Poštnina pinta w v>m jesenu» iz VSEBINE Natalija Stolar OD TRGA DO MESTA Stran I Eli Gradnik PRINC CHARLES V NAŠIH KRAJIH NA OBISKU PRI DORETU ČUFARJU Stran 2 Novel ■knjige. . Natalija Stillar: OD TRG A DO MESTA Tine Jarc: SREDNJEVEŠKE POTI IN ŽELEZARSTVO NA VISOKI j GORENJSKE Tine Rezar: SRENJA VRBNJE Odmevi Stran " Program MUZEJA JESENICE (april in maj 99) Program:MUZEJSKEGA DRUŠTVA (april in maj 99) Stran 4 HUZEJSKJ ČASOPIS | HniCtv/r» E'Cr'nir>r' in JV/lii-z/'i Ir>r>rvni/>/v I (\ UJÜO * I IV Ar 1 i 1 H(UH [ Muzejsko društvo Jesenice in Muzej Jesenice; K), april 1999 Od trga do mesta Kratka zgodovina mesta Jesenice Leto IX. št. 2. (april in maj 1999) Jesenice - v založbi Občine Jesenice je kn jiga z naslovom Od trga do mesta - kr zgodovinarke Natali je Stillar. Občina, ki postaja tudi založniška hiša in sc trudi, da bi sama izdajala knjige, je tokrat imela več sreče kot pri turističnem vodniku. Tekst, ki ga je avtorica najprej napisala za priložnostno razstavo, potem pa priredila za knjigo, je dopolnila z. 61 barvnimi in črpobelimi fotografijami Knjigo je lično oblikoval Klemen Rodman, strokovno pa je nad tekstom bdel Muzej Jesenice. Avtorica je za naš časopis napisala naslednje: "Pred sedemdesetimi leti, na dan 20. marca 1929 je skozi Jesenice krenila slavnostna povorka z haklado. Na njenem deluje bil v narodno nošo oblečen jezdec na konju, ki mu je na rami z droga visela slovenska zastava. Za jezdecem je stopa! vaški nočni čuvaj s kozjim rogom, poleg njega pa gasilec s sodobno medeninasto trombo. Za njim sta stopat a,.„nosilca transparenta z napisom "Jesenice nekoč ob 70-letncmu jubileju mesta izšla ritka zgodovina mesta Jesenice, mlade in danes" in skupina baklonoscev, godba prosvetnega društva, narodne noše, nosilca transparenta z napisom "Jesenice do I.svetovne vojne in po njej" ter za njima še živeči knapi izpod ('udice, plavžarji in grodlarji s Stare Sm e, vmes pa še platan, na katerem je bilo "v živih slikah prikazano nekaj starega in novega časa". Anton Žerjav je zapisal, da je hi! to dan. ko so se Jeseničani, čeprav /e "šihtarji" Kranjske industrijske družbe, kmetovalci in kajžarji prvič v življenju počutili kot prmd "mestni ljudje Namreč kralj Aleksander je na ta dah leta J 929, do takrat že trgu Jesenice, podelil mestne pravice. Skozi Jesenice je v tem času že od leta 1870 tekla železnica, ob kateri je v času proglasile mesta staio že drugo postajno poslopje, zgrajeno že leta 1906. I ’ mestu je bila močno raz\’ita tudi kulturna, športna in politična dejm-nost. (nadaljevanje na 3. strani) Razglednica sprevoda 20. marca 1929. ko so bile .Jesenice proglašene za mesto. Tri razglednice s tega dogodka je Muzeju Jesenice podarila Stanka Geršak. DRUŠTVENE NOVICE Muzejsko društvo jo i9. marea 1999 s Slovenskimi železarnami dokončo podpisalo pogodbo o odkupu Korenove hiše S tem se je društvo obvezalo, da bo skrbelo za eno od zadipih in seveda najsuirejših hiš \ nekdanji železarni. Ker se je v društvenem skladišču nabralo že kar nekaj knjig, ki jih je društvo izdalo v prejšnjih letih, bomo poskusili po nižjih cenah in paketih prodati zalogo, saj bi s tem pridobili prepotrebna sredstva za delo. Na žalost ne uspemo prodreti z idejo o rednem izhajanju medobčinskega glasila SAŠIH So vic Zdi se. da bomo še kar naprej morali prebirati intervjuje znanih Jeseničanih v posebni Glasovi prilogi. Ob tem pa svoja