvalo itd. — Za poročence, birmance in druge svečanosti bogata izbira raznovrstnih, vencev in cvetlic veščenih in barvanih. — Vsi predmeti so stalno na razpolago. Stalne cene brez konkurence postrežba točna. Nočna naročila se sprejemal o v lastnih prostorih zaloge poletja ul. Tesa št. 31. telefon 1402. Družabnik in upravitelj H. 6 T I B I L J