v ki -J INFORMATIVNO GLASILO OBČINE DOBREPOUE Zagoriške maškare na pustnem karnevalu v Kostanjevici na Krki ^ ïf-h - ■ r,'" n. ' ■ -i-. M Prispevke za naslednjo številko sprejemamo najkasneje do 15. 3. 2010. •J 1' ^ I liV ■ji Î y i • v 'iit JEKLENA EKO STRESNA KRITINA Z NARAVNIM POSIPOM 6 Strešne kritine EVERTILE poleg izredne lahkosti, pestre palete barvnih odtenkov, bogate dodatne opreme in vrhunske izdelave, odlikuje skoraj nadnaravna vzdržljivost. Toča, viharni vetrovi, obilne padavine in sneg ostanejo brez moči. Kritina Evertile je trdna, kot vaš občutek, da strehe ne prekrivate zaman, standardna 50 letna garancija pa je porok za trdnost naložbe v miren spanec. STREŠNA KRITINA ZA PRIHODNJE RODOVE Imamo vse. Skoraj vse. www,mix,si Ipli'^ T  . lil Zastopa in prodaja MIXd.o.o. Ljubljana, Stegne 15 [01/513 1340] Velenje, Kosovelova ul. [03/898 60 56] Ponikve, Ponikve 96 [01/788 71 90] Flohajzn, vaservaga, colarca, cegu, plajba, dahpapa, ileksarca... Augenma^ februar 2010 Županova stran 3 ^Iše: župan Janez Pavlin Spoštovane občanke, dragi občani V začetku februarja (5. 2. 2010) smo v Jakličevem domu z besedo, igro in glasbo obeležili naš kulturni praznik in 30. letnico pouka v novi šoli na Vidmu. Dovolite mi, da napišem nekaj misli o tem. Šola predstavlja naš prvi korak z učenjem. Ona je dejansko tista, ki nas postavi na pot spoznavanja in razmišljanja, na pot, ki se nikoli ne konča. Na tej poti pa so vzponi in padci. A pomembno je le eno, to je cilj, ki si ga moramo postaviti. Koliko generacij je v stavbi »nove šole« preživelo del svojih šolskih dni. S svojo razigranostjo in smehom so ji dale otroško igrivost, s svojo resnično radovednostjo in željo, da dosežejo cilj, so s seboj v svet ponesle znanje in vrednote, ki jih je šola gojila. Naj bo znanje osnovni kapital tudi v prihodnje. Lepe spomine imam na OŠ Dobrepo-lje. Lahko rečem, da sem ustvaril lep, barvni mozaik. Z velikim veseljem sem septembra 1980 zakorakal na predmetno stopnjo, ki je dala temelje za nadaljno uspešno šolanje. Spominjam se prelepih novih učilnic, ki so sijale v vsej opremljenosti, pa telovadnice, ki je bila nekaj novega, saj na podružnici nismo imeli takih pogojev za športno vzgojo, ampak imeli smo pa srčno radi športno vzgojo, z razliko od današnjih generacij. Po spletu okoliščin sem leta 1992 vrnil kot učitelj fizike in kasneje še matematike, tehnike in računalništva ter ostal vse do leta 2003. V poklic učitelja sem vložil vso energijo, znanje in mladostno svežino. Rezultat tega so bili uspehi, prijetno vzdušje in dialog. Prispeval sem, da se je šola (Dobrepo-lje in Struge) predstavila širši javnosti na TV Slovenija v oddajah Hugo in Male sive celice, kateri smo bili tudi dvakrat gostitelji regijskega predtekmovanja. Sedaj sem v drugačni vlogi, a tesno povezan z delovanjem šole. V tem mandatu smo sodelovanje občine s šolo še izboljšali. Posluh imamo za dodatna izobraževanja in ostale dejavnosti, povečali investicije za energijsko varčnejšo šolo, tekoče vzdrževanje in drugo. Uvedli smo podelitev priznanj za najboljše učence devetih razredov, da z večjo vnemo pričnejo nadaljne šolanje. Ob tem se moram zahvaliti Občinskemu svetu občine Dobrepolje, Odboru za družbene dejavnosti in Odboru za gospodarstvo, ki so ves čas naklonjeni, da se na centralni šoli in vseh podružnicah izvaja kvaliteten pouk. V občini Dobrepolje bomo v okviru svojih pristojnosti in razpoložljivih sredstev poskušali v kar največji meri ustvarjati pogoje za čimbolj nemoteno delovanje šole. Iskreno želim, da bi bilo nadaljnje delo tako uspešno, kot je bilo do sedaj. Vsem učenkam in učencem, bivšim in sedanjim profesorjem ter drugim delavcem Osnovne šole Dobrepolje čestitam ob častitljivi 30. letnici delovanja v novih prostorih. Še posebej se ob tem jubileju iskreno zahvaljujem ravnateljem Osnovne šole Dobrepolje, gospodu Ediju Zgoncu, gospodu Jožetu Mikliču in gospodu Ivanu Grandovcu ter izrekam spoštovanje in priznanje za njihovo delo. Spoštovani, kulturni praznik je posvečen enemu največjih sinov našega naroda, umetniku, ki je v svojih delih posegal po naši burni preteklosti, a tudi pogumno sanjal o naši prihodnosti. Prešeren nam je dejansko lahko za vzgled v ljubezni do domovine in slovenske besede. Prešeren in njegove ideje so zasidrale slovenstvo daleč v naprej in prepričan sem, da se nam ni treba bati, da se bomo izgubili v množici narodov, kultur in jezikov. Danes živimo tiste sanje, ki jih je tako dolgo nazaj sanjal Prešeren in mnogi drugi. S ponosom živimo v svoji lastni državi in v družbi enakopravnih narodov EU soustvarjamo jutrišnji dan. Svet, ki ga v svoji Zdravljici opisuje Prešeren je svet ideala. Da uresničimo sanje v vsej popolnosti, nas čaka še dolga pot. Vsi skupaj moramo negovati tradicijo, zgodovino in Prešerna, ter biti ponosni nanj. Učimo mladino pozitivnih vrednot in storimo vse, kot družba in kot posameznik. Tu v krajih prelepe občine Dobrepolje je kultura doma, jo čutimo, ker jo živimo, ker dihamo z njo. V občini Dobrepolje s ponosom lahko rečemo, da je kulturno življenje pestro (tako v Dobrepolju in Strugah). Ne rečem, da se ne bi dalo kaj storiti bolje, da nam manjka še kaj v smislu zagotavljanja pogojev, vendar tudi do tega bomo prišli, ker je kultura del našega vsakdana, našega življenja in kamor koli se ozremo jo vidimo oziroma občutimo. Pomembno je, da ne vlečemo voza vsak v svojo smer ampak združimo svoje moči v čast našega kraja oziroma občine, ki je bila pomembna v slovenski kulturni preteklosti. Tudi danes je slovenska in do-brepoljska kultura odvisna od nas samih in od naših skupnih odločitev o kulturi. Kot sem že omenil, je v naši občini pestro kulturno dogajanje, poleg tega pa na zelo visokem nivoju, skoraj na najvišjem. Za vse pestro dogajanje so zaslužna kulturna društva in njihove sekcije. Občina v proračunu zagotovi sredstva za ljubiteljsko kulturo oziroma za delovanje vseh društev in sekcij. V preglednici je prikazano sofinanciranje društev in sekcij za leto 2009, ki je izvedeno po Pravilniku o sofinanciranju programov in projektov ljubiteljske kulture v Občini Dobrepolje, ki ga je Občinski svet sprejel 19. 5. 2009. Vsem, ki se trudite za bogato kulturno življenje v Občini Dobrepolje, se iskreno zahvaljujem, ter želim, da Vam ne zmanjka idej, elana in potrpežljivosti. ♦ Kulturno društvo Sekcija Sofinanciranje občine v letu 2009 (EUR) KD DOBREPOLJE MPZ Rafko Fabiani 2205,61 MePZ Škrjanček 2084,60 Pomašni pevci 698,13 Dramska skupina Scena 2143,95 Zagoriški fantje in V.Zajec 2569,06 Sekstet Komplet 2018,83 Folklorna skupina Ponikve 2535,09 Mladinski zbor Ponikve 2162,76 KD GODBA DOBREPOLJE Godba Dobrepolje 8045,00 BIG BAND DOM 4091,52 DRUŠTVO KOMA 750 Vokalna skupina MAVRICA 2050,31 Razgledi 226,65 Džuboks 509,96 TD PODGORA Likovna dejavnost 1547,68 Literarna dejavnost 679,87 Občina Dobrepolje objavlja na podlagi 10. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98), na podlagi 5. člena Pravilnika o pogojih in merilih za sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa iz javnih sredstev na lokalni ravni v Občini Dobrepolje (Ur.l., RS, št. 137/04 in 39/09) in na podlagi Odloka o proračunu Občine Dobrepolje za leto 2010 (Ur.l. Rs, št. 112/09) JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov športa v občini Dobrepolje za leto 2010 1. Naziv in sedež naročnika: Občina Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm- Dobrepolje. 2. Predmet javnega razpisa so naslednje vsebine programov športa: I. Športna vzgoja otrok in mladine: 1. športna vzgoja šoloobveznih otrok, v znesku 14.610,00 EUR, 2. športna vzgoja mladine, v znesku 3.900,00 EUR, II. Športna dejavnost študentov, v znesku 2.100,00 EUR, III. Športna rekreacija, v znesku 700,00 EUR, IV. Šport invalidov, v znesku 1.400,00 EUR, V. Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov, v znesku 314,00 EUR, VI. Delovanje društev in občinske zveze, v znesku 14.660,00 EUR, VII. Vzdrževanje športnih objektov, v znesku 5.200,00 EUR, VIII. Promocijske športne prireditve, v znesku 1.146,00 EUR, VIV. Tekmovanje odraslih, v znesku 1.050,00 EUR. Vsi programi morajo biti izvedeni v l. 2010. 3. Na razpis lahko kandidirajo naslednji izvajalci športnih programov: • športna društva in klubi, • zveze športnih društev, ki jih ustanovijo športa društva za posamezna območja oziroma športne panoge, • zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa, • javni zavodi s področja športa, vzgoje in izobraževanja iz Občine Dobrepolje; osnovna šola in vrtec, • ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v športu in so splošno koristne in neprofitne. Športna društva in njihova združenja imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju nacionalnega programa pred drugimi izvajalci programov športa. Člani Zveze športnih organizacij Dobrepolje kandidirajo za sredstva preko zveze. 