glasila izdajajo Bohinj. Radovljica. Kranj. Medvode, Mengeš, Kamnik m skoraj vsaka manjša občina v Sloveniji Jesenice so nekoč imele enega najboljših tovarniških časopisov (Železar) \ Sloveniji, ki je izhajal v več kot desettisoč izvodih in bil veliko več kot "tovarniški" časopis. Morda bomo v prihodnosti vendarle zmogli redno izdajati časopis, ki smo ga nekateri člani društva (in celo sami domačini!) kot vzorec že izdali decembra lani in dokazali, da smo strokovno in tehnično to sposobni početi tudi v prihodnje. tk Princ Charles v naših krajih Mojstrana - 2. novembra 1998 je Slovenijo obiskal angleški prestolonaslednik princ Charles. Pot ga je najprej sodila na Bled, kjer se Joe popeljal na otok, od tam pa na upravo Triglavskega narodnega parka, ki ima svoje prostore tik ob jezeru. Sledila je vožnja do slapa Peričnika, kjer so ga pričakali nadzorniki parka in župan kranjskogorske občine Jože Kotnik, ki je visokemu gostu i-zrekel dobrodošlico in mu. med drugim, kot darilo izročil nahrbtnik z literaturo, o kandidaturi Gornjesavske doline za zimske olimpijske igre treh dežel. Nato sta princ Charles in predsednik Milan Kučan (s strani TNP) dobila še planinski palici, po starem okrašeni s "pušeljcem" in trobojnico (princ se je podpisal na Kučanovo palico, ta pa jo je odstopil Triglavski muzejski zbirki), ogrnili so se s pelerinami in se podali na pol proti slapu. Tam so jim člani mo-jstranške postaje Gorske reševalne službe prikazali reševanje ponesrečenca v gorah. .Čez previsne skalè so od zgornjega slapa do steze pri spodnjem slapu v gorskem sedežu (Grammingefju) spustili reševalca s "ponesrečencem", za njima sta se po skalah spustila, še dva reševalca, nato so "ponesrečenca" položili v gorsko nosilo (mariner) in ga transportirali do steze oziroma ceste. Med potjo navzdol je princ pokazal tudi svojo gobarsko strast, saj je svoje spremljevalce spraševal, če tod raste kaj gob. Pri Peričniški koči je še na hitro.pomahal množici ljudi-, ki so še zadnjič v živo hoteli \ ideti "modro kri", nato pa so se odpeljali v Zgornjo Radovno k Vrbanku (družina Željko), kot primeru kmetije, ki skuša čiinveč stv ari pridelati na naraven način. Domači so princu Charlesu in Milanu Kučanu podarili para ročno pletenih nogavic iz domače volne, nato pa so si skupaj ogledali še hlev. kjer se je princ izkazal za precejšnjega poznavalca kmetovanja. V neposredni bližini Vrbankove kmetije stoji Pocarjeva domačija, v kateri bo Triglavski narodni park imel enega od svojih informacijskih centrov. Ob tej priložnosti so na skednju pripravili tudi razstavo o parku Od Pocarja so se peš podali čez suho strugo Radovne preko travnikov k Požrvu (družina Skumavc). Ta kmetija je svojčas že gostila imenitne glave, saj se je tu rad ustavljal jugoslovanski kralj Aleksander, ki je v Krmo in Radovno hodil na lov. Tedanji Požrvov gospodar je bil dvorni lovec in v njihovem hlevu je imel kralj svojega konja. Tudi današnji gospodarji so gostoljubni, saj so princa Charlesa lepo sprejeli in mu z aktivom kmečkih žena Dovje - Mojstrana pripravili nekaj domačih dobrot. S tem se je tudi zaključil del prinčevega obiska pri nas. mnogi pa bodo verjetno še leta obujali spomin na srečanje z angleškim prestolonaslednikom, saj je. kot pravi Vrbankova Marjeta:"...čisto preprost in tako prijeten za pogovor. " Eli Gradnik prt/.'tonil Občine Kranjska (inni je od 9 4. 