Štev. 125. V Ljubljani, v ponedeljek, dne 6. Junija 1910, Leto XXXVIII Velja po poŠti: wm M ^Bfct » mm gm mm mm mmmm =■ Inseratl: |W ]BH mB^^m VHik ^BH Enostolpna petltvrsta (72 mm): ■ m| ■ ■ f^ U 1P1 H » a-20 H B HH B| mm BL mm »a trikrat .....n» (emčljo celoletno » 29-- ^^^ BM ■■ M VB H BI|Hm fli^^HH Hi^—* ■■ sa ved ko trikrat . . » 9 » »stalo Inozemstvo »35'— ^^ ■ B B W B™ |B| Bi B T reklamnih notloah stan« V upravništvn: s B k B B U B B ^B B B soTK* M^e^m leto leto naprej . ^H ^ Hfl ^H HHV 9H ^H H H| ob]avl|en)u 'primeren popazt. Jbbb W hbb M H Bmb h! n^SuSin^ ec. —Posamezne stev. 10 t. ^^mm^ ^BP M praznike, ob S. orl popoldne. par Urednlitro Je v Kopitarjevi ullol itev. 6/m. Rokopisi se ne vračajo; nefrank Irana pisma se ne =i sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo Je v Kopitarjevi ullol štev. 8. T6Q = Sprejema naročnino, lnserate ln reklamaolje. = ■ Upravnlškega telefona štev. 188. ■ Današnja številka obsega 6 strani. IX. mednarodni stanovanjski kongres. »Stanovanjsko vprašanje je kreditno vprašanje«, tako je začel glavni referent za drugo temo shoda prof. Rauchberg iz Prage. To vprašanje ni umevati tako, da morda ni dosti denarnih sredstev; še nikdar se ni kapital tako hitro množil kot se množi danes. In vendar ne morejo dobivati stavbna podjetja dobrodelnih društev potrebnih sredstev; ta vzrok leži v slabi organizaciji kredita. Rešite to vprašanje, pa ste rešili Itežko stanovanjsko vprašanje, zlasti za nižje sloje. Tudi tu se gibljemo med dvema idejama kot povsod na gospodarskem polju: med individualizmom ali liberalizmom in socializmom. Prvi se je pokazal popolnoma nezmožnega, stanovanjsko vprašanje rešiti; pripeljal ga je celo v najslabši položaj. Zato se moramo obračati do složne medsebojne in dobrodelne pomoči. Glavna ovira dobiti potreben kredit, je določba hipotečnih zavodov in hranilnic, dajati posojila do pupilarne varnosti; toliko pa stavbnim društvom nikakor ne zadošča, ona potrebujejo 85 do 90 odstotkov kredita, ki bi bil neod-povedljiv in podvržen dolgoletni amortizaciji. Tega pa hipotečni zavodi po današnjih določilih in pod današnjimi razmerami ne zmorejo, če nočejo delati v lastno zgubo, zato je potreba novih virov: garancije od občine in države. Če garantira občina ali država za primerno obrestovanje kapitala, bodo že obstoječi denarni zavodi podprli stavbeni kredit in tudi privatni kapital bo iskal trga na tem polju. Doslej je bil modus, da je država z enkratnimi ali vsakoletnimi podporami podpirala delo stavbnih zadrug. Toda ta pot se je pokazala kot nezadostno in neprimerno. Ravnatelj češkega hipo-tečnega zavoda je dokazal, da se potom garancije stavbarstvo neprimerno hitreje in uspešneje povspešuje kot z direktnimi državnimi podporami: s približno enim milijonom garancije se pritegne okrog 27 milijonov kapitala v stavbna podjetja zadrug! Vendar pa ne more prevzeti država rizika brez vsake meje, zato je potreben poseben fond kot meja državne garancije. Kjer ga še ni, treba ga jc vstvari-ti. Predloga za reformo avstrijsk. hišnega davka ima v uvodu jako dobro misel: prihranki hišnonajemninskega davka naj tvorijo poseben fond 10 mili- jonov kron, ki naj podpira stavbarstvo občnokoristnih podjetij. Če se ta misel uresniči, se bo razvila jako dobrodejna reforma pri naših slabih stanovanjskih razmerah. Važno je tudi to, da naj država, odnosno občina ne prevzame garancije napram privatnim podjetnikom, nego le napram stavbarskim, zavarovalnim in podobnim dobrodelnim zadrugam in fondom, hipotečnim zavodom itd. Zato bi bila želeti tozadevna reforma ustanov hipotečnih zavodov, da smejo dajati kredit čez mejo dosedanje pupilarne vrednosti — seveda če prevzame država potrebno poroštvo za druge hipoteke (Zweite Hypothek). Ta misel je prodrla nasproti predlogu, naj se po večjih mestih osnujejo posebni hipotečni zavodi za stavbarski kredit po vzoru pruskih »Landschaften«, ki že danes posojajo 5/6 t. j. 85%. Zelo lepo je izpeljana stavbna organizacija med železničarji na Dunaju. Tu grade hišice za eno rodbino (Einfa-milienhauser) z vrtom brez vsakega kredita le na osebno zaupanje. Stavbno društvo (Baugenossenschaft der Eisen-bahnangestellten), gradi hišo ter jo prepusti rodbini, ki plačuje z najemnino obresti in amortizacijo kapitala. Govoril sem s stavbnim podjetnikom, ki je ravnokar zgradil mnogo takih hiš in jih tudi oddal družinam brez garancije. »Najbolja varnost«, je rekel »mi je natančnost, s katero plačujejo take radbine obresti in amortizacijo investiranega kapitala. Doslej se še ni zgodil niti en slučaj eksekucije. To vzbuja v nastavljencih zavednost in ponos na solidnost, v podjetnikih in društvu pa zaupanje.« XXX Jako zanimivo je bilo predavanje o tretji temi shoda: lastna hišica ali najemna hiša (Einzehvohnliaus, cottage — Miethaus, block), zlasti zato, ker je pokazalo pravi smer stanovanjske politike in njeno vezanost z vsem našim kulturnim in socialnim razvojem. Glavni referent, profesor Fuchs iz Pri-bingena je izvajal: Način zidave stanovanj je produkt zgodovinskih, posebno materijelnih razmer — značaj naroda in gospodarski razvoj. V srednjem veku so bila mesta obzidana, zato je bila v notranjem velika stisnjenost (Bedrangtheit). V XIX. stoletju so padli mestni zidovi in bližamo se tipu modernega mesta: na sredi visoke hiše, ki služijo trgovskim namenom, le postransko ljudskemu stanovanju (City); okoli mesta male družinske hišice z lastnim vrtom v eni vrsti (Reilienhaus) ali raztresne (cottage). To idejo ste doslej uresničili dve državi: Belgija in Anglija, v novejšem času se ji jako bližati Nemčija in Avstrija. Samostojna hišica ali velika najemna hiša, to ni toliko gospodarsko, kot higijenično in moralno vprašanje. Poslednje zahteva vresničenja samostojne hiše, če bi tudi bila ista relativno mnogo dražja! Trdna, moralna družina, to je vodilni smoter celega stanovanjskega vprašanja; ista pa ni nikakor možna v velikih najemnih hišah, kjer leži cela rodbina: odrasli in otroci, moški in ženske v enem prostoru; kjer nima dovolj pristopa ne zrak ne svitlo-ba. Take hiše niso dostojna stanovanja za meščanstvo in delavstvo, take hiše so kraji nemoralnosti in bolezni. Stanovanje moderne hiše zahteva več manjših oddelkov: treh spalnic, jedilnice in kuhinje itd. Četudi taki oddelki ne odgovarjajo predpisom po vsebini zraka na ma, vendar so bolj higije-nični, kot nabasana soba s celo rodbino. Ravno v tem načinu stanovanja po velikih najemnih hišah leži največja nevarnost velikih mest v zdravstvenem in moralnem pogledu! Toda i gospodarski pogledi niso tako neugodni. Samostojna hišica ni mnogo ali celo nič dražja. Mistr IIenry R. Aldridge je izvajal, da so cene velikih najemnih stanovanj (Blocksistem) — računano po prostorih — na Angleškem in Škotskem veliko višje kot cene samostojnih hišic, neglede tudi na cene prostora. Toda te cene prostora so odvisne od visokosti stanovanj; čim višja hiša, je višja i cena. In ravno na onih prostorih, kjer pride cottage-sistem v poštev, cene še niso tako visoke, viša se jih pa s tem, da se stavijo visoke najemne stavbe. In ravno to zidanje po več nadstropjih sloni na današnjih stavbnih določilih (Bauordnung); zato bo treba isto izpremeniti. Male hišice za eno družino z vrtom imajo še mnoge druge prednosti: Tu izostane ali se vsaj precej zmanjša mnogo menjavanje stanovanj, ki požre toliko materijelnih sredstev in osebnega dela. Kjer pa je potrebno, se vrši veliko lažje in hitreje. Taka hiša je jako ugodna, sploh pogoj za razvoj zdravega družinskega življenja. Otroci imajo prostorček na zraku in solncu, kjer se morejo prosto gibati. Hiše so ločene in nevarnost nalezljivih bolezni veliko manjša; zato je tudi umrljivost po takih krajih veliko nižja kot po velikih najemnih hišah. Splošno postane taka hiša gospodarju in celi rodbini privlačna sila, ki ga vabi iz mestnega hrušča in pivskih zakajenih prostorov v mirni dom in rodbinski krog. (Pripomba referenta: Če se ta ideal angleških in belgijskih mest prenese i v naše kraje, bo morda prekobicnjert pri nas krivi nazor filisterstva: filister! ne bo oni, ki bo posvečal prosti čas vzgoji svoje rodbine in delal socialno po društvih in klubih nego oni, ki bo reševal socialna vprašanja po zakaje-nih gostilnah!) Ta način stanovanja pa zahteva i primerno prilagoditev javnih uredb in razmer. Angleško stanovanje zahte-i va angleško delo: krajša delavna doba in intenzivna uporaba moči! Prometna sredstva bo treba tako urediti, da bodo za malo ceno pripeljala delavce iz predmestnih bivališč v trgovska središča (londonski undergrund!). To uredbo pa pospešujeta dva momenta: decentralizacija industrije in nakup občinske zemlje, o čemur sem že poročal. V najnovejši dobi je opažati zanimivo prikazen, ki silno pospešuje navedene ideje do uresničenja. V Berolinu in New Yorku so dokazale statistike, da je začelo število prebivalstva — padati! Posledica se je tudi pokazala: padanje vrednosti stavbenega zemljišča. Dejstva kažejo, da je i v drugih mestih pričakovati isti razvoj! Tako vidimo delovati najrazličnejše faktorje v eni in isti smeri: omogočiti vsem, posebno nižjim slojem naroda k zdravemu, prijetnemu stanovanju kot enem glavnih pogojev zdrave rod-* bine in krepkega naroda. Dr J. Adlešič. Zborovanje trgovskih sotrudnikov. Ljubljana, 6. junija. Društvo slovenskih trgovskih sotrudnikov je sklicalo preteklo soboto sestanek trgovskih sotrudnikov v hotelu »Ilirija«. Predsednik g. Oblak je povdarjal, da se vrši sestanek kot odgovor časopisju in mnenju, ki je zavladalo zadnje čase v gotovih krogih. Društvo slovenskih trgovskih sotrudnikov je nepolitično in samo strokovno. Društvo »Merkur« je bilo potrebno takrat, ko se je ustanovilo. Če sedaj kaj dela, mora delati, ko se ga vedno drega od naše strani. »Merkur« hoče nastopati proti nam z vsemi silami, to se pravi, osebe, ki ga imajo v rokah. Od šefov zahtevamo dostojnosti in pravičnosti, kakor se tudi zahteva od trgovskega