4. Pogoji sofinanciranja Pravico do sofinanciranja športnih programov imajo nosilci in izvajalci športne dejavnosti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje, navedene v Pra- vilniku o pogojih in merilih za sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa iz javnih sredstev na lokalni ravni v Občini Dobrepolje (Ur.l., RS, št. 137/04 in 39/09) • da so registrirani v skladu z veljavno zakonodajo, oziroma da imajo organizacije v svoji dejavnosti registrirano športno dejavnost in s svojim dosedanjim delom izkazujejo pričakovano kakovost, • da imajo sedež v Občini Dobrepolje, • da imajo društva urejeno evidenco o članstvu in dokumentacijo, kot to določa zakon o društvih, • da imajo za določene športne programe zagotovljeno organizirano vadbo, v katero je vključenih odgovarjajoče število športnikov, • da imajo zagotovljene materialne, kadrovske, organizacijske in prostorske pogoje za realizacijo načrtovanih športnih aktivnosti, • da vsako leto redno dostavijo občinski upravi ali zvezi športnih organizacij poročila o članstvu, realizaciji programov in doseženih rezultatih, planu aktivnosti za prihodnje leto. 5. Pogoji, merila, kriteriji in normativi, po katerih se izberejo izvajalci programov športa v Občini Dobrepolje za leto 2010, so za razpisane vsebine določeni v Pravilniku o pogojih in merilih za sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa iz javnih sredstev na lokalni ravni v Občini Dobrepolje (Ur.l., RS, št. 137/04 in 39/09). Kandidati pa morajo razpisni dokumentaciji priložiti: • Ime oz. naziv, ter naslov, • Dokazilo o registraciji dejavnosti, • Izjavo o zagotovljenih materialnih, prostorskih in organizacijskih pogojih za izvajanje programa, • Izjavo o organiziranju redne vadbe najmanj 36 tednov v letu in izjavo o dostavljenih poročilih delovanja in programih delovanja, • Predstavitev vsebine programa športa v skladu s Pravilnikom o pogojih in merilih za sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa iz javnih sredstev na lokalni ravni v Občini Dobrepolje, • Številko transakcijskega računa, • Registracijo članstva in seznam pobrane čla-narine(v primeru društev, zasebnikov, ustanov in drugih organizacij). 6. Skupna višina razpisanih sredstev, ki je na razpolago za sofinanciranje navedenih predvidenih programov športa je 45.080,00 EUR, proračunska postavka 18059001 Programi športa. 7. Obdobje za porabo proračunskih sredstev Dodeljena proračunska sredstva morajo biti porabljena v proračunskem letu 2010, v skladu s predpisi, ki določajo izvrševanje proračuna. 8. Dokumentacija javnega razpisa vsebuje: • besedilo javnega razpisa, • Pravilnik o pogojih in merilih za sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa iz javnih sredstev na lokalni ravni v Občini Dobrepolje (Ur.l., RS, št. 137/04). Razpisno dokumentacijo javnega razpisa lahko kandidati dobijo osebno na Občini Dobrepolje, v ponedeljek, torek in četrtek med 8.00 in 15.00 uro, v sredo med 8.00 in 17.00 uro, v petek med 8.00 in 13.00 uro in sicer od 01.03.2010 do 09.03.2010, na spletni strani Občine Dobrepolje (http://www.dobrepolje.si/) ali po elektronski pošti (andreja.babic@dobre-polje.si). 9. Razpisni rok Rok za prijavo na razpis se zaključi 10. 3. 2010 do 9.00 ure. 10. Oddaja in dostava ponudb Ponudbe lahko kandidati pošljejo po pošti priporočeno, da je na kuverti odtisnjen žig z zadnjim datumom 9. 3. 2010 ali osebno dostavijo v zapečatenih kuvertah na naslov: Občina Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm- Dobrepolje, z oznako »PROGRAMI ŠPORTA 2010 - Ne odpiraj«. Na hrbtni strani kuverte mora biti označen polni naslov pošiljatelja. Oddaja ponudbe pomeni, da se kandidat strinja z vsemi pogoji javnega razpisa. 11. Postopek obravnavanja vlog Javno odpiranje vlog bo 10.03.2010 ob 10.00 uri v prostorih Občine Dobrepolje. Prisotni predstavniki ponudnikov morajo strokovni komisiji predložiti pisno pooblastilo za zastopanje na odpiranju ponudb. Strokovna komisija za šport bo odprla pravočasno prispele ponudbe in ugotovila ali izpolnjujejo razpisne pogoje. Odpiranje vlog bo javno. Vloge, ki jih ne bo vložila upravičena oseba ali vloge, ki ne bodo pravočasne in napačne oz. netočno izpolnjene ponudbe, bodo izločene iz nadaljnjega postopka. Če komisija ugotovi, da vloga ne vsebuje vseh zahtevanih dokazil o izpolnjevanju pogojev, obvesti predlagatelja, ki mora vlogo v 5-dneh dopolniti, drugače bo izločena kot nepopolna. O izidu razpisa bodo prijavljeni kandidati obveščeni najkasneje v 30- dneh od datuma, ko se zaključi razpisni rok. Z izbranimi izvajalci bo župan v roku 30 dni od prejema obvestila o izbiri sklenil letno pogodbo o sofinanciranju izvedbe programov športa v občini v letu 2010. 12. Dodatne informacije Informacije v zvezi z razpisom lahko dobite na Občini Dobrepolje pri ga. Andreji Babič, tel.: 01/7880 283 ali po e-pošti: andreja.babic@do-brepolje.si. OBČINA DOBREPOLJE župan Janez Pavlin februar 2010 Obvestila 5 Podjetniške in druge informacije Pripravil RC Kočevje Ribnica d.o.o.. Za natančne podatke si oglejte celotne razpise v uradnih listih ali na spletnih straneh www.podjetniski-portal.si. Vse, ki bi želeli na svoj elektronski naslov prejemati tedensko sveže informacije o podjetniških razpisih, sejmih, novostih iz poslovnega sveta, ponudbe - povpraševanje po izdelkih in storitvah vabimo, da pokličete na št. 01/8950-610, 031/647-793 ali pišete na e-naslov: info@rc-kocevjeribnica.si. Posredovanje informacij po e-pošti je brezplačno. 1. Javni razpis za sofinanciranje zaposlitev raziskovalcev ob prehodu v podjetja (št. II). Razpisnik: Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije. Predmet razpisa: sofinanciranje zaposlitev raziskovalcev ob prehodu v podjetja, povečati kakovost in praktično uporabnost znanstvenega in raziskovalno razvojnega dela, pretok znanja med znanstveno raziskovalno sfero ter gospodarstvom in spodbujanje sodelovanja med raziskovalnimi instituti, univerzami ter gospodarstvom. Roki za oddajo vlog: 22. 2. 2010 in 20. 4. 2010 oba do 12. ure. Podrobnosti razpisa: http://www.podjetniski-portal.si/ 2. Javni razpis za sofinanciranje individualnih sistemov ogrevanja na lesno biomaso za leti 2009 in 2010. Razpisnik: Ministrstvo za okolje in prostor. Predmet javnega razpisa: dodelitev nepovratnih sredstev po načelu »de minimis« za sofinanciranje projektov vgradnje kotlovskih naprav na lesno. Finančne spodbude so namenjene za naložbe v vgradnjo novih KNLB. Do spodbud so upravičeni tudi investitorji, ki širijo kapacitete v obstoječi kotlovnici na lesno biomaso ali zamenjujejo obstoječi kotel na fosilni energetski vir. Rok za oddajo vlog: vsak prvi delovni četrtek v mesecu, v dvomesečnih razmikih. Razpis je odprt do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. 5. 2010. Podrobnosti razpisa: http://www.mop.gov.si/si/javne_obja-ve/javni_razpisi/ 3. Javni razpis »Znanje uresničuje sanje«. Razpisnik: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Predmet razpisa: povečanje za-posljivosti z dvigom izobrazbenega nivoja, usposobljenosti in temeljnih veščin (ključnih kompetenc) za zaposlene, prednostno za ciljne skupine zaposlenih, ki jim grozi izguba zaposlitve. Cilji javnega razpisa so: spodbujanje razvoja človeških virov v podjetjih, zviševanje izobrazbene strukture in usposobljenosti zaposlenih z namenom ohranjanja zaposlitev in preprečevanja prehoda neustrezno usposob- ljenih ali presežnih delavcev v odprto brezposelnost, izboljšati prilagodljivost zaposlenih, povečanje zaposlitvenih možnosti zaposlenih. Roki za predložitev vlog za posamezno leto: za leto 2010 namenjena sredstva 12. 3. 2010 in 11. 6. 2010. Za leto 2011 namenjena sredstva 27. 8. 2010. Vsi roki so do 12. ure. Roki so razpisani za posamezno leto do porabe sredstev. Podrobnosti razpisa: http://www.ess.gov.si/slo/Dejavnost/Javni-Razpisi/JavniRazpisi.htm 4. Javni razpis za neposredno sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem za šolsko/študijsko leto 2009/2010. Razpi-snik: Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije. Predmet razpisa: neposredno sofinanciranje kadrovskih štipendij, ki jih bodo delodajalci (v nadaljevanju: štipenditorji) izplačevali od vključno šolskega/študijskega leta 2009/2010 do zaključka izobraževanja po javno veljavnih izobraževalnih programih poklicnega in srednješolskega izobraževanja, študijskih programih višjega izobraževanja, dodiplomskih in podiplomskih študijskih programih (v nadaljevanju: javno veljavni izobraževalni programi), ne glede na to, kdaj je bila pogodba o štipendiranju za trenutno stopnjo izobraževanja sklenjena. Rok: do vključno 30. aprila 2010 oziroma do porabe sredstev. Več: http://www.sklad-ka-dri.si/ 5. II. javni razpis za ukrep 125 - Izboljšanje in razvoj infrastrukture, povezane z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva, podu-krep št. 2: izgradnja velikih namakalnih sistemov in tehnološke posodobitve hidromelioracijskih sistemov. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predmet razpisa: dodelitev nepovratnih sredstev v okviru podukrepa št. 2 »izgradnja velikih namakalnih sistemov in tehnološke posodobitve hidromelioracijskih sistemov«, ki je po 36. členu uredbe del ukrepa »Izboljšanje in razvoj infrastrukture, povezane z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva«. Nepovratna sredstva bodo prispevala k splošnemu izboljšanju konkurenčnosti kmetijskega sektorja oziroma k izboljšanju ureditve funkcionalne infrastrukture, racionalnejše porabe vode in bolj kontroliranega vnosa hranil. Podpirajo se aktivnosti izgradnje in dograditve velikih namakalnih sistemov in tehnološke posodobitve hidromelioracijskih sistemov skladno s predpisom, ki ureja kmetijska zemljišča. Rok: do zaprtja javnega razpisa, ki se objavi na spletnih straneh MKGP. Več: http://www.mkgp.gov.si/si/javni_raz-pisi/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_sin-gle%5D=874 6. Javni razpis izvajanja ukrepa omejene vrednosti za izvajanje razvojno investicij- skih projektov ter spodbujanje prezaposlitev in samozaposlovanja v letih 2009 in 2010. Razpisnik: Ministrstvo za gospodarstvo in Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Predmet javnega razpisa je financiranje in sofinanciranje že začetih razvojno investicijskih projektov za krepitev dolgoročne konkurenčnosti podjetij ter spodbujanje prezaposlovanja in samozaposlovanja zaposlenih. Razpis je sestavljen iz treh sklopov: sklop 1 zajema sofinanciranje že začetih razvojno investicijskih projektov in ga bo sofinanciralo MG, sklop 2 zajema prezaposlovanje delavcev in ga bo sofinanciralo MDDSZ in sklop 3 zajema samozaposlovanje zaposlenih in ga bo sofinanciralo MDDSZ. Rok: odpiranje vlog v letu 2010 bo vsakega 5. v mesecu (kolikor 5. v mesecu ni delovni dan, se šteje za rok odpiranja prvi naslednji delovni dan): rok za oddajo vlog je 1. dan v mesecu. Zadnje odpiranje vlog bo v letu 2010, 5. 5. 2010, kolikor ne bodo sredstva porabljena že na prejšnjih odpiranjih. Več: http://www.mg.gov.si/si/javna_naro-cila_razpisi_povabila_pozivi/javni_razpi-si/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_sin-gle%5D=830 7. Javni razpis za ukrep Pomoč mladim prevzemnikom kmetij. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predmet javnega razpisa je enkratna finančna pomoč mladim prevzemnikom kmetij za prvi lastniški prevzem kmetije. Rok za oddajo vlog je do objave obvestila o prenehanju zbiranja vlog, ki se objavi na spletni strani MKGP. Več: http://www.mkgp.gov.si/si/javni_raz-pisi/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_sin-gle%5D=880 8. Javni razpis spodbujanje zaposlovanja dolgotrajno brezposelnih oseb 2009/2010. Razpisnik: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Predmet javnega razpisa je podeljevanje subvencij za zaposlitev brezposelne osebe za polni delovni čas, za obdobje 18 mesecev. Pred zaposlitvijo mora oseba iz ciljne skupine uspešno opraviti enomesečno usposabljanje na delovnem mestu. Ciljna skupina javnega razpisa so: dolgotrajno brezposelne osebe, tj. osebe, ki so bile več kot 12 mesecev v zadnjih 16 mesecih prijavljene na Zavodu RS za zaposlovanje v evidenci brezposelnih oseb ali v evidenci oseb, vključenih v programe aktivne politike zaposlovanja. Rok: do zadnjega delovnega dne v mesecu do 12. ure, in sicer: 31. 3. 2010 in 31. 5. 2010. Več: http://www.ess.gov.si/slo/Dejav-nost/JavniRazpisi/04-09-09DB0/04-09-09.htm 9. Javni razpis »Usposabljanje absolventov na delovnem mestu in subvencija za zaposlitev diplomantov / absolvent - aktiviraj in zaposli se!« Razpisnik: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Predmet razpisa: je aktiviranje študentov v času absolventskega staža tako, da se jim omogoči vključitev v Obvestila usposabljanje na delovnem mestu in s tem pridobitev znanj in veščin za lažjo vključitev v delo ter spodbujanje zaposlovanja diplomantov s pomočjo subvencije za zaposlitev. Predmet javnega razpisa je usposabljanje študentov v času absolventskega staža na delovnem mestu, ustreznem njihovi smeri in ravni izobraževanja, po zaključku usposabljanja in opravljeni diplomi pa subvencioniranje njihove zaposlitve za polni delovni čas za obdobje 6 mesecev. Rok: do 31. 3. 2010 do 12. ure. Več: http://www.ess.gov.si/SLO/Dejav-nost/JavniRazpisi/ 10. Javni razpis za ukrep Produktivne naložbe v ribogojstvo. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predmet razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za naložbe v vzrejo vodnih organizmov, namenjenih za prehrano ljudi, naložbe v nove ribogojnice ter naložbe v povečanje in posodabljanje obstoječih ribogojnic. Predmet podpore so naložbe v: vališča s pripadajočo opremo, v ribogojnice, ribogojne bazene in ribnike s pripadajočo opremo, kletke za vzrejo rib s pripadajočo opremo, v školjčišča s pripadajočo opremo, opremo za prečiščevanje školjk, druge objekte, namenjene ribogojni proizvodnji, s pripadajočo opremo, nakup zemljišč za ribogojnico, sisteme za zmanjšanje onesnaževanja iz ribogojnic s pripadajočo opremo, nakup in postavitev zaščitnih mrež proti pticam ter ostalih naprav za odganjanje riboje-dih ptic, prodajalne znotraj ribogojnih objektov za prodajo rib iz lastne vzreje s pripadajočo opremo, nakup in postavitev opreme za bogatenje vode s kisikom. Naložbe morajo biti izvedene na območju Republike Slovenije. Rok za oddajo vlog je od naslednjega dne po dnevu objave javnega razpisa pa do zaprtja javnega razpisa, ki se objavi na spletni strani MKGP. Več: http://www.mkgp.gov.si/si/javni_raz-pisi/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_sin-gle%5D=888 11. Javni razpis za ukrep »Zgodnje upokojevanje kmetov«. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predmet javnega razpisa je izplačilo sredstev v obliki letne rente upravičencu, ki se odloči, da bo prenehal opravljati pridobitno kmetijsko dejavnost, dopolnilno dejavnost na kmetiji in pridobitno gozdarsko dejavnost zaradi prenosa kmetije na mlajšega prevzemnika. Pogoji za sodelovanje: Do podpore so upravičeni vlagatelji, kmetje, starejši od 57 let in hkrati ne dosegajo upokojitvene starosti 63 let za ženske in 65 let za moške, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti, še niso upokojeni in so pripravljeni nepreklicno prenehati z oprav- ljanjem pridobitne kmetijske dejavnosti, dopolnilne dejavnosti na kmetiji in pridobitne gozdarske dejavnosti ter celotno kmetijo prenesti na izbranega prevzemnika. Rok za oddajo vlog je do zaprtja javnega razpisa, ki bo objavljen na spletnih straneh MKGP. Več: http://www.mkgp.gov.si/si/jav-ni_razpisi/?tx_t3javniraz-pis_pi1%5Bshow_single%5D=890 12. Javni razpis za izbor programov javnih del v Republiki Sloveniji za leto 2010. Razpisnik: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Predmet razpisa: je izbor lokalnih in nacionalnih programov javnih del za leto 2010, ki so namenjeni aktiviranju brezposelnih oseb, njihovi socializaciji - socialni vključenosti, ohranitvi ali razvoju delovnih sposobnosti ter spodbujanju razvoja novih delovnih mest ter se organizirajo zaradi izvajanja socialnovarstvenih, izobraževalnih, kulturnih, naravovarstvenih, komunalnih, kmetijskih in drugih programov, ter sofinanciranje vključevanja brezposelnih oseb v izbrane programe javnih del. Rok za oddajo vlog: v letu 2010 so vsakega 5. v mesecu do 12. ure. Zadnji rok za predložitev vlog je 5. 10. 2010 do 12. ure. Več: http://www.ess.gov.si/slo/Dejav-nost/JavniRazpisi/JavniRazpisi.htm OSNOVNA ŠOLA DOBREPOLJE • VIDEM 80, 1312 VIDEM DOBREPOLJE • Tel: (01) 7807-210, Fax: 7807-210 • o-dobrepolje.lj.@guest.arnes.si VPIS OTROK V VRTEC RINGARAJA ZA ŠOLSKO LETO 2010/2011 OŠ pobrepolje V vrtcu Ringaraja izvajamo program v jasličnih oddelkih in v oddelkih od 3. do 6. leta starosti. Ker je povpraševanje po prostih mestih v vrtcu tudi letos veliko, bomo po vsej verjetnosti ohranili letošnje število oddelkov. V Kompo-ljah bomo glede na sedanje podatke sprejeli le 7 otrok v jaslični oddelek. Na osnovi prijav poizkušamo v skladu z normativi in standardi, ki veljajo za vrtce, oblikovati oddelke. Če je preveč otrok vpisanih za določeni oddelek, hkrati pa premalo za odprtje novega oddelka, jih mora Komisija za sprejem otrok v vrtec razvrstiti po kriterijih na listo čakanja za sprejem. Vsi prijavljeni otroci, ki jih bo komisija izbrala, bodo vpisani v vrtec s 1. 09. 2010. Ker bodo nekateri malčki primerni za vstop v jaslični oddelek šele v zimskih mesecih 2011, naj omenim, da je prav, da so vpisani že od 01. 09. 2010, ker si le na tak način zagotovijo mesto v oddelku. POSTOPEK VPISA: • Starši naj v tajništvu šole ali v vrtcu na Vidmu dvignejo prošnjo za sprejem v vrtec, jo ustrezno izpolnijo in vrnejo v tajništvo do 31. 03. 