1999 na ogled tudi razstma fmogra-Hj z obiska princa ( fiorlesa \ Radonu. botograjie so prispevati J&že Mirtič. Stane Klement, France Voga m Janka Rabič. Na obisku pri Doretu Čuferju -sinu prvega župana mesta Jesenic » V dneh, ko smo se vsi pripravljali na počastitev 70. obletnice mesta, nas je v Muzej Jesenice poklical sin prvega jeseniškega župana, župana, ki je iz trga "naredil" mesto. Gospod Dore Cuter nam je ljubeznivo dovolil vpogled v osebni dokument svojega očeta in nam odstopil prepisana poglav ja, ki se nanašajo na njegovo javno delovanje. Za ljubeznivost in zaupanje se gospodu Čuferju na tem mestu najlepše zahvaljujemo. S pisanjem dnevnika je Andrej Čufer zaključil 1. 1 1. 1943. leto dru pred svojo smrtjo. Rojen je bil leta 1876 v kraju Jesenica. občina Cerkno, ki je takrat sodila v okraj Tolmin. Pogoje in dejavnosti občine ter župana opisuje v svojem osebnem dnevniku. Po prepisu navajam nekatere zanimive misli, ki se vam bodo morda zdele še vedno aktualne. "Pri prvih občinskih volitvah po svetovni vojni leta 1924 sem bil izvoljen za župana. Županstvo sem prcuz.cl 3. 11. 1924. po tedanjem Gercntu g. Valentin Černetu. Odbor je obstajal iz 3.3, odbornikov in 6. različnih strank. Tmdil sem se odbor tako voditi, da ni bila nobena stranka in tudi nobeden odbornik zapostavljen. Zato tudi ni bilo nasprot-stev. Naj teže je bilo z lastno SLS katera je bila mnenja, da mora njihov župan iti njim bolj na roko. Vendar je bila v odboni dobra harmonija, zato smo za obči blagor napravili veliko dobrega... Ker so bile Jesenice obmejni kraj je bila na Jesenicah tudi carinarnica. V stari Srbiji je bilo po njihovem zakonu določeno. da se pobira poleg carine tudi neki prispevek za popravilo in vzdrževanje potov k carinami "Koldennina". Ta zakon sc je razširil tudi na novo pridobljene ozemlje. Določeno je bilo. da se ta prispevek nalaga na posebni fond dotične občine v kateri se carina nahaja, občina naj pa iz tega denarja tega fonda skrbi za vzdrževanje potov k carinami. Da si ravno je bil to občinski fond. vendar se je teško prišlo do denarja. Napraviti je bilo treba u temelitem preskrbeti potrdila od raznih faktorjev. ..." Iz imenovana sklada so zgradili podvoz pod železniško progo, kanalizacijo od osnovne šole (na Muravi) do Kosovega gradu (Kosova graščina), po Kosom in cerkv eni ulici, pločnik za pešce, betonski most čez Savo pri Hermanu (danes preko njega pridemo do muzeja) in dmgo. "Kakor se spominjam je občina za časa mojega županovanja prejela ca 15000000 Din iz kalderminskega fonda. Po moji odslovitvi leta 1931 pa do poraza Jugoslavije 1. 1941 se iz tega fonda ni nič več naredilo. Iz trga smo napravili mesto, na prošnjo, da iz terga postane mesto je bilo treba nalepiti kolek za 10000 Din. To se je napravilo radi tega. da bi državni nastavljena iz Jesenic prišli iz 3. v 2. draginski razred in tudi zato da bi lažje dobili državne urade na Jesenice.... Potem smo pričeli delati na to. da se preneso državni uradi na Jesenice... Ko je radovljiška občina to zvedela, je takoj pričela z zidanjem uradnega poslopja za urad srez... Ko sem se po mojem mnenju tmdil za vsestranski napredek Jesenic, in sem bil tudi 2. krat odlikovan za državljanske zasluge. In sicer z redom Sv. Sava V in Jugoslovansko krono V. Na drugi strain se mi je pa pričelo od lastne stranke metati polena pod noge. sem se tega naveličal in prosil za razrešitev. Vendar me oblast ni hotela razrešit..." Jeseniški župan Andrej Čufer je bil razrešen svoje funkcije 4. 