sotrudnika sposobnosti. Poročalo se je v časopisju, da se je društvo »Merkur« prej zavzelo za trgovsk« so-trudnike po deželi. »Društvo slovenskih trgovskih sotrudnikov« pa lahko dokaže s svojimi kopirnimi knjigami, da se je vedno zavzemalo za razmere trgovskih sotrudnikov na deželi. Kdor LISTEK. Ob 1025 letnici Metodove smrti. (Silvin Sardenko: »Slovanska apostola«. Ljubljana 1910. Str. 70; cena s poštnino 1 K 20 h. V sobotni številki smo na kratko podali vsebino igre »Slovanska apostola«. Vsega bogastva in vse krasote nismo mogli in tudi danes ne moremo pokazati. Dodenemo le še nekoliko opazk. Prepričani smo, da spada ta igra med one umotvore, ki nikoli ne zastarajo, med ona dela, ki se nikoli ne za-prašijo; njena zunanja lepota bode vedno ohranila svoj čar in njeno notranje bogastvo bode vedno in vedno zopet osvajalo srca in vzbujalo zanimanje. Igra se bode na naših odrih udomačila. Kjer jo bodo enkrat predstavljali, tam jo bodo morali ob raznih priložnostih še in še predstavljali; posebno za razne slovesnosti verskega značaja skoraj ni primernejše igre. Postala bode prava ljudska igra in bodo pripomogla, da bodeta, sv, Ciril in Me- tod postala ljubljenca našega vernega ljudstva, kakor sta bila nekdaj ljubljenca dobrega panonskega ljudstva. Naš pesnik se jc vživel v staro Pa-nonijo Ciril-Metodove dobe; starim panonskim junakom in bojem je vdihnil življenje. Niti za trenutek nas ne dolgočasi s suhim pripovedovanjem stare zgodovine, ampak dramatično, živo nam predstavlja zadnje vzdihe poganstva (prvi prizor), sebične boje (Brani-slav) proti sv. Cirilu in Metodu, razmerje med Panonijo in Moravo, nad vse pa velikega duha sv. Cirila in Metoda. Koliko življenja prinaša v igro Pribinov meč, kako spretno in dramatično se uporablja! Mnogo nam pripovedujejo že sama imena staropanon-skih junakov: Trudopolk, Branislav, Krepek, Jelen. Vsa ta imena so povzeta iz staroslovenskih spomenikov. Kakor panonsko ljudstvo tako se je tudi naš pisatelj vnel za visoko svetost in za vseosvajajočega duha svetih slovanskih apostolov. Igra je kakor izliv svetega navdušenja za duha in za apostolsko delo sv. Cirila in Metoda; zato je spisana v lako slovesnem, navdušenem slogu, ki večkrat nehote prehaja v ritmično nraviiuost. Naša skladatelja St. Premrl in F. Ferjančič s svojimi igri pridejanimi skladbami zelo povzdigujeta slovesni značaj igre. St. Premrl je za pesem o Moravski zložil preprost ljudski napev v slovanskem duhu, v otožnem d-molu. V drugem taktu je ostala še tiskovna pomota; tretja nota v zgornji vrsti spremljcvanja mora biti d namesto 6. Napev za ljudsko pesem o sv. Cirilu je ginljivo-otožcn in jako primeren vsebini; v petem taktu spremljevanja mora biti v zgornji vrsti d namesto c, v 7. taktu naj se na zadnjo osminko cis razveže v c. Spremljevanje je pri obeh napevih bolj umetno; med igro se spremljevanje lahko opusti. F. Ferjančič je moderno transponiral in harmo-niziral staroslovanski koral »Veličej duše moja«, ki ima čisto vzhodni gr-ško-slovanski značaj; zadnji zvoki posameznih odstavkov izzvenevajo v popolnoma slovanskem duhu. Ta koral je nekaj veličastnega, obenem pa ima nekaj milega in prisrčnega; tudi besedilo je krasno. Zadnji dve vrsti, ki se nanašata na sv. Cirila, naj bi se še ponovili na koncu petega dejanja, ko sv. Metod blagoslavlja ljudstvo. Ta koral ie v lepi harmouiii s slovesnim tonom cele igre; gotovo bode vse očaral. Koliko lepote je torej zbrane v primeroma zelo kratki igri! Kako krepko dramatično je završeno tretje dejanje, kako čudovito ginljiv je zadnji prizor četrtega dejanja, kako slovesen je konec petega dejanja! Z glavnim dejanjem so spretno spleteno razne podrobnosti iz življenja svetih bratov. Iz cele igre pa odseva velika ljubezen do sv. Cirila in Metoda, Ljudstvo se je. odločno borilo proti tistim (Branislav, Ljuti), ki so mu hoteli iz srca iztrgati to sveto spoštovanje, Zdi se nam, da se s tem svetim spoštovanjem panonskega ljudstva združuje tudi klic našega vernega ljudstva: Ne pustite, da bi zamrlo češčenje sv. Cirila in Metoda, vrnite nam naša svetnika in sveta apostola prave vere! Poslušajmo ta glas! Ogibljimo sc vsega, kar bi imelo tudi le najmanjši videz kake profanacije teh tako velikih svetnikov katoliške cerkve, Vrnimo sv. Cirila in Metoda v srca pobožnega ljudstva in na oltarie nabiti cerkva, kamor spadata! upoštevajo v prvi vrsti mlajši nastavljene!, kar pa jo starejših, naj ne zamude prilike, da mlajšim pomagajo. — G. Peteline povdarja, da če se izvede popolna organizacija, ne bo šel nihče v službo k takemu šefu, ki prepoveduje vstop v organizacijo. Ne bojimo se, ako pravijo šefi: »Le naj se organizirajo, potem pa naj pocrkajo na cesti.« Pomagali si bodo sami z vzajemno močjo. — Gospod Seljak omenja, da šef, ki je navajen zapirati ob pol deseti uri, se ne bo privadil zapirati točno ob pol 8. uri, ampak bo zavlekel zapiranje, kolikor bo le mogel. Zato je vredno obsojanja, da je gremij zavrgel resolucijo, naj se poleti zapira ob 8. uri zvečer, pozimi pa ob 7. uri. Na sestanku »Merkurja« sem videl, da se je sklenilo vse po inicijativi šefov, gremij pa se je oziral samo na »Merkurja«, še pomočniškega zbora ni povabil na občni zbor. Pač žalostne razmere. Nato je predsednik zaključil zborovanje s pozivom, naj člani agitirajo za društvo. NemSko-naclonalni Izgredi na Dunaju. Naš dunajski dopisnik poroča: V favoritskem okraju na Dunaju so včeraj dopoldne uprizorili nemški nacionalci veliko demonstracijo proti zasebni češki ljudski šoli društva »Ko-mensky« v Quellengasse. Za včerajšnje demonstracije so nemški nacionalcfi razvili v vseh krogih pretekli teden živahno agitacijo. Odzvalo se je agitaciji več sto nemških nacionalcev. Češki socialno demokratični delavci, ki so se že zadnjo soboto udeležili obrambe »Delnickih Listov«, so se tudi včeraj zbrali zelo številno pred šolskim poslopjem in v sosednjih ulicah, da zavrnejo mogoči napad na šolo. Stopili pa niso v akcijo, ker je izredno močna policijska straža na konjih in peš zaprla vse dohode do Komenskyjeve šole. Nemški nacionalci, ki ne morejo po postavnem potu uničiti češke kulturne naprave, hočejo s pouličnimi izgredi in nasil-stvom doseči svoj namen. Češko delavstvo pa mora stražiti skoro vsak teden svoje pravice in se pustiti mirno izzivati od nemških »plattenbruderjev«. Ob deseti uri dopoldne se je vršil v favoritskem okraju shod nemških na-« cionalcev, ki se ga je udeležilo okoli 500 oseb, oboroženih s palicami in gorjača-mi. Ko je več govornikov govorilo proti češkemu »prodiranju«, se je sprejela resolucija proti Komenskyjevi šoli, ki se naj jo z vsemi sredstvi skuša odstraniti. Po shodu so se udeležniki uvrstili v demonstracijski izprevod, kateremu so se pridružile številne pocestne barabe. Na ta način pomnoženi nemški nacionalci, so potem korakali proti Quel-lengasse med prepevanjem neizogibne »Wacht am Rhein« in »Deutschland tiber Alles«. Omenjeno ulico pa je policija na konjih in peš zaprla. Ko so nemški nacionalci videli, da je preprečen njihov namen, dospeti h Komen-skyjevi šoli, so začeli zmerjati in izzivati češke delavce, ki so se mirno izpre-hajali onstran policijskega kordona. Vihteli so s palicami, posamezniki pa so tudi metali kamenje v Čehe. Sedaj je nastopila odločno policija ter je začela potiskati demonstrante proti mestu. Nemški nacionalci so se zopet združili v izprevod. Močna policijska straža, ki jim je sledila, seveda ni mogla preprečiti, da so bili prisiljeni številni mirni pasantje, vihteti klobuke, ko so peli nacionalci hujskajoče pesmi. Na meji favoritskega okraja, pri viaduktu južne železnice, je policija razdelila sprevod v dva dela. En del je odšel proti Margarethnem trgu, da bi demonstriral pred uredništvom »Del-nick6 Listy« in pred Vidensko Slovansko Založno. Na Margarethnem trgu se je postavil močan policijski kordon pred omenjenim poslopjem in zabranil dohod. Ob 1. uri popoldne je začela policija izpraznjevati trg, kjer so demonstranti upili in grozili označenim objektom. Tukaj, kakor tudi med potjo je bilo več demonstrantov aretiranih. Aretovance je morala policija vedno spremljati na konjih na policijski ko-misarijat, ker so jih demonstranti iz-kušali oprostiti. Aretovanih je bilo 20 oseb, ki jih je policija večinoma izpustila, ko so se legitimovali. Kitajci proti tucem. Nova boksarska vstaja. Iz Londona in New Yoo*ka se poročajo razburljive vesti o novo zasnovani vstaji proti tujcem na Kitajskem. Kakor vse kaže, so vstajo uprizorili zopet bokserji. V središču Kitajske se pripravlja velika in dobro organizova-na revolucija, katere cij je, odstraniti iz Kitajske vse tujce na katerikoli način. Padec kitajske dinastije. Revolucionarni odbor je sporočil zastopnikom tujih držav v Nankingu o padcu sedanje dinastije Manžudy ter jih je pozval, naj vsled lastnih interesov zapuste sami kakor tudi vsi tujci mesto. Konzuli so izdali nato poziv na tujce, naj zapuste mesto. Revolucija v celi Kitajski. Znano je že, da je določen že dan splošnega vstanka. Cela Kitajska se ima ta dan dvigniti, da z mečem in ognjem izžene iz Kitajske one tujce, ki se do tega dne ne umaknejo. Vsak tujec se ima ubiti, a njegovo premoženje uničiti. Amerikanski konzul v Nankingu je sporočil svoji vladi, da so revolucionarni agitatorji že začeli napadati tujce. Ameriški konzulat je bil napaden in napol razdejan. Vsi konzuli so prosili od svojih vlad podpore in varstva za vse kristjane na Kitajskem. Hotelska delniška družba Grljan-Miramar pri Trstu. Kakor smo svoječasno poročali, kupili so tržaški denarni zavodi: »Trž. posojilnica in hranilnica«, »Jadranska banka« in »Trgovska obrtna zadruga« znano posestvo s hotelom Feder v Gr-ljanu z namenom, da to klimatično zdravilišče in kopališče razširijo tako, da bo odgovarjalo vsem zahtevam modernega komforta. Da pa zamorejo omenjeni zavodi lotiti se vspešno velike naloge, ki so si jo nadeli, zjedinili so se v pripravljalni je količkaj vztrajen !n se 'drži