2010. Prošnjo lahko dobite tudi na spletni strani. • Če je preveč prijav, kot je prostih mest, mora Komisija za vpis otrok v vrtec sklepati o otrocih - malčkih, ki bodo sprejeti v vrtec. (Pri nas si prizadevamo, da bi bili vsi prijavljeni malčki tudi sprejeti). • Po sprejemu v vrtec dobijo starši domov obvestilo o obisku pri izbrani zdravnici. Le-ta poda tudi mnenje o primernosti otroka za vrtec, o morebitnih dietah in otrokovih posebnostih. • Ko starši pridobe pozitivno zdravnikovo mnenje, je šele otrok dokončno sprejet v vrtec. Preden vrtec nima zdravniškega kartona, ne sme vzgojiteljica otroka sprejeti v varstvo. Starši morajo v tem času izpolniti vpisni list in podpisati pogodbo. • Starši oddajo na občino takoj po prejemu obvestila o sprejemu otroka v vrtec vlogo za znižanje plačila oskrbnine v vrtcu. Na občini jim izračunajo, kolikšen delež ekonomske cene plačujejo starši in kolikšen delež občina. VSE STARŠE, KI NAMERAVATE VPISATI SVOJEGA OTROKA V VRTEC, PROSIM DA TO STORITE ODGOVORNO. V PRETEKLIH LETIH SMO KAR NEKAJ OTROK SPREJELI V VRTEC, JIH RAZPOREDILI V ODDELKE, DODATNO ZAPOSLILI DELAVKO, NATO PA SO JIH STARŠI ODJAVILI. Lepo pozdravljeni. Ravnatelj: Ivan Grandovec februar 2010 Obvestila 7 Obvestilo o praznjenju pretočnih in nepretočnih greznic in prevzemu blata iz malih komunalnih čistilnih naprav v občinah Grosuplje, Ivancna Gorica in Dobrepolje Javno komunalno podjetje Grosuplje d.o.o. je kot izvajalec javne službe dolžan najmanj enkrat na štiri leta odpeljati blato in komunalno odpadno vodo iz greznice in male komunalne čistilne naprave (v nadaljevanju MKCN) v skladu s Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Ur.l. RS, št. 105/2002, 50/2004 in 109/2007) in Odlokom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode na obmocju občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje (Ur. l. RS št. 112/2008, 1/2008, 118/2008). JKP Grosuplje bo redno praznjenje greznic in MKCN pričelo izvajati spomladi 2010. Lastniki boste predhodno (vsaj 10 dni prej) pisno obveščeni o nameri prevzema blata oziroma komunalne odpadne vode. Če bo dostop do greznice onemogočen in JKP Grosuplje s svojim specializiranim vozilom ne bo moglo opraviti storitve, bomo praznjenje opravili z drugim manjšim vozilom po dogovoru. Lastniki greznic in MKCN boste lahko enkrat prestavili najavljeni datum za obdobje, ki ne bo smelo biti daljše od treh mesecev. O takšni nameri bo moral lastnik greznice ali MKCN, pisno obvestiti JKP Grosuplje na obrazcu, ki bo del obvestila ali po telefonu (01/ 788 89 24 oz. 041 376 609) vsaj dva dni pred začetkom opravljanja storitve. V primeru, da se na obvestilo ne boste odzvali in storitve ne bomo opravili, boste sankcionirani s strani pristojne inšpekcijske službe. V primeru, da se pojavi potreba po praznjenju greznice ali MKCN pogosteje kot na štiri leta, so lastniki dolžni o tem obvestiti JKP Grosuplje in naročiti praznjenje na tel. 01/ 788 89 10 ali tako, da izpolnijo obrazec, ki se nahaja na spletni strani JKP Grosuplje pod rubriko »OBRAZCI« in ga pošljejo po elektronski pošti na naslov prevzemblata@ikpg.si. Praznjenje greznic in prevzem blata iz MKCN lahko na območju občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje vrši samo JKP Grosuplje. Ostalim nepooblaščenim izvajalcem ni dovoljeno praznjenje greznic in prevzemanje blata iz MKCN. JKP Grosuplje bo blato iz pretočnih greznic in MKCN, kot tudi komunalno odpadno vodo iz nepretočnih greznic, ustrezno čistilo na komunalni čistilni napravi v Ivančni Gorici. Skladno s Programom odvajanja in čiščenja blata s pretočnih greznic, MKCN ter nepretočnih greznic na območju občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, bo izvajalec javne službe izčrpal 2/3 blata, ostalo pa bo pustil v usedalniku. Preostala 1/3 blata bo služila kot osnova za takojšnje nadaljnje biološko razkrajanje organskih snovi, ki se v usedalniku blata izvajajo s pomočjo prisotnih mikroorganizmov. Cenik storitev lahko dobite na naši spletni strani www.jkpg.si pod rubriko »CENIKI«. Osnova za obračun storitev prevzema in ravnanja z blatom iz pretočnih greznic in MKCN je prostornina usedalnika blata, merjena v m3, ki se določi ob prvem praznjenju. Prostornina usedalnika blata bo osnova za obračun naslednjih praznjenj. Pretočna greznica in MKCN: EUR/m3 (z vključenim DDV) Grosuplje Ivančna Gorica Dobrepolje Prevzem blata 17,44 EUR 13,02 EUR 19,45 EUR Ravnanje z blatom 7,67 EUR 7,67 EUR 7,67 EUR SKUPAJ 1 m3 25,11 EUR 20,69 EUR 27,13 EUR PRETOČNE GREZNICE Pretočna greznica je gradbeni objekt za ana-eorobno obdelavo komunalne odpadne vode, v katerem se komunalna odpadna voda pretaka iz usedalnega prekata v enega ali več prekatov za anaeorobno obdelavo odpadne vode, obdelana odpadna voda pa se na iztoku iz tega objekta običajno odvaja v okolje z infiltracijo v zemljo. MALA KOMUNALNA ČISTILNA NAPRAVA Lastniki MKCN morajo obvestiti JKP Grosuplje o začetku gradnje le-te, omogočiti pregled in prevzem MKCN pred zagonom in predati vso predpisano dokumentacijo o ustreznosti MKCN. Ob tem bi radi poudarili, da lahko lastniki MKCN zaprosijo za znižanje plačila okolj-ske dajatve. Več informacij vam je na voljo na naši spletni strani www.jkpg.si pod rubriko »ODPADNA VODA«. Nepretočna greznica: Osnova za obračun odvedene in očiščene komunalne odpadne vode v nepretočno greznico je količina porabljene pitne vode v enem mesecu, merjena v kubičnih metrih (m3) po stanju vodomera. V primeru, da je vodomer v okvari, se obračuna za čas okvare poraba na osnovi povprečne porabe v preteklem letu. Če se poraba pitne vode ne ugotavlja z merjenjem odvzema pitne vode iz vodovodnega sistema, je osnova za obračun odvedene in očiščene komunalne odpadne vode v nepretočno greznico, število prebivalcev, ki imajo stalno prebivališce v tej stavbi. Pri tem se upošteva normirana dnevna poraba pitne vode, ki znaša 0,15 m3 na osebo. JKP Grosup- lje mora v okviru javne službe, po predhodnem dogovoru z lastnikom, omogočiti redno praznjenje nepretočne greznice. NEPRETOČNE GREZNICE Nepretočna greznica je zgrajena kot neprepusten zbiralnik za komunalno odpadno vodo, iz katerega se odvaža komunalna odpadna voda v čiščenje oziroma obdelavo na komunalno čistilno napravo. Kot dokaz neprepust-nosti greznice, mora uporabnik predložiti ustrezen certifikat proizvajalca greznice o ne-prepustnosti ali test vodotesnosti. Nepre-pustnost greznice se lahko dokazuje tudi z računi dosedanjih praznjenj, katerih količino odpeljane vode se mora smiselno ujemati z obdobjem in količino porabljene pitne vode. Lastnik nepretočne greznice mora nepre-pustnost greznice dokazati v roku enega tedna po opravljeni storitvi. Vso dokumentacijo mora lastnik poslati na sedež JKP Grosuplje oziroma po elektronski pošti na prevzembla-ta@jkpg.si. V primeru, da tega ne stori, bomo greznico obravnavali kot pretočno. Za vse podrobnejše informacije lahko obiščete našo spletno stran www.jkpg.si, nas pokličete ali pa nam pišete po elektronski pošti. Javno komunalno podjetje Grosuplje d.o.o. naša prihodnost je čisto oltolje ločeno zbiranje odpadkov o poiUetie grosiiplie Kultura NAPOVED SKLADOVIH PRIREDITEV MAREC JEFFERY BERNARD JE BOLAN, PREMIERA GLEDALIŠKE PREDSTAVE IN SELEKTORSKI OGLED ZA LINHARTOVO SREČANJE petek, 5. marec 2010, 19.30, Kulturni dom Grosuplje Selektorski ogled Klemena Markovčiča gledališke predstave Jeffery Bernard je bolan v okviru Linhartovega srečanja 2010 v izvedbi Gledališča GGNeNi KD Teater Grosuplje. OBMOČNA REVIJA OTROŠKIH PEVSKIH ZBOROV ponedeljek, 8. marec 2010, ob 17.00, avla OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični torek, 9. marec 2010, ob 17.00, Jakličev dom, Videm-Dobrepolje Na reviji se bo predstavil 18 predšolskih, otroških in mladinskih pevskih zborov. Strokovno jih bo spremljala Janja Dragan Gom-bač. DRŽAVNA RAZSTAVA KOLAŽ AJDOVŠČINA petek, 12. marec 2010, 19.00 Pilonova galerija, Ajdovščina Likovna dela, ki so se v letu 2009 prebila skozi rešeto dveh strokovnih selekcij bodo razstavljena na državni razstavi Kolaž. Z ivanške izpostave sta bili izbrani kar dve Do-brepoljki: Saša Strnad in Meta Jakič. Čestitamo! OTROŠKI OBMOČNI GLEDALIŠKO - LUTKOVNI MARATON četrtek, 25. marca 2010, ob 8.30, Kulturni dom Grosuplje petek, 26. marca 2010, ob 8.30, Kulturni dom Grosuplje Mladi gledališčniki imajo vsako leto priložnost, da predstavijo svojo produkcijo pred polno dvorano grosupeljskih otrok, ki so zahtevni mladi ljubitelji gledališča. 22. DRŽAVNA REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV ZAGORJA OB SAVI torek in sreda, 30. in 31. marca 2010, Zagorje ob Savi Na srečanju se bodo predstavili otroški in mladinski pevski zbori, ki so bili izbrani glede na kakovost prijavljenega zbora, umetniška vrednost sporeda in primernost sporeda glede na zasedbo zbora. Sodelujoče zbore je potrdil organizacijski odbor prireditve na predlog umetniškega sveta tekmovanja. APRIL................................................................................................................................................. OBMOČNO SREČANJE ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN TER PEVCEV LJUDSKIH PESMI IN GODCEV LJUDSKIH VIŽ petek, 9. aprila 2010, ob 19.00, Jakličev dom na Vidmu Dobrepolje Nematerialna kulturna dediščina in njeno ohranjanje je pomemben delež tradicije, ki je razvita v vseh treh občinah ivanške izpostave. Na ogled bodo nove odrske postavitve folklornih skupin. Pevci ljudskih pesmi in godci ljudskih viž pa bodo iz zakladnice ljudskega izročila predstavili številne včasih že pozabljene pesmi. OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN torek, 13. aprila 2010, ob 17.00, Kulturni dom Ivančna Gorica Na srečanju se bodo predstavile otroške folklorne skupine, ki delujejo v okviru osnovnih šol in društev. Predstavile bodo odrske postavitve, ki so nastale v tej sezoni. m ž 1". / ř g- .. -v- -J, / ; i >\ > h! L MAVRIČNA KULTURA