12. 19.31. Družino Čufer na Bledu sem obiskala Irena Lačen Benedičič, kustosinja Muzeja Jesenice. Move knjige... (nadaljevanje s 1. strani) 'Telovadni nastopi jeseniških Sokolov in Orlov, razna strokovna, potopisna in poučna predavanja, veseloigre in komedije, veselice in plesi na vrtovih jeseniških gostiln in delavskih domov... so ustvarjali značaj živahnega življenskega in kuli urnega utripa v mestu. Tako veliko kot je bilo ljudsko veselje pa je bilo tudi njihovo prizadevanje za boljši zaslužek. I 'ečina jeseniškega prebivalstva je bila zaposlena v železarni, v takratni Kranjski industrijski družbi (KID), katere lastniki so bili vse do konca 2. svetovne vojne nemški kapitalisti. Železarna je bila tista, ki je zlasti po letu 1869 krojila usodo posameznim družinam in je botrovala urbanističnemu razsutju mesta. Od njenih poslovnih uspehov je bil odvisen socialni položaj prebivalcev in tudi infrastruktura samega mesta. Se posebej močno je to prišlo do izraza v devetdesetih letih tega stoletja, ko je z razpadom nekdanje SFRJ, Železarna Jesenice izgubila velik de! svojega tržišča in njene kapacitete v tolikšni meri kot jih je rabila na višku svoje moči v sedemdesetih letih, niso bile več potrebne. Prav tako hitro kot so po 2. svetovni vojni hiteli graditi in odpirati nove železarske obrate (obnova in prižig dveh plavžev, aglomeracija, valjarna 2400, valjarna tanke pločevine... ) prav tako hitro so jih sedaj začeli zapirati in podirati. Sredi Jesenic, na mestu kjer je bil nekdaj park Hrenovica in nato aglomeracija je danes velika luknja, ki z opuščenimi in na po! podrtimi slembami opominja mimoidoče na preživeto obdobje jeseniškega železarska. Ko govorimo o zgodovini Jesenic ne moremo in ne smemo mimo njihove železarske tradicije. Pa vendar je ob sedemdesetletnici mesta nastala knjižica, ki poskuša jeseniško preteklost osvetliti tudi z druge, manj železarske in morda malo manj znane, pa vendar izredno zanimive strani. Že sam naslov "Od trga do mesta" pove. da gre za kronološki pregled jeseniške zgodovine od najstarejših časov, ko se Jesenice pivič leta 1689 omenijo v delu kranjskega polihistorja Janeza Vajkarda Valvazorja kot "Markt Asi ing" ali trg Jesenice pa vse do proglasi me za mesto leta 1929. Knjiga je naprodaj v Muzeju Jesenice po enotni ceni 1000 tolarjev. Kupite pa jo lahko tudi v knjigarnah in v pisarnah turističnih društev. O/ V Tine Jarc Srednjeveške poti in železarstvo na Visoki Gorenjski (Radovljica, 1999) V začetku letošnjega leta je v samozaložbi izšla obsežna publikacija Tineta Jarca: Srednjeveške poti in železarstvo na Visoki Gorenjski. Kn jiga obsega 280 strani, 147 fotografij in kart. Razdeljena je na nekaj obsežnih poglavij: splošna zgodovin a. železarstvo in razvoj metalurških naprav, transport in trgovina, zgodovina nekaterih manjših področij in še nekatera. Tine Jarc je /. neverjetno obsežnim in zahtevnim tekstom pokazni raziskovalcem zgodovine železarstva in zgodovinarjem nove možnosti (tudi s pomočjo računalniške obdelave), ki se odpirajo z novimi raziskavami. Avtor sam pravi, da ga je k pisanju "navedlo naključje", ko je prebiral Mohoričevo knjigo o dva tisoč let dolgi zgodovini železarstva in kmalu ugotovil. " da je preteklo že 2600 do 2700 let odkar so začeli v Bohinju pridobivati