gesla »V slogi je moč«, ta se no bo bal napadov, ki jih uprizarjajo nekateri šefi. So trgovine, v katerih se grozi trgovskim so-trudnikom, da se jih bo odpustilo iz službe, ako ostanejo v naši organizaciji. Prepričal pa sem se pri obrtnih oblastih, da se dotične kaznuje z globo, ki bi svojemu uslužbencu kratil osebno svobodo. Na današnjem sestanku je dosti tovarišev, katerim je bilo prepovedano biti pri naši organizaciji. Zato se ne bojimo nobenega pristiska. tlkrenili smo tudi potrebno, da se organizacija razširi po celem avstrijskem slovanskem jugu. Dolžnost vseh tovarišev je, da agitirajo za društvo. Gospod Kos omenja, da je to samo tnamenje, da se šefi boje organizacije trgovskih sotrudnikov, ako jo hočejo ugonobiti. G. Hinko Seljak prosi, naj se ga ne zamenjuje v javnosti z bratom Drago-tinom, ki je družabnik tvrdke Kregar & Seljak. Konstatira, da je zopetni sestanek pokazal, da društvo samo napreduje. Oni šefi, ki imajo v gremiju trgovcev prvo besedo, so isti, ki imajo tudi prvo besedo v »Merkurju«. Tem šefom povemo, da so v Ljubljani trgovski sotrudniki, ki imajo tako sramotno nizko plačo, da človek še za tobak nima. Društvo trgovskih sotrudnikov ni nobena anarhistična organizacija, temveč ji je resno mnogo ležeče na procvitu trgovstva. V tem društvu so le oni, ki se zanimajo za trgovino. Če se govori, da se ga hoče razgnati, je to nemogoče. Graje vredni so oni trgovski sotrudniki, ki se ne zavedajo svojega stanu in niso organizirani. Takrat, ko bo komu tekla voda v grlo, bo pač klical pomoči, ko je ne bo dobil. Tak je podoben kristjanu, ki se šele ob smrtni uri spomni na Boga. Omenjalo se je še, da sestavljamo imenik vseh trgovcev in uslužbencev na Kranjskem, da se moremo na podlagi tega zadostno organizirati. Iz tega je razvidno, da se zanimajo tudi za razmere na deželi. Poznamo težnje ljubljanskih sotrudnikov, kakor onih na deželi. Storim le svojo dolžnost, ako kot tajnik organizacije grajam gnilo razmere. Zato se čudim nekemu šefu, Čegar odjemalec sem bil, ko mi je dejal, da mu je ljubše, da ne prihajam več v njegovo trgovino. Dotičnik pač ne ve, kako se mora ravnati z odjemalci in kako delajo drugod. Treba je trgovskim sotrudnikom vztrajnosti. — Gospod Moravec govori o razmerju organizacije do trgovskega naraščaja. Ravno v trgovskem naraščaju so pritožbe vedno pogosteje. Tarna se, da bode naraščaj komaj zamogel doseči to stališče, ki so mu ga pripravili starejši. Dotični, ki enkrat zaostane, se ne po-vspne tako kmalu, zgubi nazadnje pravo veselje in zanimanje ter sam sebi pripravlja trnjevo pot do bodočnosti. Na ta način mnogi vlečejo jarem, ki si ga le premnogokrat potem obdrže za celo življenje. Taki postanejo nakovalo, po katerih zbija kladivo onih tovarišev, ki so se odločili za težavnejšo pot. Dotični, ki napredujejo v vsestranski izobrazbi, spoznajo v kratkem pravi vžitek dela in takim se posreči celo v neugodnih slučajih, da se povzdignejo na gmotno boljše stališče. To naj »Našim Zapiskom". V zadnjih »Naših Zapiskih« mi ne-ičdo očita, da moja razprava »Psihologija mas« v »Času« 1909 ni izvirna, marveč da je posneta po Le Bonu, in se na tej podlagi prizadeva, da bi smanjšal mojo znanstvenost. Sicer se tni ne zdi bogvekaj potrebno braniti snanstvenega značaja mojega pisateljskega delovanja nasproti listu, ki v isti Številki, v kateri me s sumljivo animoz-aostjo in velikim trudom skuša omalovaževati, na uvodnem mestu z vso resnostjo polemizira z mojimi nazori o kulturnem boju; tem manj, ker so isti krogi, ki so skovali name napad, da nisem izviren, nedavno v nekem drugem svojem »znanstvenem« glasilu, v »Svobodni Misli«, trdili, da tako izvirno kakor jaz, še nihče v dvajsetih stoletjih nikjer na celem svetu ni tolmačil Kristusa in njegovega nauka. Če se jim torej zdim drugače tako zelo izviren, kakor doslej še nobeden, bom pač zelo lahko prenesel tudi očitek, da nisem sploh nič izviren. Če namreč človek iz teh dveh popolnoma nasprotujočih si trditev potegne srednjo črto, pride do zaključka, da sem jaz ravno prav izviren, ne preveč in ne premalo. Kar se pa stvari same tiče, sestoji moja razprava o »Psihologiji mas« v »Času« 1909 iz dveh enako velikih delov; in sicer je prvi del, ki je glede na psihologijo mas bistvenega pomena, z Le Bonom, ki je edini klasični vir, kar se pojavov mas samih tiče, v toliko v zvezi, da sem si jaz v njem postavil za nalogo Le Bonovo delo o psihologiji mas kritično presoditi, ker je v filozofskem oziru zelo pomanjkljivo (avtor to v uvodu sam priznava), drugič sem pa jaz Le Bona bistveno i z-p o p o 1 n i 1. Pa ne samo to, da sem na podlagi tako modernih dušeslovcev in družboslovcev, izmed slednjih zlasti Spencerja in italijanske kriminali-ške šole, kakor navoskolastiških mo-droslovcev pojave mas psihološko razkrojil, pokazal njihov izvor v družabnem značaju posameznika in jih skušal iz njihovih zadnjih počel izvesti — česar se je Le Bon komaj dotaknil — tudi zgodovino te vede, socialne psihologije, sem začrtal, česar Le Bon tudi ni storil kakor tudi ni omenil temeljnih virov, na katerih je zgradil svoja izvajanja. V drugem delu pa, kjer opisujem pojave mas same, sem Le Bonovo delo uporabil, ker je glede tega, kakor sem že omenil, edini vir, koder so ti pojavi sistematiško zbrani; napravil sem pa tu brez dvoma ta znanstveni pregre-šek, da sem pod črto sumarično pripomnil, da odslej Le Bonu večkrat sledim, kar se tiče razpredelbe pojavov mas, nisem pa obenem navedel, da uporabljam večkrat tudi njegove primere, na mesto katerih si jaz sam drugih sploh nisem mogel izmisliti, ker se tako kakor Le Bon s pojavi mas zlasti v zgodovini nisem bavil, kakor se z njimi tudi drugi niso, ki se ne pečajo izrečno le s socialno psihologijo kot posebno stroko. Moj namen je bil | v prvi vrsti te zlasti od Le Bona zbra- ne pojave filozofsko, oziroma psihološko razložiti, to tembolj, ker je moja razprava »Psihologija mas« bila zaključek večje serije mojih kritiških člankov o »Problemih sodobnega du-šeslovja«. Tu pa ni med menoj in Le Bonom prav nič skupnega, prvič, ker se on v to sploh ne spušča, drugič pa pripada filozofski šoli, ki se ne vjema s principi krščanskega modroslovja. Nikakor pa, kakor že rečeno, ne tajim, da je bilo od mene znanstveno pogre-šeno, da v drugem delu svoje razprave, nisem izrečno poudaril, odkod imam mnoge primere o pojavih mas, naglašati pa moram, da je najmenj toliko primer popolnoma mojih kalčt>r Le Bonovih; celo bolj karakteristične so nekatere moje kakor mrtoge druge, ki jih francoski avtor navaja. Toliko imam jaz pojasniti v tem oziru; če bi pa komu ne bilo jasno, zakaj tisti brezpomembni gospod K., ki se je v »Zapiskih« vame obregnil in ki ga jaz dobro poznam, ni videl funda-mentalne razlike, ki je med menoj in Le Bonom, temu bo stvar postala jasna, ko bo premislil prostaški ton, s katerim me je člankar »Zapiskov« napadel in pa dejstvo, da ta napad izvira iz grdega motiva svoraštva in maščevalnosti, kakor je njega avtor pred tremi meseci, ko je imel svoj članek že skovan, pa ga je po Ljubljani semintja prenašal, sam povedal. Kar pa sc tiče kakovosti mojega znanstvenega de'n-vanja sploh, gre sodba druge i i f.-t!-torju. Franc Tersenlav. odbor oziroma konsorcij za ustanovitev delniške družbe, ki jej bo ime »Hotelska delniška družba Grljan - Mira-mar pri Trstu«. V kratkem se pripravljalni odbor obrne do slovenskega in slovanskega občinstva s pozivom na subkripcijo 2500 delnic, kar odgovarja glavnici 500.000 K (500.000 K so prevzeli večkrat omenjeni zavodi z nakupom posestva). Z ozirom na veliko gospodarsko in narodno važnost nove delniške družbe se je nadejati, da slovensko in slovansko občinstvo z obilo subskripcijo krepko podpre to novo podjetje, ki naj nam osigura pristajajoče sodelovanje na povspeševanju ptujskega prometa na slovanskem jugu in seveda tudi gmotne koristi, izvirajoče iz istega. AVSTRO - OGRSKA IN KRALJEVINA ČRNA GORA. Belgrajski »Dnevni List« Je prinesel pred nekaj dnevi vest, da je ruski kabinet oficijelno obvestil srbsko vlado, da bo črnogorski knez Nikolaj proglasil ob priliki svojega vladarskega jubileja Črno goro za kraljevino. Kar se tiče stališča Avstro-Ogrske napram tej nameri kneza Nikolaja poroča »Kroatische Korrespondenz« sledeče, kakor pravi od zanesljive strani: »Iz Črne gore same so v zadnjem času z ozirom na nameravano proglašanje za kraljevino dospela nasprotujoča si poročila. Na oficijelni način se o stvari še ni razmotrivalo in zato tudi ni povoda, izreči se o tem v določni obliki. Ako v resnici namerava črnogorska vlada in prebivalstvo ponuditi knezu Nikolaju kraljevsko čast, potem se bržkone ne more misliti, da bi evropske vlasti nasprotovale tej zahtevi. Kar se tiče spe-cielno avstro-ogrske politike v tem slučaju, se more sklepati ravno iz prijateljskih odnošajev monarhije s kneže-vino, dokazanih zlasti v zadnjem času, da ne bo od te strani nobenega nasprot-stva Črnogorskim željam.