ZA VSE PODELJENE PRVE NAGRADE ZA KULTURNIKE, KI DELUJEJO V OBČINI GROSUPLJE Ob slovesnem praznovanju kulurnega praznika sta bili podeljeni dve nagradi zaslužnim kulturnicam. V programu je s slavnostnim nagovorom nastopila Barbara Rigler iz ivanške skladove izpostave, Šentjurski fantje in Pavle Ravnohrib. Nagradi za dolgoletno ustvarjalno in predano delo v kulturi sta prejeli Olga Gruden, predsednica in aktivna kulturnica v KD France Prešeren Račna, ki se uspešno s svojimi skupinami že vrsto let udejstvuje tudi na državnih skladovih srečanjih, in Anica Kastelec, ki je vse življenje posvetila kulturnim društvom, med drugim pa je delovala dve leti tudi na ivanški skladovi izpostavi. Meta Jakič, Moji pevci (izrez) ZAKLJUČEK LIKOVNEGA NATEČAJA KAKO SE BOJUJEM PROTI »REVŠČINI«? Konec januarja se je končal likovni natečaj, ki se ga je udeležilo 162 ustvarjalnih posameznikov. Veseli nas, da je starostni razpon udeležencev pester. Na razpis so prispela zelo raznolika dela: od ročno izdelanih knji-gic, fotografij, risb, akvarelov, olj na platnu, kolažev itd. Udeleženci so se odzvali z različnimi motivi upodabljanja revščine in iskanja rešitev ter izražanja solidarnosti. Z likovnim natečajem se izpostava pridružuje obeleževanju Evropskega leta boja proti revščini in socialni izključenosti. Prispela likovna dela bodo razstavljena 28. septembra 2010 v prostorih Mestne knjižnice Grosuplje. Posamezna dela pa se bodo pojavila na vabilih ivanške izpostave in na ostalem tiskanem gradivu ter bodo rdeča nit celoletne dejavnosti izpostav. MLADO DOBREPOLJSKO OBČINSTVO UŽIVALO V PREDSTAVI ŽABJI KRALJ V februarju je potekala tretja lutkovna predstava dobrepoljskega abonmaja. Otroke je v svet Grimmove pravljice popeljalo Lutkovno gledališče Jesenice. Predstava je prepletala različne gledališke elemente in jih povezala z renesančnimi plesnimi vložki. Animatorja sta hkrati nastopila v vlogi igralcev, kar je še dodatno zapletlo igro in pričaralo posebno vzdušje. Sponzor dobrot za otroke je bila tokrat Pekarna Grosuplje. Vsak mladi gledalec je prejel slasten rogljiček. Naslednja lutkovna predstava v izvedbi istega gledališča se bo odvila v mesecu aprilu. PLESNI PRAZNIK SREDI SNEŽNEGA METEŽA Sredi februarja je potekala območna revija plesnih skupin v Jakličevem domu v Dobre-polju. Kljub slabim snežnim razmeram se je na reviji predstavilo 9 plesnih skupin s plesalci v starosti od 4 do 19 let. Plesne nastope je strokovno spremljala Nataša Tovirac. Kot gostji sta s solo točkama nastopili dijakinji Umetniške gimnazije Ljubljana, smer sodobni ples: Veronika Valdés in Enya Belak. Mladi plesalci so se predstavili v različnih plesnih izrazih in pestrih koreografijah. Na pravem plesnem podu so se predstavili plesalci in plesalke pod mentorstvom štirih koreo-grafinj: Špele Repar, Maje Pirc, Mateje Curkove in Martine Ra-tajec. JSKD RS in območna izpostava Ivančna Gorica želi v nadaljevanju dvigovati nivo predstavljeih plesnih produkcij in mlade usmeriti tudi na področje izraznega plesa. ♦ Mestna knjižnica Grosuplje Enota Ivančna Gorica in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ivančna Gorica razpisujeta prvi natečaj stripa za mlade z naslovom LEPO JE BITI SKUPAJ v okviru Festivala Urbano Natečaj je namenjen vsem mladim po letih in po počutju. Poteka od 14. februarja do 25. maja 2010. Tema je prepuščena vaši domišljiji, možnosti iskanja zgodb so povsod - karkoli, kjerkoli ter kdorkoli je skupaj (v razredu, v družbi, v zakonu, v boju, na planetu, v kletki, na bregu, različne stvari ...), vendar pa mora biti vsebina duhovita in hu-morna. Prispela dela bo pregledala in ocenila posebna petčlanska žirija. Izbrana dela bodo razstavljena v mesecu juniju 2010 v knjižnici v Ivančni Gorici. Trem najbolj ustvarjalnim delom bo strokovna komisija v okviru Festivala Urbano, ki bo potekal v petek, 11. junija 2010, v kulturnem domu v Ivančni Gorici, podelila priznanja in praktične nagrade. Pogoji za sodelovanje na razpisu: • vsak avtor lahko sodeluje z eno ali največ tremi zgodbami, ki ne smejo presegati šest slik oz. fotografij • lahko sodeluje tudi skupina avtorjev • zgodba je lahko v obliki risarskega stripa ali fotostripa • dela morajo biti narejena v črno-beli ali barvni tehniki na A3 formatu • za sodelovanje in razstavo pridejo v poštev le stripi, ki še niso bili nikjer objavljeni Prijava za sodelovanje: • vsako delo mora biti opremljeno z napisom »za natečaj stripa 2010« in z imenom avtorja ali skupine avtorjev • delu je potrebno priložiti prijavnico s podatki (ime, priimek, naslov in kraj bivanja, telefon, e-mail in leto rojstva) ter kratko biografijo. Če je avtorjev več, se prijavnico dopolni z vsemi potrebni podatki • pošljite le kvalitetne kopije po navadni pošti, visokoresolucijske ske-ne na CD-ju ali v .jpg/.pdf obliki po elektronski pošti. Originalov namreč ne vračamo! Z udeležbo na razpisu avtorji avtomatično pristanete na objavo v zborniku stripov, ki ga bomo izdali in predstavili na Festivalu Urbano 2010. Naslov za oddajo del: Knjižnica Ivančna Gorica & JSKD OI Ivančna Gorica »natečaj stripa 2010: Lepo je biti skupaj« Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica Rok za oddajo del: torek, 25. 5. 2010 Dodatne informacije: 01/7869-070 (Barbara, Simona), 01/7878-121 (Ksenija) www.kultura-ustvarjanje.si Svečana prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku in 30-letnici pouka v novi šolski stavbi na Vidmu V petek, 6. februarja, na dan slovenskega kulturnega praznika, je JVIZ OŠ Dobrepolje organizirala prireditev v domači dvorani kulturnega doma. Mojca Pugelj Nadvse prisrčen program so nam predstavili najmlajši iz vrtca ter osnovne šole pod budnim očesom njihovih vzgojiteljic in učiteljic. Tako kot vsako leto, so se na prireditvi ob kulturnem prazniku predstavili tudi učenci glasbene šole z igranjem na različne inštrumente, letos sta sodelovali tudi knjižničarki iz knjižnice Grosuplje, krajevne enote Dobrepolje. Nastopil pa je tudi Moški oktet, ki se je predstavil z ubranim petjem. Velik pečat pa je pri obiskovalcih s svojim govorom pustil Edi Zgonc, zadnji ravnatelj stare šole in prvi ravnatelj nove šole, ki nas je s svojim govorom popeljal v čas pred tridesetimi leti. Najprej je pozdravil vse prisotne, še posebej se je zahvalil ravnatelju Ivanu Grandovcu in pomočniku Tonetu Steklasi, ker sta se potrudila in ga povabil na to slavje ob trideseti obletnici izgradnje prepotrebne nove dobrepoljske šole. Nadaljeval pa je takole: »Od takrat do danes se je zvrstilo v naših življenjih mnogo dogodkov, ki so zdrveli mimo nas in se nanje ne spomnimo nikoli več, redki pa so tisti, ki nam napolnijo dušo in nam še dolgo potem vedrijo obraz in krepijo misel. Med slednje dogodke sodi prav gotovo pridobitev nove dobrepoljske šole. Poskusil se bom podati na pot čustvenega preleta skozi nostalgične spomine nekaterih dogodkov, povezanih pred gradnjo, gradnjo in izgradnjo nove šole pred 30 in več leti. Na željo staršev sem pred 40 leti pričel s poučevanjem zgodovine in geografije v stari dobrepoljski šoli, kjer danes v novejši polovici domuje pošta in občina. Ne glede na to, da smo učili v dokaj neprimernih prostorih, skoraj brez učnih pripomočkov in literature, mi je bilo učitelje-vanje zanimivo in prijetno. V skromnih razsežnostih smo si znali marsikateri dan polepšati in obogatiti z novimi spoznanji. Žal ta lepa in pristna zgodba ni trajala dolgo. Prekinili so jo vplivni grosupeljski občinski možje in me postavili pred težko dojemljivo dejstvo, da po hitrem postopku sprejmem mesto ravnatelja. Bil sem mlad, brez izkušenj, nikakršnih želja nisem imel po ravnateljevanju, vendar je bil pritisk omenjenih mož tako velik, da sem moral popustiti in prevzeti me- sto ravnatelja. Od silnega razmišljanja in tuhtanja, kako zastaviti delo iz nič, marsikatero noč nisem zatisnil oči. Opletajoče nesigurno sem se podal na pot v neznano, se mnogokrat znašel v nepredvidljivih in močno stresnih situacijah, povsem osamljen in pozabljen od vseh, ki so bili pred tem polni obljub. Trdoživo in uporno sem se lotil dela, kljuboval mnogim problemom ter oviram in tako začel premikati korake kot najmlajši ravnatelj v Sloveniji. Na raznih srečanjih in sestankih izven doline z mnogo ljudmi in sredinami sem bil večkrat prizadet zaradi umazanega in žaljivega etiketiranja Dobrepoljcev v polpretekli zgodovini. To ni pomenilo nič dobrega, le potiskanje doline v sivino živo-tarjenja in nerazvoja. Kako temu problemu narediti konec, je bilo osrednje vprašanje. Imel sem srečo spoznati in se seznaniti z borcem NOV Jožetom Lepinom -Risom. V znanem kotu gostilne pri Brdavsu, kjer je gospod Ris pogosto in najraje posedal, se je rojeval in rodil Teden tradicij NOB, ki naj bi širši slovenski javnosti med drugim razjasnil in pojasnil, da je tudi naša dolina močno krvavela med drugo svetovno vojno in prispevala svoj delež k današnji stvarnosti. To je bil zadetek v polno, deležni smo bili vedno več podpore, zaupanja, verjeli so v naše lju- februar 2010 Prireditve 11 di, odpirala so se do takrat tesno zaprta vrata, tudi po zaslugi dobrepoljskih prvo-borcev, med