železo". Rezultate zgodovinarjev je začel preverjati s teoretičnimi izračuni, kr so mu kot tehnologu pokazali novo pot v razvoju zgodovine železarskih peči. V nekaj letih se je avtorju nabralo obsežno gradiv o, ki ga je sproti dopolnjeval z rezultati s terena in strnil v knjigo. Čeprav knjiga ni (in tudi ne more biti) zaključena, saj je pristop k raziskavi preobsežen, pa vendarle nudi bralcu nove. izzive in nove rezultate, ki so lahko celo v nasprotju z dosedanjimi gledanji. Vse. ki jih ta problematika zanima, vabimo na rftuzejski*Večer v četrtek. 22. aprila 1999 ob 18. uri. Avtor Tine Jarc bo svoje delo> predstavil s pomočjo diapozitivov. V Ivan Jan 'w' Škof Rožman in kontinuiteta (Kranj, 199S> Ivan Jan, avtor številnih knjig in zgodovinskih študij o drugi svetovni vojni je bil rojen 25. maja 1921 v kovaški družini na Rečici pri Bledu. Kot osemnajsteltni mladenič je dobil delo v železarni Kranjske industrijske družbe na Jesenicah, v konstrukcijskem obratu. Tu je spoznal revolucionarje in napredne ljudi Janeza Mlakarja, Poldeta Stražišarja, Toneta Talarja in Matija Verdnika. Lela 1941 sc je priključil osvobodilnemu gibanju in kot politični delavec in partizan delov al do konca vojne. Po vojni je bil deset let višji častnik JLA. kar 18 let pa je urejal radijsko oddajo "Še pomnite tovariši?" pri Radiu Ljubljana. Poleg leposlov nih del (Izpolnjena beseda, 1961, Skozi zasede, 1962, Mrtvi ne lažejo, 1969) in številnih prispevkov v časopisih in zbornikih je napisal več zgodovinopisnih del (Med gorenjskimi partizani, 1956, Dražgoše, 1961. Dražgoška bitka, 1971, Kokrški odred 1-1II, 1980, Okroge/ska jama, 19X2, V din boršt, 19X2, Rovt, 1987, Odstrte zavese, 1992. Korenine zla 1995. in Škof Rožman in kontinuiteta, / 998). Iv an Jan je od ustanovitve član Muzejskega društva Jesenice, vrsto let pa kot pisec m član uredniškega odbora sodeluje pri Jeseniškem zborniku Jeklo in ljudje. Škof Rožman in kontinuiteta je Janov a zadnja knjiga. Predstavil jo bo na lucra- j nem večeru 11. maja 1999 ob 18 uri v Kosovi graščini O/ V V Tine Rezar: SRENJA VRBNJE zgodovina in ljudska izročila (.Radovljica 1999) Knjiga je izšla v avtorjev i samozaložbi v nakladi 300 izvodov. Predstavili jo bomo na enem od. jesenskih muzejskih. večerov. Tone Konobelj Odmevi... Na prispevek v zadnji številki Muze- j jskega časopisa o Turističnem vodniku po | Občini Jesenice so se nabrali naslednji L odmevi: - DELO - 1. marec 1999: Vlasta Felc: j. Kako se s Stola vidi Soška dolina. - GLAS - 23. marec 1999: Pavel Bešter: KRES d.o.o. Denar nazaj! - DELO Književni listi - 25. marec 1999: Marija Cvetek: Bežimo, tecimo pred Kresom! - Kreativni direktor Bojan Ivanovski: pismo.Tonetu Konoblju (25. marca 1999). - Kreativ ni bralec Tone Konobelj: odgovor na pismo kreativnemu direktorju Bojanu Ivanovskemu (29. marca 1999). Zaradi omejenega prostora pisem ne bomo objavljali. Vsi člani društva imajo dokumentacijo na v pogled na uredništv u vb ROGRAM MUZEJA JESENICE AMtll - MAJ Ym <1* «S3 \/ torek, 13. 4. 1999 OTVORITEV RAZSTAVE v Kosovi graščini LIKOVNA DELA FRANC BERČIČ BERKO Otvoritev razstave slikarja Franca Berčiča Berka iz Škofje l.oke bo \ razstavnih prostorih Kosove graščine ob 18. uri Slikarja bo predstavil umetnostni zgodovinar Aleksander Bassin, v kulturnem programu pa bo nastopil kan-tavtor Jani Kovačič Razstava bo odprla vsak delovnik od 10, do 12. in od 16 do IS. nre. ob sobotah od 10. do 12 ure. ob !icdcliah zaprto. * °®3 V nedeljo 18. 