« NOVI HRVATSKI MINISTER. Iz Budimpešte se poroča, da Je kandidat za hrvaškega ministra vse-učiliški profesor dr. Šilovic, ki je deželni poslanec. Prof. dr. Šilovic je bil dolgoletni član narodne stranke. Ko je ta propadla pri volitvah pod banom Pejacsevichem, je dr. Šilovic izstopil iz političnega življenja. Pri zadnjih dopolnilnih volitvah pa je bil na novo izvoljen v hrvaški sabor, kjer se je pridružil večini. CESAR V ROSNI. V soboto ob tričetrt na 9. uro se Je pripeljal cesar z dvornim vlakom v spremstvu ministrov Aerenthala in Schonaicha na Dunaj med nepopisnimi ovacijami prebivalstva. Na južnem kolodvoru, kjer je izstopil, ga je sprejel dunajski župan dr. Neumayer na čelu podžupanov in belo oblečenih šolskih deklic. Dr. Neumayerju, ki je cesarja pozdravil, je cesar odgovoril, da je zelo zadovoljen s potovanjem v novi deželi. Neka šolska deklica mu je nato izročila šopek cvetlic. Ko je cesar stopil iz kolodvora in ga je opazila več tisoč glav broječa množica, so nastale velikanske ovacije. Godbe raznih društev in kor-poracij so igrale cesarsko himno. Hiše ob cesarjevi poti iz kolodvora v Sch&n-brun so bile okrašene z zastavami. Za špalirjem, ki so ga tvorila razna društva, korporacije in ognjegasci, je na tisoče občinstva pozdravljalo cesarja. —■ Cesar je izgledal jako dobro. »Venkov« poroča iz Sarajeva, da je za časa cesarjevega bivanja v Sarajevu prišla deputacija Srbov in Turkov iz Sandžaka—Novega bazarja, ki je hotela prositi cesarja, naj Avstrija zopet zasede Sandžak. Avdijenca se pa dopu-taciji ni dovolila, nakar se je vrnila. Darove, ki jih je cesar prejel od prebivalstva, dragocene tkanine, preproge ne druge predmete, bodo prepeljali iz Sarajeva na Dunaj. V spomin na zgodovinsko važno cesarjevo potovanje v Bosno jih bodo shranili v posebnem oddelku cesarjevega naravo-zgodovinskega muzeja. HOFRICHTERJEVA ŽENA. Z Dunaja se poroča: Po končanem procesu proti Hofrichterju bo moglo deželno sodišče primerjati njegove iz-povedbe z izpovedbami njegove soproge v Lincu in pozneje tekom preiskave. Preiskava proti Hofrichterjevi ženi zaradi krivega pričevanja je ustavljena. Z ZRAKOPLOVOM PREKO OCEANA. Iz Londona se poroča: Nedavno prerokovanje zrakoplovca Wilburn Wrighta, ki je dejal, da bo kmalu mogoče aeroplanom preleteti Atlantski ocean, se bo mogoče kmalu uresničilo. V Londonu biva sedaj ruski inženir, brun 11:-ene .i trdi. Ca bo zgradil letalne stroje, s katerimi bo mogoče prirediti dolge polete. Toda mesto aero- planom, misli Roenne, da bi za enkrat bolj pripravni bili za to svrho vodljivi zrakoplovi. Izdelal je že načrte za vodljiv zrakoplov, ki bo v enem letu gotov. Ta zrakoplov bo dolg 300 metrov, premer bo znašal 20 metrov, a vozilo ga bo pa 16 vijakov. Nositi bo mogel težo 18 ton. Čuje se, da se pečajo gotovi krogi z zelo obširnim projektom, ker se je skupina uglednih bogatašev priglasila, da se sestavi delniško društvo z veliko glavnico. Namerava se zgraditi 12 podobnih zrakoplovov, ako se bodo poizkusi s prvim posrečili. Vodljivi zrakoplovi bodo pokriti z neko posebno prevlako, ki je svetla kakor ogledalo. Baron Roenne je izdelal popoln načrt za izvedbo svojega čudovitega projekta do najmanjših podrobnosti. Pot iz Londona v Berolin in nazaj ne bo trajala več kot 36 ur, in če tudi bi se imel zrakoplov boriti z vetrom, čegar brzina bi znašala 88 km na uro. Od osmih motorjev, ki bi bili v notranjosti zrakoplovnega čolna, bi istočasno delovali samo 4 ali 5, medtem ko bi ostali bili pripravljeni samo za vsak slučaj, ako bi se prvi pokvarili. Na ta način bi ne bilo treba nikdar prekiniti zrakoplovne vožnje vsled kake poškodbe. Kar se tiče poleta čez Atlantsko morje, ni baron Roenne tudi v tem oziru niti manj pesimističen. Veruje namreč, da se bo moglo priti v 72 urah iz Irske v New York, ako bi zrakoplovu ne nasprotoval preveč močan veter. Baron bo sam prvi poizkusil preleteti ocean, kakor hitro bo zrakoplov izgotovljen. Razven tega namerava upeljati redno prevažanje ljudi med Londonom, Be-rolinom, Peterburgom, Dunajem in Rimom. ,Vsak zrakoplov bo prenašal 200 potnikov drugega razreda. Za pot med 'Londonom in Berolinom bo treba plačati v prvem razredu po 100 frankov, a v drugem razredu po 75 frankov. Trije kapitani in devet strojnikov, ki bi tvorili moštvo, imeli bi stalno plačo letno 125.000 frankov. Roenne je kupil ne daleč od Londona pred malo časa ,veliko zemljišče, kjer so delavci že prijeli graditi zrakoplovsko postajo in itvornico, iz katere bo izišla čez leto prva zračna ladja, namenjena za vožnjo preko oceana. Orli. Odborova seja Z. O. Cie /e vršila včeraj v Gor. Logatcu. Zborovalo je >180 mladeničev, zastopnikov j!13 odsekov, ki so združeni v Z. O. Zborovanje je trajalo štiri ure. Natančnejše poročilo prinese prihodnja »Mla-rdfifij$» J4 izide to soboto. Orli ln 10. julij. £J velikanskim navdušenjem je bil pri včerajšnji odborovi seji Z. O. sprejet predlog, da sodelujejo vsi odseki pri prireditvah katol. izobr. društev dne 10. julija. Prejšnji dan, t. j. 9. julija zvečer pa zažgo Orli povsod, kjer obstoje odseki, kresove, ki naj bodo signali slovenskemu ljudstvu za velepo-membni prihodnji dan. Prireditve Orlov v letošnjem letu so razdeljene tako, da prirede letos samo oki*ožja večje nastope in zlete. Skupni zlet Z. O. za letošnje leto odpade. Mladeniški tečaji, ki jili je priredila Z. O. letošnjo pomiad so po večini končani. Od meseca februarja do sedaj je bilo vseh tečajev 19. Vršili se bodo še sledeči: Kranj, Škofja Loka, Radoljica, Šmartno pri Litiji (sa-jno tehnični). ^ Bližnje prireditve A So naznanjene Z. O. sledeče: 12. julija okrožna telovadba v Preski; 26. julija okrožna telovadba v Radečah pri Zidanem mostu; 12. julija ustanovitev Okrožja za odseke Škofja Loka, Stara Loka, Selce, Železniki; 19. julija ustanovitev Orla v Št. Juriju na Dolenjskem. Mladenlška telovadna organizacija, knjižica, ki obsega v obliki vprašanj in Odgovorov razlago orlovskega poslovnika in je za mladeniško organizacijo Jiujno potrebna, stane 60 h in se dobiva v »Katoliški Bukvarni«. Dnevne novice. H- Shodi S. L. S. so se vršili včeraj na Brezovici, na V i č u in na Dobrovi. Na teh shodih poročal jc državni in deželni poslanec dr. šuster-šič o delovanju poslancev S. L. S. v državnem in deželnem zboru in je obrazložil volivcem načrt deželnega odbora o novem cestnem zakonu. Volivci so ta načrt v glavnih potezah skoraj soglasno odobravali. Svojemu poslancu so izrekli volivci svoje trdno zaupanje. sscJiLčerfti popoldne se ie vršil v b a- kitni javen sliod, na katerem je poročal poslanec Gostinčar o državnem zboru in o političnih in finančnih razmerah. Shod je bil prav dobro obiskan. Zborovalci so z zanimanjem poslušali izvajanja. + Glavna skupščina »Gospodarske zveze« se je vršila danes ob 10. dopoldne v Ljubljani, »Union«. Obširno, temeljito poročilo o delovanju mogočne naše gospodarske organizacije še objavimo. -f- Silvin Sardenkova zgodovinska igra »Slovanska apostola« je dotiskana in se dobi v »Katoliški Bukvarni« v Ljubljani. Cena 1 K 20 vin. Shod Jugoslovanske Strokovne Zveze včeraj popoldne na Vrhniki v Delavskem Domu je bil prav lep. Na shodu so govorili načelnik J. S. Z. dr. Zajec, kaplan Vovko in predsednik vrhniške skupine Leskovec. Shod je osvetlil tudi prijateljstvo Karola Jelov-ška in deželnega poslanca Lenarčiča do delavstva. Proti tema dvema je vladalo na shodu silno ogorčenje. Več prinese »Naša Moč«. -f Istrska in naša Cirilme'odova družba. Zagrebški pokretaški mladiči so o priliki proslave srca Jezusovega hoteli v svoje framazonske namene izrabiti ime istrske družbe sv. Cirila in Metoda in izdali nek proglas. Sedaj objavlja č. g. župnik Širne Defar kot član družbinega ravnateljstva v »Hr-vatstvu« sledeč protest: »Najsvečaneje protestujem proti koraku pokretaške vseučiliške mladine v Zagrebu, ki se je brez znanja in dovoljenja ravnateljstva družbe Sv. Cirila in Metoda drznila navajati družbo kot protest proti proslavi Presv. Srca Jezusovega. Ravnateljstvo se na to ne bo oziralo. Podpisani pa najodločnejše obsoja ta pokretaški manever in poziva pokretaško mladino, naj se izjavi, kdo jo je pooblastil širiti take proglase na škodo družbe in na sramoto našega hrvaškega krščanskega imena v Istri.« Tudi značajni hrvaški možje torej odklanjajo pokretaške manevre pod cirilmetodovo zastavo, ki ne more biti nego krščanska. Nov dokaz, kako prav smo postopali mi, da smo razbili vsaj liberalno hinavščino, ki je pod imenom Ciril-Metoda delala in še dela za svoje čudne namene. Odločni nastop vrlega hrvaškega župnika domoljuba iskreno pozdravljamo: Tako nastopajo možje, ki jim je blagor ljudstva resnično pri srcu. To bodi lep zgled! + V Črnem vrhu nad Idrijo se bo proti koncu avgusta velezaslužnemu slovenskemu pisatelju dr. Frančišku Lampe-tu kot ob desetletnici njegove smrti postavil dostojen spomenik. — Spored slavnosti, h kateri se že sedaj vabijo njegovi častilci, se bo objavil o pravem času. Obenem se prosi še njegove znance in prijatelje blagohotnih prispevkov k spomeniku. Darove sprejema župni urad v Črnem vrhu in uredništvo »Slovenca«. + Zagrebško framasonstvo nima več pokoja. Na shodu v četrtek je bilo neusmiljeno tepeno — moralno in fizično, — procesija in vsa proslava presv. Srca Jezusovega se je najlepše izvršila — kako bi to ne peklo framasonsko golazen! Torej shod, da bodo vsaj mogli javnosti povedati, kako jih peko dobljene batine in kako jih srbe — bodoče. Shod bi se bil imel vršiti že v soboto, a policija ga je zabranila; vrši se torej nocoj zvečer na vrtu »Kola«. »Pokret« se grozno širokousti, češ, pa naj se semkaj pokažejo furtimaši, če imajo pogum; mi jim bomo že puščali žilico. To se pravi: »svobodna misel« preti z nožem! No, zagrebški katoličani se tudi do zob oborožene »svobodne misli« ne boje in kličejo pokretašom na veselo svidenje! »Hrvatstvo« poživlja katoličane na obilno udeležbo na svobodomiselnem shodu. Upamo, da bo par mokrih cunj tudi v Zagrebu zadostovalo, da se požene v beg jetično »svobodno misel«. Zagrebški katoličani, krepko naprej! -f- Italijansko vseučiliško vprašanje. »Deutsch nationale Korrespon-denz« piše: Budgetni odsek se bo takoj posvetoval o predlogi glede na italijansko pravno fakulteto, kakor hitro reši budget. Vprašanje, kje se ustanovi fakulteta, kar je edina sporna točka, se bo bržkone rešilo kompromisnim potom, ker ni izključeno, cla bi se niti za Dunaj niti za Trst ali kak drug kraj dobilo zadostno večino glasov. Mogoč je tudi načrt, da se izpremeni § 1. zakonske predloge, naj se ustanovi italijanska pravna fakulteta v kakem italijanskem mestu ter pooblasti vlado, naj sama določi potom naredbe dotič-ni kraj. Večina nemških svobodomiselnih poslancev je še vedno na stališču, naj se Trst v prvi vrsti upošteva kot sedež fakultete, odkloni pa Dunaj. -f Za ljudski sklad S L. S. so darovali: Jarc Evgen, deželni odbornik 20 kron; Kaian, urclat, 10 K: Kalan Janez, župnik, 10 K; dr. Lampe, deželni odbornik, 40 K; Mandelj, deželni