katerimi želim omeniti Sta-nija Cimermana iz Male vasi in Jožeta Noseta Špana iz Kompolj. V pripravljalnem odboru Tedna tradicij je bilo okrog 40 Dobrepoljcev, ki so iz leta v leto sooblikovali vsebinsko borčevske, gospodarske, kulturne in športno obarvane programe, ki so prinašali v dolino velike in prepo-trebne pridobitve od vodovoda, zdravstvenega doma, banke, asfaltnih cest, urejanja vaških jeder do nove šole. Kot učitelja in ravnatelja me je vedno bolj begala misel o novi šoli, kako dolgoletno sanjarjenje premakniti v živo realnost. Najti je bilo potrebno močan izhodiščni ter prepričljiv argument, na katerega bi vezali nadaljnja prizadevanja. Prelomni dogodek se je zgodil 1976, ko je strahoten potres v Posočju povzročil strašno razdejanje. Tudi v dobrepoljski dolini smo občutili ta potres. V stari šoli, v učilnici prvega nadstropja, so se na stropu pojavile kapilarne razpoke ter rahlo povešenje stropa. S pomočjo dodatnih aktivnosti nekaterih učencev smo prepričali strokovnjake ZRMK, da šolska stavba ni najbolj varna. Omenjeni strop smo podprli z močnimi tramovi in začeli na veliko vabiti takratne pomembne ljudi, odgovorne za šolstvo, da so si stanje v živo ogledali. Sledili so sestanki v KS, na občini Grosuplje, na Zavodu za šolstvo in vse skupaj, tudi s pomočjo Dobrepoljcev, kot so bili Marjan Miklič, Tomaž Lendero, Škantelj Franc, pripeljali tako daleč, da smo bili postavljeni v neizprosen dvoboj z Ivančno Gorico. Tekmovalni izziv je bil zastavljen tako, da zmaga tisti, ki bo prej pridobil zemljišče in ga odkupil, zmago- valcu pa bo grosupeljska občina izdala sklep o graditvi šole. Bilo je noro. Izoblikovali smo močan in številčen gradbeni odbor s prizadevnim predsednikom gospodom Janezom Šuštarjem, ki si je od jutra do večera prizadeval, da smo našli zemljišče, zbrali denar in ga odkupili. Vsaka dobrepoljska družina je prispevala denar ali les. Prav tako obrtniki. Izjemno so nas podprli v ISKRI STOLARNI, GOZDNEM GOSPODARSTVU. Nad vsemi je bila ISKRA z gospodom Antonom Drobni-čem, kateremu mora biti dolina večno hvaležna. Večji zaplet se je pojavil le pri odkupu zemljišča, ki je bilo v lasti dveh upokojenih učiteljic, ki sta živeli v Ribnici. S predsednikom gradbenega odbora Janezom Šuštarjem je bilo potrebno iti 13 krat do njiju, vsakič z drugo lončnico, da sta se vdali in odprodali svoje zemljišče. To je bil izjemen dogodek zmage vseh Dobropolj-cev, saj smo v nekaj dneh prejeli iz strani grosupeljske občine sklep, da gradimo novo šolo. Bili smo nepopisno srečni in zadovoljni. Hipoma smo pozabili na vse probleme, ovire in težave, ki smo jih morali z veliko vztrajnostjo in dobrepoljsko trmo premostiti. Vsa čast slehernemu Do-brepoljcu in Ponikovčanu. Na hitro, kar v tej zagnanosti sploh ni bil problem, smo morali pod močnim vtisom katastrofalnega potresa v Posočju in tudi nepredvidljive dobrepoljske tektonske prelomnice sprejeti odločitev o vrsti gradnje: montažna ali klasična. Gradbeni odbor v polnem številu smo vkrcali na avtobus in ga odpeljali naravnost v Mokronog, kjer je bila postavljena prva Marlesova montažna šola v Sloveniji. Med udeleženci je bil tudi predstavnik učencev, sedanji ravnatelj. Gostitelji so nam prijazno razkazali vse prostore, opozorili na dobre in slabe strani in nam dali oprijemljivo izhodišče za odločitev, ki je padla v bližnjem gostišču Pri zlati kaplji. Enoglasno s podpisi smo se odločili za Marlesovo montažno šolo z veliko pripombo, da potrebujemo večjo telovadnico, kot je bila videna v Mokronogu. Kmalu zatem se je pričela gradnja nove šole, upoštevali so naše želje, mimogrede smo pridobili kar nekaj sredstev za opremo učilnic, za knjige v knjižnici, opremo v telovadnici, provizijo pa smo usmerili v izgradnjo stanovanjske hiše ob šoli, za našega simpatično nagajivega hišnika s številno družino. Vsa dela smo opravljali prostovoljno, nihče si ni prisvojil niti dinarja, kar je tudi odlikovalo to veliko akcijo Dobrepoljcev. Ob izjemnem in nepopisnem veselju ter slavju, ki je trajalo do jutranjih ur, ne bom govoril, ker je težko izbrati prave besede. Toliko okusnega peciva, ki so ga skrbno pripravile dobrepoljske gospodinje, še nisem videl na enem mestu. Teh krasnih, tipično dobrepoljskih dogodkov ob otvoritvi nove šole ne bom nikoli pozabil. Sreča, zadovoljstvo in veselje, ki je vrelo iz takratne množice src, je neponovljivo. In ta biser nosim tudi v mojem srcu.« Za konec pa je Edi Zgonc povedal še en stavek, ki se je vsem obiskovalcem prav gotovo vtisnil v spomin: »Srčno želim, do bo v nadaljevanju vaša pot lahkotna, vaš korak odmeven, vaša beseda pogumna, vaše življenje iskrivo, ustvarjalno in polno toplih trenutkov.« ♦ Turistično društvo Dobrepolje in Občina Dobrepolje vabita v počastitev 8. marca - Dneva žena na koncert glasbene skupine tCRK^folk; ki bo v soboto, 6. 3. 2010, ob 19. uri, v dvorani Jakličevega doma na Vidmu. Cena vstopnice v predprodaji je 10 EUR. Nakup in rezervacija vstopnic: • Občina Dobrepolje: tel. 01/786 70 10 • Knjižnica Dobrepolje: tel. 01/786 71 40 • Turistična pisarna: tel. 041 962 823 • in eno uro pred predstavo. Prireditve Sveta umetnost Obstaja verjetnost, da bo v nekaj generacijah izginila več kot polovica 7000 živih jezikov v svetu. Zanimivo, kaj. In posledica je zavedanje, da naše sramežljivo skrivanje v ljubiteljskih rezervatih itak ne bi imelo smisla na dolgi rok. Raje smo se ustvarjalno osvobodili in svoj jezik pokazali tudi vam. Andrej Debeljak Saša Strnad In tako je nastala skupina STVARI. Vsi me sprašujete, kaj pomeni ime skupine: začetek, sveže meso, vse, kar naredimo, je za nas Sveto, predani smo umetnosti - L'art pour art, ker se zavedamo lastne identitete - zvezda stalnica, čas edina spremenljivka. Umetnost in resnica sta bila vedno naša zvesta prijatelja, v njih iščemo in najdemo svobodo in individualnost ... cirkus pod milim nebom. Ne vidimo se kot čreda, čreda, ...čredica in poleg tega za nameček razmišljamo nezateženo. ... ko se lotiš novega projekta, si spet amater in en profesionalec, ki ima za sabo več kot 50 dogodkov in par knjig. Takrat postaneš tisti, ki scenarija, ki ga hočeš napisati, še nikoli nisi napisal. Čutiš amatersko negotovost. Svet v enem stavku. Svet v eni zgodbi. Svet v eni pesmi. Slika, fotografija, risanka, inštalacija ... juhuhu, dogaja se in potem se srečaš: pozdravljena zagonetka. In potem se vrneš k pristopom kuharskih receptov, ki nas učijo združevati osnovne mešanice, ki dajo okus, vonj, barvo, trdoto, sočnost,...in tako pridemo do mutimedije. Hote ali nehote. Vsak po svoje pesem poje, skupaj pa imamo lahko ansambl. Današnji čas je čas sodobnih identitet, nevidnih množic, kjer jezi- ku in kulturi vladajo piksli, ki nas čedalje bolj odmikajo od stvarnega sveta. Ampak, to ni tako slabo. Končno nas silijo počasi spoznavati, kako brezosebni smo postali. Kako daleč smo pokopali nekatere lastnosti, ki človeško vrsto delajo posebno. Sposobno velikih dejanj. Ali pa vsaj majhnih. Takšnih, kot je bil večer v Strugah, 5. februarja. Struge so bile prvi oder v novem letu ustvarjanja multimedijskega projekta; in da skrajšam zgodbo ter jo podam naprej, Andreju Debeljaku. Mož ima besedo in beseda ima njega. Vest mi veleva, da kot idejni vodja našega večera »Sveta umetnost«, tudi sam napišem nekaj vrstic. A kje začeti? O kulturi in umetnosti, kot njenemu paradnemu konju bi se dalo razpredati na romane. Po drugi strani pa je vsak ustvarjalec, kar je imel povedati, že povedal v svojih stvaritvah in bi bilo to le ponesrečeno imitiranje in smešenje bistva. NESMRTNI GLAS SKRIVNOSTNEGA NAREKOVALCA Nazaj sesedam v svoje se srce, v njegovo doto tisočerih rodov. Odhajajoči vanj zakopali so vse, veter svojih navdihov, verige svojih okov. V veličastnem molku njihovih oči, vedno znova berem usodo poeta. V njej vseskozi ledeni mu kri, ko se mu razkriva sveta pot prekleta. Komur je bilo spoznati dano, mogočnost meča, ki mu izročil ga je gospodar, spoznal je v svoji duši takisto rano, da negotovost ji miru, za žive dni ne da nikdar. Na nemilost prepuščena ji, v njej pridržuje dih trepetaje za izpolnitev svojega poslanstva, dokler nemir ne prelije ji poslednji stih -edino nje zavetje v tujosti izgnanstva. Takrat poet zazre, v svoje prazne se roke, v solzah jemaje slovo od peresa. Svojemu gospodarju vračajo meč in srce, polagajoč mu k nogam, pekel in nebesa. Vrnejo mu vse: krono tisočerih življenj, molk kamnov, melodijo mesečine, v večnost spomina dogoreli stenj, v drobnih kapljah, zajete veličine. Potem neslišno odide, kot vsa procesija pred njim, v srcu predajaje občutku nežne se topline -kjer prej ležalo, njegovo drobno je prgišče rim, zdaj veje spokojna polnost mu praznine. Iz nje za njim, se v prihodnost vije, pesem sužnja, stara himna zmagovalca, da v neka usta znova si povije, nesmrtni glas skrivnostnega narekovalca. Andrej Debeljak februar 2010 Prireditve 13 Nasploh je verjetno nemogoče razložiti, kaj je tisto, zaradi česar vse občo čislane vrednote, po katerih hlepi sodobni svet, v posameznikovi notranjosti zamenjajo vrstni red z utopično predanostjo višjemu cilju, kakor je zgolj preživetje, oblečeno v