4. 1999 OTVORITEV RAZSTA VE v Skednju pri Trstu JE/ENtfK! PLAVŽI Otvoritev zgodovinske razstave Muzeja Jesenice, ki smo jo pred meseci videl: na Jesenicah, bo ob 11.30 uri v Domu Jakoba Ukmarja v Skednju pri Trstu (Italija). sl* V četrtek, 6. 5. 1999 OTVORITEV RAZSTA VE v Kosovi graščini UMETNIŠKA FOTOGRAFIJA IGOR PU/TOVRH Otvoritev razstave umetniških fotografij fotografa Igorja Pustov rha. iz Škofje koke bo v razstavnih prostorih Kosove graščine ob IS, uri Slikarja bo predstavil umetnostni zgodov mar Bošt jan Soklič 'V* ^ V četrtek. 6, 5. 1999 OTVORITEV RAZSTA VE v Kosovi graščini (1. nadstropje) FOTOGRAFSKO DRU/TVO JELENIČE Otvoritev kolektivne razstave umetniških fotografij članov Fotografskega društva Jesenice bo ob 19. v I. nadstropju. uri. s^* V ^ V četrtek. 13. 5. 1999 OTVORITEV RAZSTA VE v Liznjekovi domačiji /LIKE NA /TEKLO ANICA ZALETEL V četrtek I3. maja 1999 ob I9 uri bo v Kranjski Gori otvoritev slik na steklo Anice Zaletel iz Radovljice. Umetnico bo predstavil umetnostni zgodovinar dr. Cena Avguštin iz Radovljice V kulturnem programu bo nastopil solist Andrej Rupnik st* V *3“ Qd 13 d0 18. 5. 1999 4. slovenski muzejski sejem v Ljubljani MOJ NAJLJUB/I PREDMET /LOVEN/KI MUZEJI Na 4 slovenskem muzejskem sejmu v Cankarjevem domu bo med štiridesetimi muzeji s svojim naj-ljubšim predmetom sodeloval tudi Muzej Jesenice. «.v V /Eg= V torek, 18. 5. 1999 PREDAVANJE v osnovi šoli v Mojstrani MITI IN LEGENDE V /LOVEN/KI H GORAH DU/1CA KUNAVER Predavanje bo ob 19. uri sl* V V torek, 18. 5. 1999 DAN ODPRTIH VRAT iz Vrbi, v Doslovčah, v Žirovnici, na Jesenicah, v Mojstrani in v Kranjski Gori. ZBIRKE IN : /POMfN/KE HITE MUZEJA jE/ßNf£E Vse prireditve ob mednarodnem dnevu muzejev. 18. maju bodo objavljene kasneje VLJUDNO VABLJENK Izdalo: MUZEJSKO DRUŠTVO JESENICE in MUZEJ JESENICE; Urednik: TONE KONOBELJ Naslov: Prešernova 45, 4270 JESENICE Ziro račun MDJ: GB 51530-678-50064 Naklada: 300 izvodov; Cena: za člane MDJ brezplačno ;.............................................................................. PROGRAM MUZEJSKEGA DRUŠTVA ÄPXIL - MAJ vm KOSOVA GRAŠČINA Titova 64. Jesenice Četrtek, 22. april 1999 ob 18.uri: MUZEJSKI VEČER TINE JARC /REDNJEVE/KE POTI IN ŽELEZAR/TVO NA VI/OKI GORENJ/KI Tokratni muzejski večer bo posvečen najnovejši knjigi Tineta Jarca SREDNJEVEŠKE POJI IN ŽELEZARSTVO NA VISOKI GOR-RENJSKI. An or bo z diapozitivi predstavil svoje raziskave, ki jih je objavil v knjigi. Na predstavitvi bo moč kupiti po znižani ceni 7800 tolarjev ^ Torek 11. maj 1999 ob 18.uri:LITERARNI VEČER IVAN JAN JTKOF ROŽMAN IN KONTINUITETA Tokratni literarni \cčcr bo posvečen zadnji knjigi neutrudnega kronista zgodovinarja in pisatelja Ivana Jana iz Kranja, ki je izšla lani ob zahtev i po rehabilitaciji ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana Čeprav so knjige že pošle, bo avtor na predstavitev prinesel nekaj izvodov po 4500 tolarjev vt/ Četrtek, 20. maj 1393 ob 18. urr.MUZEJSK! VEČER PROF ANDREJ PIKON /POMINI NA BOJE ZA /EVERNO MEJO 80 LET Prof Andrej Pikon je predavanje pripravil v počastitev 80-letmce bojev za severno mejo in 100-letnicé najstare-Ijjšega še živečega Maistrovega borca Simona Sodje z Blejske Dobrave. Av tor bo na predavanju predstavil tudi dogodke. ki so se zgodili v t i "Jeseniškem trikotniku".