poslanec, 10 K; dr. Pegan, deželni odbornik, 40 K; Smolnikar, stolni vikar, 10 K; Šiška, kanonik, 10 K; dr. Zajec, deželni poslanec, 10 K; Košak, deželni poslanec, 10 K; Vilman, župnik, 5 K; Neimenovan 120 K; Neimenovan 2 K; Gostinčar, državni poslanec, 30 K; Jaklič, drž. in deželni poslanec, 60 K; dr. Žitnik, državni in deželni poslanec, 60 K; Pavlin, kaplan, 20 K; Komljanec, profesor, 5 K; Dimnik, župnik, 4 K; Posojilnica in hranilnica v Borovnici 50 K. — Vsem požrtvovalnim darovalcem iskrena hvala! + Osebne vesti. Za poštarje oziroma poštarice II. razreda so imenovani oziroma imenovane: Albert Češko na Grosupljem, Ludvik Bonač v Begunjah pri Cerknici, Fr. Kavčič v Št. Vidu pri Vipavi, Anton Tancig v Krški vasi, Fr. Dekleva v Pustranku, Emanuel Kaf-tan v Semiču, Ivan Spanjol v Ičičih; Fanika Fortune v Zatičini, Marija Štepic v Razdrtem. Marija Govekar na Igu, Ema Lederer v Moravčah, Marija Vrtovec v Št. Ruprtu, Antonija Arko v Vidmu pri Dobrepoljah, Karla Berlan v Tržišču in Marija Bizjak v Trnovem. + Vsa društva S. K. S. Z. naj imajo takoj odborove seje racli priprav za 10. julij! + Blagoslov katoliške tiskarne na Reki in delo čč. oo. kapucinov za Boga ln domovino. V petek, na dan presve-tega Srca Jezusovega, je bil dan, kateri bode zapisan z zlatimi črkami v zgodovini hrvatskega pokreta. Ta dan blagoslovil je veleč. o. provincijal Bernardin Škrivanič katoliško tiskarno, katera se zove »Mirijam«. Ustanovili so kapu-cini tiskarno, ne boječi se niti truda, niti žrtev, zavedali so se svoje naloge in stopili so oni prvi na plan, da pokažejo drugim zaspancem, kako se mora delati. Duša vsega je ravno veleč. o. provincijal Škrivanič, navdušen za vse dobro in plemenito in dela, kolikor mu je mogoče. Ko so kaupcini z velikimi žrtvami kupili tiskarno, ustanovili so takoj »Kuču dobre štampe«. Že sam naslov pove, kakšen namen ima ta »kuča« (hiša), namreč razširjati dobre knjige. Že dosedaj so izdajali oo. kapu-cini dva lista. »II Quarnero«, laško-hrvaški tednik, kateri ima črez 2500 naročnikov, in pa mesečnik »Naša Gospa Lurdska«. Tega se tiska sedaj mesečno črez 23.000 izvodov. Vse to je delo oo. kapucinov. Izdali so tudi več knjig in ravno sedaj pripravljajo za tisk »Jesu li katolici mračnjaci i natraz-njaci«. To brošuro bodo tiskali v 20.000 izvodih. Vem, da bo kdo vprašal, kje je pa svetovna hrvaška duhovščina? Ona spi. Vse je mrtvo brez vsakega življenja, oni, kateri bi radi organizirali narod — ne smejo. Zakaj, — o tem naj si izvestna gospoda sama izpraša vest. Zato pa: Bog živi vrlega provincijala o. Bernardina Škrivaniča in delavne kapucine! Naprej za vero in domovino! — Nesreča. Gospa županova Zupančič v Mokronogu je hotela v soboto zvečer s steklenico v roki prestopiti cesto. Mej potjo ji izpodleti in gospa pade tako nesrečno, da razbije steklenico in si obreze levo roko do kosti. Prerezane so vse žile in kite. Prvo obvezo je napravil domači gospod zdravnik, a potem je morala gospa takoj v Rudolfovo v bolnišnico. Dal Bog blagi in verni ženi skorajšnje zdravje! — Trojiški g. župnik Franc Vidmar se je te dni povrnil iz bolnice. Roko je imel zlomljeno na štirih krajih. Novi Rontgenov aparat v Kandiji se je tu pokazal v vsej koristi. — Osmina po f g. svetniku Antonu Golobič bo v župni cerkvi v Metliki prihodnji torek, dne 7. junija ob 8. uri dopoldne. — Na Črnučah se bodete v nedeljo, 12. junija ponavljali igri »Tri sestre« in »Poštna skrivnost«. Sosedna društva prosimo, da se te prireditve polnošte-vilno udeleže. — Pobegnil z denarjem svojega stotnika. Stotnik vojaške posadke v Sežani je poslal vojaka Gregorčiča iz Divače menjat bankovec za 500 kron. Ker pa vojaka do večera ni bilo in ga sploh v Sežani ni bilo najti, je stotnik stvar naznanil orožništvu. — Za čebelarje. 47 rojev je dobil meseca majnika župnik Fr. Lakmayer v Preddvoru od 20 starcev. — Izprememba poštnih okrajev. Poštna nabiralnica v Stopičah in vse k nji spadajoče vasi, kakor: Dolž, Hruši-ca, Veliki Cerovec, Mali Cerovec, Zajčji vrh, Mali Orehek, Veliki Oreliek, Hrib pri Zajčjem Vrhu, Sela pri Zajčjem vrhu, Pušče, Plemberg, Pangeri grm, Gorenja Težka voda, Vrh pri Dolžu, Ver-dun, Sv. Jošt so sc priklopile novemu poštnemu uradu v Kandiji pri Novem mestu. — Poštna nabiralnica v Ponovi vasi je začela te dni poslovati in ima poštno zvezo na eni strani s Doštnim ura- dom na Grosupljem in na 'drugi g pe štno nabiralnico Št. Jurij pri Grosuj Ijem. — 14-letna deklica — samomorilk« V Trstu se je 14-letna deklica Evgeniji Brumati hotela umoriti. Izpila je pre cejšno množino phenilove kisline. Pre peljali so jo v bolnico. — Celovško banko J. Suppan b< vodil njen dolgoletni prokurist Vikto Mandry, dokler ne bo končal študiji sin umrlega bankirja J. Suppana. Man dry jc bil že za časa umrlega družab nik tvrdke. — Razpisana srednješolska mesta Od 17. maja do 3. junija so bili objav ljeni sledeči razpisi: Ravnateljsko me sto: Svitava (dež. r., 10. VII.). — Klasi čna filologija: Dunaj III. (g., L. G. d, 12. VI.), Dunaj VII. (g., L. G. d., 12. VI.), Berndorf (priv. realg., L. G. d., prošnj« na direkcijo Kruppove priv. realg.) Line (g., L. G. d., 15. VI.). — Modern« filologija: Dunaj II. (I. in II. r., Fr. D. 12. VI.), Dunaj II (Sofijni g., D. 1. g., 15, VI.), Dunaj XVII. (realg., Fr. D., 12. VI.), Goding (r., Fr. D, 18. VI.). — Zgodovin* ska skupina: Dunaj VII. (g., H. d., 12, VI.), Dunaj IV. (r., H. d., 12. VI.), Wei< denau (g., H. d., 26. VI.). — Mat. fiz skupina: Dunaj VIII. (r., M. Geom., 12. VI.), Dunaj (KarJ Ludvikova g., M. NI., 12. VI.), Line (r., M. NI., 20. VI.), Tešin (r., M. NI., 12. VI.), Celovec (r., M. NI., 30. VI.), Beljak (realg., M. Geom., 30, VI.). — Prostoročno risanje: Line (g., 20. VI.), Dunaj II. (I. r., 12. VI.), Dunaj IX. (r., 12. VI.). — Kratice in znaki kakor navadno. — Predavanje o živinoreji je priredilo preteklo nedeljo društvo »Tabor« v Loškem potoku. Predavatelj g. Slavko Ravnikar je pokazal na nekatere napake v tem oziru, katere imajo naši ljudje pri svoji živinoreji. Kazal je, kako iste izboljšati, oziroma odpraviti in se dvigniti tudi pri živinoreji. — Poljske miši so v nekaterih sremskih občinah popolnoma uničile setve, tako da so morali kmetje njive s turšico znova obdelati. — Telefonska zveza Zagreb-Sara« jevo se preko Siska in Broda v kratkem otvori. — Poroka. Okrajni glavar v Novem mestu baron Viljem Rechbach se |je poročil z gdčno. Reneče dali'Adami iz Trsta. — Ogenj v Sarajevu. Ob razsvetljavi v čast cesarju je vsled napake pri električni napravi izbruhnil ogenj v uradniškem konsumnem društvu ter uničil vse prodajalniške prostore. — Zadruga Herkules na Reki je v likvidaciji. —- Iz Radeč pri Zidanem mosta. Včasih se je mislilo, govorilo in pisalo, da na Dolenjskem, kjer je oderuški, samopašni liberalizem vzgojil z nasilnimi sredstvi v ljudstvu malodušnost in nezaupnost, ni tal za organizacijo, ki bi ne oziraje se na desno in levo šla naprej za pošteno mladeniško duševno in telesno izobrazbo pod jasnim in javnim programom S. L. S. Temu se ne čudimo, kajti še danes je po Dolenj-sem vse polno društev, ki rada povdar-jajo svojo nevtralnost, v resnici pa ne le podpirajo, ampak naravnost propagirajo gnili liberalizem; če pa kdo od bliže pogleda delovanje in nehanje takih društev, pa naj bodo že cirilmeto-dove podružnice, »Sokoli« ali »Kumi«. Toda Orel, ki sovraži samo mlačnost, brezdelnost in polovičarstvo, je razpel tudi nad Dolenjsko mogočna svoja krila, da loči, da vžge v mladini zavest, cla je ena sama pot do blagostanja narodovega: Z jasnim čelom požrtvovalno in pošteno delo. Ko se je pred osmimi meseci ustanovil v Radečah Orel, bali so se ga nekateri kot prave šibe božje, drugi majhni ljudje so ga smešili, tretji ignorirali, Orel pa je šel naprej s poštenim čelom. Igro za igro je prirejal, nudil izobrazbo članom in zabavo Rade-čanom. Na binkoštno nedeljo pa se je prvič pokazal na ulici. Udeležil se je zaobljubljene vsakoletne tržke procesije. Ob zvokih zagorske godbe pod spretnim poveljništvom vrlega načelnika »Kmečke zveze« br. Jožefa Ravnikarja, korakalo je 18 Orlov v kroju, da počasti po svoje tržko slavnost. Pomladansko solnce je sijalo kot še nikoli letos, grelo, poživljalo je dolenjsko zemljo; solnce navdušenja pa je.sijalo tudi v srcu slednjega korenjaka. In tako pomladno solnce daje rast . . . — Zrakoplov »Ekscclsior«, o Čegar vzletu v Zagrebu smo poročali, je imel vsled viharja slabo vožnjo. Dvignil se je 2650 m visoko in bil tudi nad Metliko na Kranjskem; ker pa so izmetali preveč balasta in se je nadporočnik Mannsbarth bal, da bi zrakoplova ne mogel več vladati, so se blizu Komor-skih Moravic spustili na tla in se z brzovlakom odpeljali v Zagreb. — Staro naspretstvo. Feliks Lju-bič, mizar v Ljubljani, se je vrnil iz Gradca, kjer je delal v svojem obrtu. Obiskal je več gostiln, kakor Kožuhovo in Robavsovo v Šmartnem v družbi svoje matere. Pred Robavsom je skupaj trčil z Janezom Izgorškom, mizarskim pomočnikom, s katerim si nista bila zaradi nekega spričevala nič kaj dobra. Takoj sta skočila drug v drugega in se začela metati po tleh. Na Robavsov opomin, da ima Ljubič nož v rokah, je skočil Izgoršek v Robavsovo hišo, se oborožil s količkom ter ž njim udaril Ljubičevo mater po roki. Z vzklikom: »Ti boš mojo mater tepel?