leder. Zdi se mi, da pride moment, ko igra besed, zvokov, barv, slik, podob, gibov, dobi globlji pomen. Pomen, ki začne ustvarjati nove svetove, nova vesolja, nova življenja - nedoumljive razsežnosti. Tu nekje se verjetno začne umetnost; tista nerazumljena, necenjena, tolikokrat pso-vana in linčana izobčenka, ki skoraj nikdar za čas svojega življenja svetu ne more dokazati svojega svetništva. Zato od tu naprej šteje samo še srce; njegova veličina, njegova predanost, njegova gorečnost, njegov pogum, njegova strast. Od tu naprej se začneta ljubezen in pot. Iz teh razlogov, iz dozorelih razmer in skrajnega časa, da naredim kakšen čudež, sem se po enajstih letih zopet odločil za samostojni literarni večer. In to v rodnem kraju, v katerem si ponavadi najbolj pljuvan. Kako je zgledal, je nemogoče opisati. Vsaka zgodba je doživetje zase, s svojimi individualnimi, edinstvenimi in neponovljivimi občutki. Vsak udeleženec večera si je po svoje napasel svoja ušesa, oči, usta, dušo in srce. Verjamem, da nihče ni odšel nedotaknjen in da so sladokusci pelina, kačje sline in opija bogov odšli z večera vsaj malo odžejani. Javno bi se rad zahvalil prav vsem, ki ste kakorkoli sodelovali in mi pomagali pričarati zamišljeno zgodbo. Iskrena hvala Dragotu in Tatjani Gregorič za posojo idlilčnega ambienta na kozolcu »Pri obori«; oborinemu upravitelju Dušanu Pug-lju in njegovim sinovom za tisoč in eno stvar, za katere so skrbeli in jih postorili; Branetu Meglenu za ogrevanje ambien-ta. Nadalje poklon vsem soustvarjalcem večera: neprecenljivi Saši Strnad, brez katere bi ne bilo tega večera; Srečkotu Fer-kulju, Jankotu Nosetu in Ani Pugelj za razstavljene umetnine, Daniju Bedraču za popolno zlivajoči se repertoar, Komi 750 z Lidijo Pugelj za piko na i in seveda moji desni roki Gašperju Letonji za podložne glasbene mojstrovine. Posebna zahvala neprekosljivemu praktiku in vizionarju Marjanu Ferkulju za srce. Dva litra zahvale Tini Mustar za perfektno strežbo. Zahvale tudi vsem ostalim biserčkom v mozaiku: umetniški skupini ST^ART, TD-ju Podgora, Okrepčevalnici Pri Zori, Andreji Pugelj, Mariji Gregorič, župniku Bogomirju Hrenu, Alenki Zabukovec, Silvi Langenfus, Štefanu Dernulcu, Urbanu Zupančiču, Pugelj Jožetu (Griškemu), Pugelj Jožetu (Zorzutavmu), moji družini in verjetno še komu, ki sem ga pozabil omeniti, a mu zato ne gre nič manjša zahvala. Hvala vsem za darila in komplimente, s katerimi ste mi zvabili solze v oči. Zahvala tudi vsem, ki ste prišli kot obiskovalci večera, čeprav upam, da ste prišli zaradi sebe, ne zaradi kakšnega drugotnega razloga. Vsem skupaj bom rekel le to, kar sem vam rekel že na večeru: »Vsi ste dokazali, da imate srce in če boste kdaj potrebovali mojega, sem vaš dolžnik.« ♦ ŠEPETANJA s pesniki ST*ART in ZRU — Pesem.si 12. marca ob 19. uri Modra dvorana v Jakličevem domu z Bojano Glatz in Romanom Gačnikom ob 22. uri Vroča šepetanja s Komo 750 v Krajčkovem salonu Knjižnica Grosuplje, izpostava Dobrepolje v Jakličevem domu 10. marca ob 19. uri PREDSTAVITEV KNJIGE KITKE Ana Porenta, Sonja Votolen in Jana Pečečnik "Kitke so sveža in nenavadna knjiga, ki jo tkejo pesmi dveh pesnic Sonje Votolen in Ane Porenta ter slike z odzveni poezije oblikovalke Jane Pečečnik. Tako prepletene pesmi in slike predstavljajo bogato literarno likovno knjigo za sladokusce. Zanimivo je, da se po njenih straneh (glede na prebivališča avtoric) prepletajo tudi tri pokrajine: štajerska, dolenjska in primorska". Sveta maša za delavce v kulturi Praznovanju kulturnega praznika 2010 se je pridružila tudi Župnija Dobrepolje s sveto mašo za delavce v kulturi, ki je bila v župnijski cerkvi prav na praznični večer. Pri oblikovanju maše je sodelovalo KD Dobrepolje. Igor Ahačevčič Povod za to mašo in takšen način praznovanja pa je jubilejno leto 2010, v katerem praznujemo 750-letnico ustanovitve Župnije Dobrepolje. Župnija Dobrepolje je bila ustanovljena z razdelitvijo Župnije Šentvid pri Stični leta 1260 na pobudo grofa Henrika III. in Friderika II. Orten-buržana. Obsegala je celotno ozemlje sedanjih župnij Velike Lašče, Sveti Gregor, Struge in del Krke. Struge so postale samostojna župnija leta 1862, prav tako Velike Lašče, Sveti Gregor pa 1876 leta. Tako je bila maša posvečena vsem že rajnim in tudi sedaj delujočim kulturnikom, s čimer smo se jim želeli zahvaliti za njihovo delo in hkrati prositi za trdnost in kleno misel ter bogato ustvarjalnost tudi v prihodnje. Pri maši sta z odličnim petjem in deloma glasbeno spremljavo sodelovala mladinska mešana pevska zbora iz Ponikev in Vidma. Še enkrat več sta zbora pokazala, da imamo v tej dolini zdravo jedro mladih pevcev, ki bodo poskrbeli za nadaljevanje že poznane dobrepoljske pevske tradicije. Pri maši smo spoznali tudi odlomke iz doslej najstarejših poznanih slovenskih pisanih virov - Brižinskih spomenikov in Rateškega rokopisa, ki oba sodita približno v čas, ko je nastala naša župnija. Prav tako smo spoznali tudi zgibanko oziroma zloženko z opisom dobrepoljskih naravnih in kulturnih znamenitosti, ki jo je izdala Občina Dobrepolje v sodelovanju z domačimi turističnimi društvi. Poseben del te zloženke je namenjen predstavitvi naše sakralne dediščine, saj so v njem predstavljene vse cerkve na področju župnij Videm in Struge. V celoti gledano je ta zgibanka lep prispevek k razvoju turistične dejavnosti pri nas in priročen dokument, ki lahko vsakemu tujcu celostno predstavi naš kraj (napisana je tudi v angleščini). Ob tej priložnosti pa je vsekakor potrebno omeniti tudi to, koliko je v zadnjih nekaj desetletjih naša župnija pomagala k ohranjanju in poživljanju kulturne ustvarjalnosti. Ne le na pevskem in glasbenem področju, pač pa tudi, in morda še bolj, na intelektualnem, kar se pogosto pozablja, ker ni tako udarno, množično in vsem na očeh. Je pa podlaga za vse druge oblike dela in napredka. Škoda je le, da se ne znamo dobro organizirati, saj s tem veličastnim jubilejem »ne diha« cela naša skupnost. Tako pomemben jubilej bi moral biti (po mojem mnenju) pač rdeča nit vseh praznovanj v naši občini letos. Bil je idealna priložnost za skupno ustvarjalnost, za dvig našega duha. O drugih prireditvah, ki jih bo Župnija Dobrepolje še posvetila temu jubileju, boste lahko več prebrali v župnijskem listu »Oznanila«. ♦ Izvrstni uspehi učencev Glasbene šole Grosuplje Za nami je 13. regijsko tekmovanje mladih glasbenikov okolice Ljubljane in Zasavja, ki so se ga uspešno udeležili tudi naši učenci. V Trbovljah so 9. februarja 2010 tekmovali v disciplinah flavta, fagot, saksofon in klarinet, v Logatcu pa 10. februarja 2010 v disciplini klavir. V disciplini flavta so pod mentorstvom Nikoline Kovač Juvan dosegli naslednje rezultate: Tinkara Stražišar v I. b kat.: zlato priznanje (90 točk) Zala Bregar v I. b kat.: srebrno priznanje (87 točk) Karin Kovaček v I. c kat.: srebrno priznanje (88,33 točk) V disciplini fagot pod mentorstvom Jasne Rojc: Matevž Škulj v I. b kat.: zlato priznanje (91 točk) V disciplini saksofon pod mentorstvom Andreja Tomažina: Tilen Miklavič v I. a kat.: zlato priznanje (94,33 točk) V isti disciplini pod mentorstvom Mitje Dragoliča: Petra Prebanda v I. b kat.: srebrno priznanje (86 točk) V disciplini klarinet pod mentorstvom Mitje Dragoliča: Špela Zupančič v I. c kat.: zlato priznanje (90,67 točk) V disciplini klavir pod mentorstvom Eve Sotelšek: Marjetka Valentinčič v I. b kat.: zlato priznanje (90 točk) V isti disciplini pod mentorstvom Apolonije Štrubelj: Filip Suhadolc v I. a kat.: zlato priznanje (97,33 točk) Na državno tekmovanje, ki se bo letos odvijalo med 15. in 19. marcem, so se uvrstili: Tinkara Stražišar (flavta), Matevž Škulj (fagot), Tilen Miklavič (saksofon), Špela Zupančič (klarinet), Marjetka Valentinčič in Filip Suhadolc (oba klavir). Slavnostni koncert nagrajencev s podelitvijo priznanj tekmovalcem je potekal na Glasbeni šoli Vrhnika 12. februarja 2010 ob 18. uri. Na njem sta nastopila tudi naša učenca Filip Suhadolc in Tilen Miklavič. Na 11. državnem tekmovanju slovenskih citrarjev 6. februarja 2010 v Žalcu pa je pod mentorstvom Cite Galič naša učenka Klara Gruden v 3. kategoriji s 85 točkami osvojila bronasto plaketo. Vsem tekmovalcem in njihovim mentorjem iskreno čestitamo! Glasbena šola Grosuplje (Nina Kaufman) Obvestila NVO stičišče ^^ Srca Slovenije Nabžba v vcĚo prihodnost OPERAOJO DELNO FINANORAEVROPSKAUNIJA Evropski socialni sklad Napovednik Zaposlovanje v društvih in ustanovah • februar - INOVATIVNOST IN NVO Na brezplačni delavnici, ki je namenjena članom društev, zasebnih zavodov in ustanov, boste spoznali, zakaj je inovativnost temelj uspešnih projektov. Morda boste lažje snovali logične okvirje projektov in se na drugačen način lotevali aktivnosti. Delavnica bo v torek, 23. 2. 