« sunil ga je Ljubič z nožem v levo roko ter ga tako poškodoval, da mezinca in prstanca ne bode mogel več rabiti. Ljubič se je izgovarjal s popolno pijanostjo. Obsojen je bil na štiri mesece težke ječe ter bo moral plačati poškodovancu za odškodnino in bolečine 188 kron. — V Krki se je utopil v nedeljo ob pol 2. uri Anton Špiler, ki se je pri svojem stricu v Kostanjevici učil pekovskega obrta. Dasi ni znal dobro plavati, vendar se je upal spustiti se v vodo pri kostanjeviškemu mostu. Četudi je bilo več ljudi v bližini, mu vendar ni mogel nikdo pomagati. Po približno enournem iskanju so ga potegnili iz vode. Krka je navidez mirna voda, pa skoro vsako leto zahteva svojo žrtev okrog Kostanjevice. — V kaznilnico v Gradišče ob Soči so odpeljali onega laškega oficirja Petra Andreinija, ki je bil obsojen na 13 mesecev ječe radi vohunstva v Tržiču. Zagrebški peki so v svoji seji mi-noli petek sklenili znižati cene kruhu za 4 vinarje pri kili. Sklep je stopil takoj v veljavo. | I Ljubljanske novice. ... lj Dijaška ln ljudska kuhinja. Opozarjamo p. n. društvene člane na občni zbor, ki se bo vršil v sredo dne 8. junija ob 5. uri popoldne v dvorani ženske krščanske zveze v »Unionu«. lj Katehetskl sestanek. Prihodnji Četrtek, dne 9. junija (ne v sredo, ker ima takrat dijaška kuhinja občni zbor) bo predaval pri mesečni katehet-ski skupščini profesor dr. A. Levičnik o pripravi za zakrament sv. birme. — Ker je referat praktične in aktualne važnosti, ker so na sporedu še drugi nujni pomenki in ker je shod zadnji pred počitniško dobo, prosi odbor obilne udeležbe. Lokal: Mala dvorana »Kat. Tiskarne«. Začetek ob petih popoldne. lj Napisi za nove ceste. .Včeraj sem šel na izprehod proti pokopališču Sv. Križa. Opazil sem, da so ob vseh novoimenovanih cestah postavljeni koli in nabite deske. Ponekod so pritrjeni že tudi napisi, n. pr. Savska cesta, Med hmeljniki. Pri šentpeterski šoli, kjer se začne mestni svet, še manjka napisa in tudi tam, kjer se Savska cesta odloči od Martinove. Na misel mi je pa prišlo, da si jc s tem, ker je nabil deske z novimi imeni, naložil magistrat veliko nalogo, te ceste napraviti take, da bodo mestnemu magistratu v ponos. Sedaj seveda niso. Razkopane, jamaste so, da se potnik, ki se vozi po njih, pošteno pretrese. Pri pokopališču se začne Tomačevska cesta, pa je veliko lepša in bolj uglajena, kakor mestna Savska. Martinova cesta od želez-aice do šentpeterske šole na polju je tudi v zelo slabem stanju, posebno do tovarne za lep. Pri šentpeterski šoli se načne Šmarska cesta, katero nasipajo šmarčani, pa je lepa, veliko boljša kakor mestna, čeprav je »kmečka«. In ko sem pogledal Med hmeljnike, sem se začudil, da si upa magistrat imenovati to pot cesto. Saj to ni cesta. Njiva je, kraji njive so, ki pa niso še nič nasuti, samo malo razhojeni in razvoženi. Poznajo se razori in kraji. Ce se pelješ, se voz ravno tako ziblje gori in doli, kakor na valovitem morju ladjica. Kakšna je pa ta pot ob deževju! Blata je toliko, da se voz skoro do »pest« poglobi vanje. In to cesto dela magistrat že, odkar stoji novo pokopališče, torej menda že od leta 1904. Sramotno je bilo do sedaj za magistrat, da je imel take ceste, sedaj pa, ko kažejo napisi, da so te zanikrne ceste mestne, je pa še bolj sramotno. Ve, nabite deske, pa le hudo vpite in kličite na pomoč mestni magistrat, da se usmili cest in vam odvzame sramoto, katero sedaj ozna-njujete. lj Redni mesečni sestanek ljubljanskih krščansko socialnih železničarjev, minulo soboto v salonu ge. Cešnovarje-ve, ki so se ga udeležili železničarji vseh treh ljubljanskih kolodvorov, je vzel na znanje poročilo o konferenci slovenskih krščansko socialnih železničarjev. Sestanek poziva slovenske krščansko socialne železničarje, naj se v obilnem številu udeleže v nedeljo 12. t. in. desetletne proslave bratske strokov-ue organizacijo ljubljanskega tobačne-. ga delavstva na' šmarni Gori. SkleTTe se, da prirede ljubljanski krščanskoso-cialni železničarji izlet na Rožnik. Cas se še javi. Z ozirom na veliko važnost, ki jo imajo za železničarje novi provi-zijski predpisi za uslužbence državnih železnic, sklene sestanek, da se v najkrajšem času skliče v Ljubljano zaupno zborovanje slovenskih krščansko socialnih železničarjev južne železnice. Drž. poslanec Gostinčar se je v soboto radi seje brzojavno oprostil našemu uredništvu. lj Napad na knezoškofa? Po Ljubljani se govori, da je prišel ob priliki birmovanja v Radomlje neki človek z namenom usmrtiti našega knezoškofa, a ljudje da so ga pravočasno prijeli. Te govorice se skoro gotovo nanašajo na ta-le dogodek: V knezoškofijsko pisarno je nedavno prišel neki človek beračit ter je hotel na vsak način govoriti s knezoškofom. Reklo se mu jo, da je knezoškof v Radomljah. Tujec je šel nato res v Radomlje, kjer se je pa zdel ljudem v gostilni radi raznih psovk sumlijv, zato so ga, predno je prišel do knezoškofa, izročili orožnikom. Berač je tudi orožnike opsoval, nakar so ga ti odvedli. Pripoveduje se, da so za nekim plotom dobili dva noža, katere je aretovanec vrgel proč. lj Imenovan je kancelijski oficijal g. Feliks Obrekar za kancelijskega ad-junkta. lj Svojo oliko po cerkvah kaže nekdo s tem, da lomi pri klopeh obešala za klobuke. Kakor znano, dobili sta frančiškanska in šenklavška cerkev lične nove klopi. One na moški strani imajo tudi prav pripravna medena obešala za klobuke. Nekemu lopovu mora biti v veliko veselje to, da ta obešala lomi od klopi. Ker si s temi odlomki ne more bogvekaj koristiti, je očividno, da dela to iz zgolj hudobije in sovraštva do cerkve. Dobro bi bilo, da bi stranke pazile na to, da se zločinca zasači ter naznani pristojni oblasti. lj Umrli so v Ljubljani: Marija Friškovec, hči delavca, 15 mesecev. — Jernej Vrhovnik, hiralec, 83 let. — Ko-loman Reiter, prostak, 23 let. — Marijana Bonča, hiralka, 44 let. — Josip Mrak, delavec, 66 let. — Marija Ben-čan, žena vpokojenega železniškega iz-prevodnika, 76 let. lj Sv. maša za t Ant. Lampe bo v sredo zjutraj ob 6. uri v Križankih. lj Na smrt obsojeni Rejc v zaporu. Ko so morilca svoje žene Rejca v petek po smrtni obsodbi odvedli nazaj v zapor, se je omečilo tisto Rejčevo trdo srce, ki je dopustilo, da je Rejc Vončini potem ko je vrgel rajnico v vodo, povedal, da je izginil tisti njegov pes, njegov h . * . č, kakor je nazival svojo rajno ženo. Poizvedeli smo, da je Rejc zdaj ves obupan, da obžaluje, kar je storil in da neprestano joče, kakor kako malo dete. Ni več tisti Rejc, ki je trdovratno še tajil, ko so že zlomili palico nad njim ljudski sodniki porotniki in priznal svoj zločin šele na prigovarjanje svojega zagovornika. lj Skrb za zgodovinske spomenike stare Ljubljane je od strani našega magistrata velika. V nedeljo zvečer je peljal nek gospod svojega triletnega sinčka mimo stolne cerkve, ravno ko so ljudje odhajali od šmarnic. Naenkrat obstane otrok in jokajoč zavpije. Kaj je bilo? Med stolno cerkvijo in škofijsko palačo je kanal s precej široko odprtino, v kateri je obtičala otroku noga. Težko in s strahom je izvlekel oče jakojočemu otroku nogo iz odprtine. Nabralo se je okoli vse polno ljudi in čule so se ogorčene opazke o mestnem magistratu. Sreča je bila, da se otroku ni ničesar zgodilo, a lahko bi se. Priporočamo magistratu, da tako luknjo iz starih, dobrih časov izkoplje ter jo spravi za mestni muzej. Drugikrat si bo potem vsaj mogel še kdo odraslih polomiti noge na ljubljanski cesti, in to je vendar nekaj znamenitega. lj Ponesrečena sestra zagrebškega kanonika Suka je v deželni zbornici umrla. lj Prehod čez Gruberjev kanal. V. zadnjem času se često dogaja, da hodijo ljudje Čez železniški most, ki vodi čez Gruberjev kanal. Tako početje je skrajno nevarno in so nezgode skoro neizogibne, zato svarimo občinstvo, naj nikar ne hodi čez železniški most. lj Včerajšnje hudourje je napravilo zlasti na Gorenjskem mnogo občutne škode. Visoko rž je vihar in dež pova-lil in zmešal, da si ne bo mogla več od-pomoči. Ponekodi je tudi toča napravila nekaj kvare. lj Med vojaki. V soboto zvečer je bila v neki gostilni na Radeckega cesti plesna veselica, kamor so prišli tucli trije topničarji in več vojakov 27. pešpolka. Nek artiljerist, ki ima navado, da vedno povzroča v gostilni prepir, j« tudi tukaj to dosegel. Začel je rogovilitl in upiti, da, mu je neka dekle rekla, da ga bode za »uho počila«. V prepir so so umešavali tu^i vojaki 27. pešpolka, nakar so topničarji skočili po orožje in le pozornosti službujočega policijskega stražnika se je zahvaliti, da ni prišlo do krvoprelitja. Le-ta je poklical vojaško patruljo, ki je dva topničarja odpeljala v vojašnico, najhujši ji je pa ušel skozi neka stranska vrata. lj Nesreča. Ko je v soboto zvečer trgovec L o v r o B 1 a z n i k iz Starega trga trgal na svojem posestvu na Pri-vozu bezgovo cvetje, se mu je na lestvi spodrsnilo ter je padel dva metra globoko. Pri tem si je zlomil levo nogo, levo roko pa izpahnil. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. lj Izpred ljubljanskega porotnega sodlSča. V soboto je bil pred porotniki odgovorni urednik »Slovenskega Doma«, R. Pustoslemšek oproščen. lj Umrl je včeraj po daljši bolezni črkostavec gosp. J. Vole k, tiskarne Bamberg, v clobi 22 let. Pogreb bo v torek popoldne ob 6. uri. lj Pozor pred agentom. Po deželi, posebno po Dolenjskem hodi neki Ivan Grebene, bivši trg. sotrudnik, doma iz Rašice pri Vel. Laščah, in se izdaja za potnika tvrdke A. Rasberger, eksport-na trgovina in zaloga godbenih avtomatov in gramofonov v Ljubljani, kateri je izvabil cenik in komisijsko knjižico. Imenovana tvrdka izjavlja, da Ivan Grebene ni nje potnik in nima nobene pravice, prejemati naročila ali denar za njo. ,<: ',4 Razne stvari. Živimo li v letu 1910 ali 1913? Profesor David Lyon, ravnatelj znanstvenega muzeja, spojenega z velikim ame-rikanskim vseučiliščem v Harvardu, trdi, da živimo v letu 1913, in ne v letu 1910. Trdi namreč, da je kralj Herod umrl leta 750. po rimskem štetju, a ne kot je splošno mnenje 1. 753. Ker pa se je rodil Kristus, leto pred Herodovo smrtjo, torej leta 749. od zgrajenja Rima, bi se morala začeti naša števna doba od tega časa. Profesor navaja za svojo trditev sledeče dokaze: Najnovejše preiskave so dognale, da je vladal Arhilej, sin Herodov do leta 759., obenem se pa tudi ve, da je vladal devet let, iz česar se more sklepati, da je zasedel prestol leta 750. Kakor znano, je Herod razdelil na smrtni postelji svoje kraljestvo med svoja dva sinova. Do-gnano pa je, da je Antipas, drugi sin Herodov vladal do leta 792., in našli so se dokumenti, ki dokazujejo, da je vladal 42 let. To bi bil torej dokaz, da se je Kristus rodil leta 749. in da mi živimo danes v letu 1913., in ne v letu 1910. Tako poroča angleška »Daily Mail«. Grozen zločin na ulici v Benetkah. V soboto, dne 21. maja, se je zgodil v Benetkah zločin, ki je povzročil mnogo razburjenja med prebivalstvom. Umorjen je bil veletržec Stucky, ki je bil zelo priljubljena in popularna oseba. Šel je s svojim sinom na železniško postajo, da bi odpotovala v bližnji Po-stogruavo, kjer ga je čakala družina. Ko je šel sin kupiti vozne listke, je na pragu pred postajo skočil k Stuckyju nek človek in mu prerezal vrat, predno se je mogel braniti. Okrvavljen se je zgrudil na tla. Prenesli so ga v kolodvor, kjer je v prisotnosti sina umrl čez nekoliko trenotkov. Morilec je bežal z okrvavljeno britvijo po ulicah. Nihče se ga ni upal ustaviti, ker se je vsakdo bal, da ga ne bi napadel. Končno sta vrgla dva orožnika preko njega vrv ter ga tako razorožila. Zločinec je neki Bruniera, 33 let star delavec, ki je bil pri Stuckyju uslužben in je dobil ob priliki neke nezgode zavarovalnino, ki se mu je zdela premajhna. Zato se je hotel maščevati. Občinstvo je hotelo morilca linčati. Belgrad in Zagreb. Glasom ljudskega štetja iz leta 1900 je imel Zagreb 61.000, Belgrad 69.0000 prebivalcev. Od onega časa se je prebivalstvo v obeh mestih pomnožilo, ali v Zagrebu raz-merno bolj nego v Belemgradu, tako, da imata Zagreb in Belgrad danes vsak okolu 78.000 prebivalcev. Ljudsko štetje, ki sc bo vršilo letos, prinese povsem točne podatke. Razburljiva vožnja z zrakoplovom. London, 1. junija. Kakor se iz New-Yorka poroča, bi kmalu zrakoplov, v katerem je bil profesor Lodd in trije njegovi prijatelji, povozil brzovlak. Vsled neke poškodbe se je nenadno spustil zrakoplov proti zemlji v bližini Sprengfielda. Padel je na železniško progo, na kateri je drvil z vso brzino brzovlak. Nenadoma sc je zrakoplov zopet dvignil nekoliko metrov na doslej še nepojasnjen način in v istem trenotku je zdrdral pod njim vlak v daljino. Par sekund pozneje pa je padel zrakoplov na tla nekoliko metrov od proge,. Ekspedicija na južni tečaj je te dni na ladji »Terra Nova« odplula iz Londona. Vodi jo kapitan Scott, ki se je še-le lani povrnil z enake ekspedicije; spremlja ga tudi soproga. Kopališče Podčbrad jo istoimenska mestna [občina od kneza Hohenlohef Schillingsfurst kupila za 600.000 kron, Telefonska In brzojavna poroilla. LAŠKO ŠIROKOUSTENJE. Cres, 6. junija. Tukaj se je včeiraj skupščina istrske družbe sv. Cirila in Metoda ob udeležbi več tisočev Hrvatov izvršila čisto mirno. Lahi, ki so prej§ zelo vpili, so bili popolnoma mirno. TURŠKI PRESTOLONASLEDNIK NA! DUNAJU. Dunaj, 6. junija. Cesar je vrnil "da^i nes turškemu prestolonasledniku vče-i rajšnji obisk. Bil je pri turškem prestop lonasledniku pol ure. Včeraj je turškej ga prestolonaslednika obiskal zunanij minister. v; Dunaj, 6. junija. Prestolonaslednik Fran Ferdinand je bil pri turškem pre, stolonasledniku štiri ure. V Četrtek s* pripelje turški prestolonaslednik v Bel, grad, kjer ga sprejmeta srbski kralj in srbski prestolonaslednik, ki 'spremlja? turškega prestolonaslednika do srbske meje. 'Jt PRESTOLONASLEDNIK FRAN FER« DINAND V SARAJEVU. Sarajevo, 6. junija. Tu se govori* da pride prestolonaslednik Fran Ferj dinand k otvoritvi bosanskega sabora* Vzdržuje se ta govorica vsled tega, ket! mesto še ne da podreti za cesarjev ojfcn isk postavljenih tribun. /mT STRELA UBILA DEKLICO. ^ A Trst, 6. junija. Včeraj ob priliki opoldanske nevihte treščila je strela v 161etno kmečko deklico iz okolice, Marijo Križmanič, ko se je iz mesta, ka* mor je bila šla z mlekom, vračala d6i mov. Ubilo jo je takoj. >' LAŠKI NORCI. Rim, 6. junija. Znani harlekin, m& ciotti Garibaldi, ki živi od »slave« svo* jega očeta, znanega generala 1000 capi* nov, je poslal laški vladi manifest, V, katerem jo hujska zoper »starega so* vražnika«, Avstrijo, ki noče dati Lahonii na ljubo iredenti fakultete v Trstu1« Sploh iiredentovsko Igibanje čedalje* bolj narašča, ker ga natiho neti vladsi sama. TENDENCIJOZNE IZMIŠLJOTINE. Belgrad, 6. junija. Uradno se javlja', da se je »Dnevni List« izmislil zlobnol z namenom vladi napravljati neprijetk nosti, da bo Avstrija v najkrajšem časit zopet zasedla Sandžak Novi Pazar iii da temu Rusija in Turčija ne bodetai ugovarjali. Carigrad, 6. junija. Uradno se ete* mentira, da bi bila deputacija iz Nove* g a Pazar j a v Sarajevu prosit avgtjrjjh skega cesarja za aneksijo. GROŽNJE GRŠKEMU KRALJU. Rim, 6. junija. Grški kralj ostane tu dva do tri dni. Kraljevi zaupniki so naznanili kralju, da hočejo narodni grški krogi preprečiti kraljevo izkrca* nje v Pireju, ako ne prinese seboj do* voljenja velevlasti za aneksijo Krete. TURŠKE PRIPRAVE RADI KRETE. Carigrad, 6. junija. Turški listi pišejo, da bi nobena moč na svetu ne mogla rešiti Grško maščevanja Turčije, ako bi Grška Kreto anektirala. V Mali Aziji se nabirajo prostovoljci. Rezervisti iz 1. 1907. so poklicani pod orožje. V Monastiru je bil velik protestni shod radi Krete. Po shodu Se je župan prvi vpisal kot prostovljec. VELIK POTRES NA KUBI. New-York, 6. junija. V soboto je v Santiago de Cuba velik potres uničil več hiš. Mnogo oseb je ubitih. Prebival* stvo je vsled strahu pobegnilo iz mesta* NEMIRI NA KITAJSKEM. Pekin, 6. junija. Nad Šangajem inf Nankingom je proglašen vojni sod. Šangaju je koncentriranih 20.000 kitaj* skih vojakov. Mesto je polno sumljivih ljudi, ki se proti tujcem jako sovražna obnašajo. Položaj je kritičen. ^ NEURJE NA NEMŠKEM. * Berolin, 6. junija. Iz raznih krajev Nemčije poročajo, da je ponekod predvčerajšnjim in včeraj toča vso žetev popolnoma uničila. Strele so užgale na raznih krajih. Štajerske novice. š Zamorec se pere — namreč hofral Ploj. Objavil je na j preje v »Slo* venskem Narodu« (!), potem pa še v svoji »Slogi» odprto pismo »Slovencu«, v katerem se dolgovezno in dolgočasno ter zelo konfuzno poizkuša zagovarjati radi svoicga glasovaaift a finančnem odseku v prilog In na ljubo tistemu finančnemu ministru Bilin-skemu, ki zahteva davek na vino. Gospod hofrat pravi, da je davek na vino itak pokopan. Res pa je, da finančni minister Bilinski še danes vzdriuje zahtevo novega vinskega davka in da se je Ie zahvaliti odločnemu nastopu resnih strank in vestnih, poStenih zastopnikov vinorodnih krajev, osobito tudi »Slovenskega kluba«, da trenotno novi vinski davek nima veliko upanja, da bi prodrl. Gotovo pa je, da finančni minister Bilinski imet^samo take nasprotnike, kakor je dvdrni svetnik Ploj, potem bi bil novi vinfki davek ie davno pod streho. Da je glasoval z vlado dvorni svetnik sam priznava v svojem »odprtem pismu« in to jfs. glavna stvar. Če pa pravi, da je lal^da je on predlagal, naj gredo poslanci-'ASlo-vanske Unije« pri glasovanju o nerjevem predlogu iz odseka vun, mi nasprotno popolnoma vzdržujemo, kar smo trdili in imamo za to dovolj prič. Sedaj naj pa svet sam izprevidi, kje je neresnica. Tudi iz »odprtega pisma« gospoda hofrata vsakdo izprevidi, da je gospod hofrat s svojim obnašanjem pomagal samo vladi in še posebej finančnemu ministru Bilinskemu, tistemu Bilinskemn, ki še vedno vzdržuje zahtevo novega vinskega davka. Hofrat dr. P 1 o j se v svojem »odprtem pismu« zaletava v osebo vrlega poslanca dr. Korošca in se dela kakor da bi naša kritika hofratovega javnega delovanja izvirala iz osebne mržnje dr. Korošca. ,To je največja predrznost od gospoda hofrata, ki dobro v6, da njega, t. j. gospoda hofrata ne mara ogromna večina njegovih lastnih volivcev, od katerih je na znani način dobil leta 1907! svoj državnozborski mandat. Poživljamo gospoda hofrata, naj se podvrže novi volitvi in potem bo vsak izprevidel, ali ima dr. Ploj pravico biti še državni poslanec ali ne. š Naskok nemških turnerjev na 6t. II]. Prihodnjo nedeljo, dne 12. junija bo zveza nemških telovadnih društev priredila v Št. Ilju veliko hujska-jočo turnarsko vsenemško slavnost. Povzročitelj cele komedije je iz rajha privandrani protestant Evvald Hempel, lastnik »Zirknitzhofa«, kjer se opravlja sedaj redno protestantovsko bogoslužje. Ta losvonromovec ima zelo tesne zveze z eksekutorji, ki so postali že redni obiskovalci Hemplove vile. Dasi-ravno mu Sudmarka venomer tako-rekoč s škafom siplje svoje marke, vendar mu cesarske oblasti teden za tednom napovedujejo rubežen. Ko je sila največja, pa priskoči na pomoč — Sudmarka. In ta mož hoče v svoji losvon-romovski vsenemški navdušenosti z armado nemških turnerjev okupirati slovenski Št. Ilj. Govori se, da bo prišlo nad 4000 turnerjev in članov nemških bojnih društev ta dan v Št. Ilj. Domači predrzneži že tudi pretijo šentiljskim Slovencem: »Das windische Hetzbau wird zertrummert; die Windischen zum Boden geschmettert!« Slovenci so pri oblastvih storili potrebne korake, da se zabranijo napadi na Slovence in njih posest. Nemci ne morejo preboleti, da jim pri volitvi župana sreča ni bila mila. Najboljše naše odporno delo bo, če se ustanovi za Št. Ilj in okolico podružnica »Slovenske Straže«. š Volivni boj na Spodnjem Štajerskem. Za izpraznjeni Ježovnikov državnozborski mandat se je pričela vo-livna borba. Liberalci so jo otvorili z ostudnim dejanskim napadom na člana naše stranke. Ker pridobiva naša stranka dan za dnevom vedno več tal in novih pristašev, ko rase njen ugled in njena moč vedno višje, si liberalci ne vedo več pomagati. Kandidatura dr Verstovšeka je bila na nedeljskih shodih povsod navdušeno sprejeta. V Leg-nu pri Slov. gradcu se je zbralo veliko število kmečkih volivcev k volivnemu zborovanju. Predsednikom je bil izvoljen gospod Vaukan iz Šmartna. Program je razvijal karididat dr. Verstov šek. Govorila sta še in Verstovšekovo kandidaturo priporočala g. Rotovnik in nadžupnik č. g. Lenart. Volivci so kandidata navdušeno pozdravljali š Novice iz Maribora. Novoizvoljeni ln od cesarja potrjeni mariborski župan dr. H. Schmiederor bo v torek dne 7. junij a ob navzočnosti občinskih svetnikov podal slovensno obljubo v roke novega okrajnega glavarja pl. Schleu-s-jnburga. — Občinski svet ima nato v sredo dne 8. junija javno sejo. — Mariborski nemški nacionalni buršaki in drugi taki paglavci ne poznajo prav pobene omike. Ob večerih stojijo celo nemški sedmo- in osmošolci in z rude-čo ter modro kredo pišejo po stenah izraze svoje kulture. Vsak hip ti zagleda oko na vidnih mestih po hišah Sloven cev in cerkvenih zidovih: »Heil und Sieg, die Windischen auf den Strick«, *>Los von Rom«, »Deutschland heil« itd. Nemški buršaki tudi ob .večerih slohod no in nemoteno napadajo po stranskih ulicah mirne Slovence. Germanija bodi ponosna na svoje sinove! š Imenovanje. Za štajerskega deželnega zdravstvenega nadzornika je imenovan g. Ludevit Brežina, dosedanji višji okrajni zdravnik š Porotne obravnave v Mariboru se začnejo dne 13. junija. Vrstile se bodo po sledečem redu: dne 13. junija Franc Stampfer, posilstvo in telesna poškod-/ba. Marija Kašovic, požig. Dne 14. junija Jos. Horvat, uboj. Dne 15. junija Anton Stois, ponarejanje denarja. Dne 16. junija Miha Pack, posilstvo. Dne 17. junija Simon Malli in Ana Malli goljufija in požig. š Za načelnika okrajnega zastopa v Ljutomeru je izvoljen g. Josip Rajh st. iz Mote, ki je zvest pristaš S. L. S., njegovim namestnikom pa Ant. Mišja. Nemci se togote jeze, ker Slovenci niso hoteli brezpogojno glasovati za Nemca Thurna kot načelnikovega namestnika. Če so kje Nemci v večini, nikdar in nikoli ne dajo slovenski manjšini mandata. Le Slovenci naj bi poznali dvojno mero! Slava vrlim Muropoljcem-Ljuto-meržanom! š Dvojni samoumoi v vlaku. S sobotnim jutranjim brzovlakom sta se peljala iz Gradca na Ogrsko nek gospod in gospa. V kupeju II. razreda je bila še neka druga tuja gospa. Ko je vlak odšel mimo postaje Laznice, je prosil omenjeni gospod tujko, naj odide za ti'enotek na hodnik. Ko je odšla, je začula v kupeju dva hitra strela, nakar se je vrnila nazaj. Nudil se ji je grozen prizor. Gospod in gospa sta ležala na tleh vsa v krvi. Potegnila je za vrv, da se je ustavil vlak. Navzoči zdravnik dr. Miglitz, ki je prihitel h kupeju z ostalimi potniki, je konšta-tiral pri obeh smrt. Iz legitimacije, ki jo je imel pri sebi gospod, se je dognalo, da je poročnik 11. ulanskega polka E. Koves pl. Koveshaza. Pri njem so našli dva pisma, naslovljena v Budimpešto, večjo vsoto denarja in vozni listek v Reko. Konštatiralo se je, da sta prenočila v nekem hotelu v Gradcu, kjer ju je potem na kolodvoru opazil nek sprevodnik v zelo razburjenem pogovoru. Vzrok samoumoru ni znan. Ustreljena gospa je leta 1881. rojena soproga ogrskega nadžupanijskega tajnika Ilona pl Z a v o d y. TJKZJfJii Olb^ISJbi. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 6. junija. Pšenica za okt. 1910.....9 46 Rž za okt. 1910.......7 20 Oves za oktober 1910.....6 88 Koruza za jul. 1910......5 56 Koruza za okt. 1910.....5 81 Eiektiv: —. Meteorologično poročilo. Višina n. morjem 306-2 m, sred. zračni tlak 736-0 mm D p O C«» opazovanja Stan|e barometra v mm Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo Padavina v 24 urah v mm 4 9. zveč. 730 0 181 sl. szah. pol. obl. G 7. zjutr. 729'0 140 si. jvzh. jasno 03 2. pop. 7265 25 9 p. m. vzh. pol. obl. 5 9. zveč. 7287 14-2 sl. szah. oblačno 7. zjutr. 7287 148 brezvetr. 19 24 2 2. pop. 728 8 21 2 sl. jug dež Srednja predvčerajšnja temp. 17'1°. norm. 16-4. Srednia včerajšnja temp. 18 0'. norm. 16 6U. Včeraj popoldne močna nevihta. 1637 Zahvala. Ob prerani smrti nikdar zabnc soproge Ane Kralič izreka prav iskreno zahvalo prečastiti duhovščini in gg. oo. frančiškanom, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so sc pogreba udeležili in drago pokojnico spremili k zadnjemu počitku. Bog plačaj! V Ljubljani, dne 6. junija 1910. Ivan Kralič, soprog. 1639 Proda se 3-1 03T VILA kje pove uprava. Za stalno delo sprejmem 1632 t 1-1 Druš'vo tiskarjev na Kranjskem naznanja žalostno vest, da je njega večletni član, gospod Anton Volek črkostavec včeraj ob 2. uri popoldne po dolgi bolezni umrl. Pogreb dragega člana bo jutri, dne 7. junija t. i. ob 6. uri popoldne iz hiše Dunajska cesta št. 19 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 6. junija 1910. Bodi mu ohranjen 6asten spomini Zlate ncttoji: Sirili, ftrii, Bim Ifi^ s® Ljubljana, SpItaL-SMtar. m t Andrej Kr2išnik, krojaški mojster v Železnikih štev. 2. 15% 6-1 Učenec kateri je dovršil vsaj ljudsko šolo, krepke rasti, se sprejme v trgovino z mešanim blagom Antona Zurc-a v Črnomlju. 1630 2-1 Učenec iz boljše rodbine in ki je dovršil vsaj nekaj gimnazijskih razredov sprejme se takoj v drogeriji Anton Kanc-a, Ljubljana Zi-1605 dovska ulica §t. 1. 1-1 Ugodna prilika! — Obrtniki pozor! Staroznana, obcestna /trhcičItlSI na prometnem pri- y UoHlIIfl jaznem solnčnem kraju v trgu na Gorenjskem, zraven pripadajoče veliko gospodarsko poslopje s staro kovačnico in hlevom se odda v najem eventuelno nekaj proda vsled druzega opravila. Lega obeh poslopij je lepa; ležita tik velike ceste, zelo pripravno za večje podjetje, tudi več obrtov kot kovača, kleparja, krojača, mizarja, mesarja, voznika, kolarja, sedlarja in enake samostojne obrtnike. Naslov pove iz prijaznosti 1576 uprava »Slovenca«. 4-1 1638 I Sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjam v svojem in svoje družine imenu, da je naša preljuba hčerka marica dne 4. junija, v starosti 4 pol leta, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb v pondeljek 6. junija ob pol 4. uri popoldne iz deželne bolnice. Neveste, ženini, gospodinje in gospodaril i Anton Šare v LJubljani. Sv. Petra cesta št. 8 hoče svojo zalogo radi preselitve svoje trgovina zmanjšati in prodaja perilo, platno, vezenje, sploh vse v to stroko spadajoče predmete po Izdatno znižanih cenah. Lično in solidno, doma izdelano perilo je iz najtrpežnejšega blaga in si ga lahko vsak ogleda, ne da bi bil prisiljen kaj kupiti. K obilnemu posetu vabi vljudno 1571 H. Sare, So. Petra cesta Sten. 8. 1441 Koncerti= slov. filharmonije vsaki dan v hotelu »Tivoli«. Začetek ob nedeljah in praznikih ob 1/210. uri dop., ob 3. uri pop. in ob 7. uri zvečer. Ob delavnikih ob 3. uri pop. in ob 7.ur|zv. • vjC?1' Vstop vedno prost. išče se dekle poštenih staršev, ki zna šivati, nekoliko ku^ hati in ima veselje do postrežbe v gostilni na deželi na Gorenjskem. Nastop službe lahko takoj po dogovoru. — Naslov se izve pri upravništvu »Slovenca«. 1571 Odvetniška pisarna dr. IVANA BEN-KOVIČA v Celju sprejme stenografa ali stenografinjo. Znanje strojepisja potrebno. Nastop takoj. 1631 Plača po dogovoru. 3—li Zahvala. Vsem, ki so mi izrazili ob smrti nepozabne hčerke niarice sožalje in jo spremili k zadnjemu počitku izrekam v svojem in svoje družine imenu najprisrčnejo zahvalo. Bog plačuj! V Ljubljani, dne 6. junija 1910. Adolf Sadar, mestni učitelj. Usojam si vljudno opozarjati, da sem prevzel glavno zastopstvo 1618 Nadalje opozarjam, da preskrbujem kulantno vsakovrstna posojila in kredite: kakor trgovske, stavbene, hipotekarne, uradniške in menične. Leo Fran e, Ljubljana, pisarna Kongresni trs 6.1. nadstr. mmmm® Oblastv. autoijzirani, preizkušeni in zapriseženi geometer Josip Lisec bo odprl st)ojo pisarno s 1. avgustom t> Cjubljani, Sočlnijska ulica štet). 3. Do tje stanuje in prevzema naročila v hotelu „Južni kolodvor" 1. nadstropje, soba štev. 8. t t t Ui^ Cvf.6: I j Vedno in v vsaki množini Jc dobiti: Zarezano strešno opeko prve vrste, z jamstvom za nje === trpežnost skozi pet let in opeko za zid ===== li lastne nooe, moderno opremljene parne opekarne na lfiCn pri Ljnbl|anl( dalje staubni kamen za zidanje iz domačega kamenoloma v Podpeči, pri nez-u v Ljubljani, i i H. F. Schaffer nadzornik c. kr. državne železnice v Beljaku prosi, da se mu dopošlje 11 ška-telj tako izborno učinku-jočih 3281 uaiiovi (kašelj laisaločin, slez razbrajaiočih) lekarja Piccoli t Ljubljani, c. in kr. dvornega založnika, papeževega dvornega založnika. Ena škatljica 20 vin., 11 ška-telj 2 kroni. Naročila po :-: povzetju. :-: Pozor kolesarji! Močna kolesa od K 100"— naprej. Finejše vrste od K 150-— naprej. znana kot n&finejša z najlažjim tekom. Slavna zaloga ..Puchovib" koles Fr. Čuden, trgovec v Ljubljani. 1011 Ceniki zastonj in poštnine prosti. (1) Ustna ooda (SVhV^It* Mm: Specialiteta za kadilce. Glavrr zaloga: Lekarna Ub. pl. Trnkozc/ r Ljubljani 3427 Cena K 2 —. 52-1 50°|0 prihranite stroškov v gospodinjstvu na mleku, sladkorju in kavi; fl^sr kri, moč, zdravje do-sežete in ohranite, ako pijete SLADIil Kdor se hoče o tem prepričati, dobi vsak 3601 knjižico brezplačno v lekarni IriiEZ! zraven roiovža V Ljubljani ali po pošti, vsak, kdor po njo piše. mu ifona Jalol. lii društva" v Ljubljani se priporoča v izdelavo vsakovrstnih knjigoveških del Specifalfiteta: črtanje poslovnih knjig za denarne zavode, trgovce, tovarnarje, društva i. t. d. Vsako naročilo se točno in natančno po predpisu izvrši. Raznovrstni vzorci na zahtevo brezplačno. to to to to to to Glavno zastopstvo ^ THE REX Co. % Ljubljana Selenburgova ulica štev. 7 |J| ima vedno v zalogi to to to to to to to to to to to to to pisalne stroje to L. Z i mlth & Bros. • pisalne mize to in drugo pisarn, pohištvo, [jj vse potrebščine za *}! pisalne stroje, ^ razmnoževalne aparate Ji! ter J vsakovrstnega papirja. sjjj Telefon št. 38. Sprejme se blagajničarka 1622 v kavarno »Austria«. 2-1 Pred škofijo Inik u LJubljani naznanja, da prodaja Pred Škofijo radi opustitve svoje manufakturne trgovine nenavadno znižanih cenah. Sukna za moške obleke nad 1000 vzorcev v vseh kakovostih, blago za ženske obleke iz volne, batista, kretona. — Bele in črne svile. Preproge, zavese, posteljne garniture, odeje. Sifoni in platno. Namizno perilo. Rute. Nihče naj ne zamudi redke prilike, lepo in dobro blago resnično ceno kupiti! Krojačem večje partije sukna in podlog posebno ugodno. = I II Izdalateli: Dr. Ienacli Žitnik. Tisk: »Katoliške [Tiskarne«. Odgovorni urednik: Ivan Štelo.