2010, od 17.00 do 19.00 ure v Mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. • marec - IZDELAVA ZAKLJUČNEGA RAČUNA ZA DRUŠTVA Leto 2009 je vneslo pomembne spremembe pri pripravi in izdelavi zaključnega računa za zadnje koledarsko leto, saj so bile sprejete spremembe Zakona o društvih, Pravilnika o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti. Te lahko pomembno vplivajo na samo sestavo zaključnega računa za društva, zato bomo v začetku marca izvedli brezplačno delavnico, kjer se boste seznanili z vsemi novostmi in pravilno pripravo poročil. • aktualno - RAČUNOVODSKA POMOČ ZA DRUŠTVA Izkoristite možnost brezplačnega računovodskega svetovanja o oddaji letnih poročil za društva in drugih računovodskih vprašanjih. Vodenje računovodstva za vašo nevladno organizacijo pa si lahko posodobite in poenostavite z uporabo spletnega računovodskega programa miniMAX. Več informacij na www.srce-me-povezu-je.si, info@srce-me-povezuje.si ali 040 365 850. Regionalno stičišče NVO delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete: Institucionalna in administrativna usposobljenost; prednostne usmeritve: Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga. Delo v društvih oz. nevladnih organizacijah temelji na prostovoljstvu. Delo, ki ga člani društev opravljajo je prostovoljno in praviloma brezplačno. Prav gotovo je pomoč pri izvajanju programov društev dobrodošla, še zlasti če obstajajo možnosti javnih sredstev za pokrivanje stroškov dela. V ta namen smo se s skupnimi močmi tudi drugih stičišč uspešno prijavili na nacionalni program javnih dela za leto 2010. Iz Osrednjeslovenske regije se je vključilo 7 nevladnih organizacij in pridobilo 8 novih delovnih mest. Gre za program zaposlovanja za obdobje enega leta pri katerem Zavod za zaposlovanje krije 80% stroškov plače. S pridobitvijo novih delovnih mest so društva pridobila ljudi, ki so jim v pomoč pri izpolnjevanju društvenih programov dela. Tudi pri prijavi na lokalni program javnih del za leto 2010 smo pomagali 5 nevladnim organizacijam, katerim zavod krije 100% strošek zaposlitve. Obvestilo kmetijsko svetovalne službe Tista društva, ki že vrsto let koristijo javna dela, vedo, katere naloge oz probleme povzroči zaposlenec - od zagotovitve delovnega prostora, računalnika, telefona internetne povezave, izplačila plače in zelo pomembnega usmerjanja oz mentorstva. Stičišče NVO Srca Slovenije je pomagalo pri vzpostavitvi primernih pogojev za delo, kot tudi pri vzpostavitvi elektronskega bančnega, računovodskega in davčnega poslovanja. Kmetijsko gozdarska zbornica Siovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD LJUBLJANA Oddelek za kmetijsko svetovanje Videm 36, 1312 Videm Dobrepolje franc.omahen@lj.kgzs.si Pričetek izpolnjevanja vlog za subvencije v kmetijstvu S 5. marcem bomo pričeli z izpolnjevanjem vlog za neposredna plačila v kmetijstvu. Kampanja bo potekalo do 15. maja. Vloge se bodo na agencijo pošiljale v elektronski obliki. Vsi, ki želite izpolniti vlogo na Kmetijsko svetovalni službi, prosim, da me pokličete na telefonsko številko 7867 150 ali se oglasite v pisarni vsak delovni dan od 7 do 8 ure, da se dogovorimo za termin izpolnjevanja. Pred izpolnjevanjem preverite vse povr- šine (GERK-e), če so pravilno vrisane glede na pozicijo površine in vrsto rabe. V GERK-ih ne smejo biti zajete nekmetijske površine (zaraščene površine, zelenice okoli hiš, ki se kosijo z vrtno kosilnico, pozidane površine ...). Če ugotovite taka neskladja, jih morate na Upravni enoti Grosuplje najprej odpraviti in šele potem preidete na vnos vloge. Grafičnih predtiskov letos ne boste prejeli, na voljo so vam na spletni strani ministrstva: http://rkg.gov.si/GERK/viewer.jsp KSS Dobrepolje, Franci Omahen Kultura Mestna Hnjižmca Grosiifije Enota Dobrepoije Iz knjižnice ^WÊk Videm 34 • Telefon: 01/786 71 40 • sikvidem@gro.sik.si V prostore knjižnice Vas vabimo v ponedeljek in sredo od 12.30 do 19. ure, torek in četrtek od 9. do 14. ure, petek od 12.30 do 20. ure. Pri medicinski odpravi v Zambijo pomagali tudi Dobrepoljci! Mersel Jasmina Krajevna knjižnica Dobrepolje je v sodelovanju s Sekcijo razgledi Društva Koma 750 in Dramsko skupino Scena pripravila strokovno predavanje - Medicinska odprava v Zambijo. Z namenom deliti in poglobiti medicinsko znanje se je v Zambijo odpravila skupina študentk medicine, ki so tri mesece preživele v misijonski bolnišnici v Nagomi, kjer so delovale kot del osebja. Odprava je potekala v okviru Sekcije za tropsko medicino v Ljubljani in s pomočjo donatorjev, med katerimi je bila tudi dobrepoljska Dramska skupina Scena, ki jim je v ta namen podarila izkupiček odigrane predstave Gosposka kmetija. Na predavanju smo prisluhnili doživetim izkušnjam in si ogledali fotografije, ki so jih pripravile Maja Kolšek - zdravnica, Maša Klešnik - absolventka medicine, Maja Arko - absolventka babištva, Nataša Pekolj - študentka zdravstvene nege in Maja Mastnak -študentka dentalne medicine. Dekleta so se za odpravo v Zambijo odločila predvsem zaradi močne želje po tem, da bi lahko pomagale in delile svoje znanje z nekom, ki nima enakih možnosti kot mi. Vse navzoče so zagotovo pretresli podatki o težkih življenjskih razmerah, s katerimi se srečujejo prebivalci te dežele in pomanjkanju osnovnih surovin in oskrbe, ki se nam zdijo popolnoma samoumevne. Njihovo življenje med drugimi zaznamujejo slaba in osnovno opremljena bivališča, brez strojnih pripomočkov, kot je pralni stroj, pomanjkanje hrane in zdravstvene oskrbe. Več o razmerah in situacijah s katerimi so se soočala dekleta pa si lahko preberete v prispevku, ki ga je pripravila študentka Maja Mastnak. Izpostavila bi samo misel, ki jo je navedla in ob kateri bi se lahko zamislili: »Med njimi je prisotna skrb in pozornost do sočloveka, ki je pri nas nismo več vajeni, saj strmo pada v pozabo.« Resnično prevečkrat pozabljamo na sočloveka vendar dobrotljivost kljub temu ostaja tudi zavoljo takšnih ljudi, ki so pripravljeni nesebično pomagati in ki jim je največja zahvala nasmeh na obrazu in objem, ter stisk roke. Vsem dekletom, ki so se vrnila z odprave, lahko le čestitamo za njihovo srčnost in vztrajnost. Ob zaključku pa je za dozo smeha poskrbela Dramska skupina Scena, katere predstavniki so zaigrali skeč. Da pa domov nismo odšli lačni, gre zahvala PEKARNI BLATNIK, ki je vse obiskovalve pogostila s svojimi krofi. Naše čute je s svojim čudovitim igranjem na klavir prebudila Prijatelj Lucija, ki je poskrbela za glasbeni uvod. Tudi v mesecu marcu vas vabimo, da se nam pridružite na naših večerih. Prvega, ki bo literarno obarvan, pripravljamo v sodelovanju s Turističnim društvom Podgora, v sredo 10. marca ob 19. uri. Prisluhnili bomo predstavitvi knjige Kitke avtoric Ane Porenta, Sonje Votolen in Jane Pečečnik. Na potopisnem večeru, v sredo 17. marca ob 19. uri, pa nam bo o svojem motorističnem popotovanju po Rusiji spregovoril domačin Gregor Klinc. Na koncu bi izpostavila le še novo izdano knjigo o znameniti dobrepoljski osebnosti - Franu Jakliču, ki jo je pripravil dr. Mihael Glavan in jo podrobneje predstavil na literarnem večeru v Mestni knjižnici Grosuplje. Glavan v svoji monografiji na svojevrsten način celovito predstavlja življenje in delo Frana Jakliča in pri tem prinaša tudi dopolnitve in poglede na avtorja, ki doslej še niso bili predstavljeni. Knjigo s kratkim in samozadostnim naslovom - Jakličeva knjiga si lahko izposodite tudi v knjižnici. Lepo vabljeni v knjižnico! ♦ Knjige so ladje misli, ki potujejo po valovih časa in nosijo dragocen tovor od roda do roda. Francis Bacon februar 2010 Medicinska odprava v Zambijo 17 Življenje na malo drugačen način Zambija je država, ki je velika za kar dvaintrideset Slovenij, kjer živi skoraj dvanajst milijonov ljudi, ki skupaj govorijo 73 jezikov, kjer so ljudje zelo ponosni na naravna bogastva, ki jih ima njihova domovina. Maja Mastnak Baker, Viktorijini slapovi, neokrnjena narava, divje živali. Vsak s ponosom in žarom v očeh pove, da so to njihovi zakladi. Vendar to niso bili razlogi, ki so našo skupino pripeljali tja. Zambija ima tudi drugo stran. Je država, kjer več kot polovica prebivalstva dan preživi z manj kot 1 USD na dan, zdravstvena oskrba je težko dostopna, saj imajo na 10000 ljudi le enega zdravnika (v državi je npr. en onkolog), zdravstvene usluge so večinoma plačljive, velika je prekuženost s HIV in prisotne so bolezni, ki jih pri nas ne poznamo ali jih skorajda ne vidimo več, saj jih preprečujemo s cepljenjem in z zgodnjim zdravljenjem; npr. otroška paraliza, okvara srčnih zaklopk po preboleli angini, glistavost, razširjene glivične okužbe kože in drugo. Leto dni pred odhodom v Zambijo se je dokončno oblikovala skupina petih punc. Sledile so dolgotrajne priprave pod okriljem Sekcije za tropsko medicino Medicinske fakultete v Ljubljani, ki deluje že od leta 1977, ko je prvo tako odpravo organiziral prof. Franjo Pikelj, in iskanje do-natorjev, brez katerih odprave ne bi bilo mogoče izpeljati (zato se vsem iskreno zahvaljujemo za pomoč). Z njihovo pomočjo smo zbrale precej denarja in ogromno sanitetnega materiala ter zdravil, s katerimi smo se lahko podale na pot. Naše bivanje v misijonski bolnišnici v Nangomi v Zambiji je trajalo od julija do septembra v letu 2009. In bilo je nepozabno. Vsak začetek je težak. Tudi naš je bil, ko smo začele delati v tej afriški državi, saj kljub pripovedi odprav, ki so že bile v Zambiji, nismo pričakovale tega, kar nas je pričakalo. Stare železne postelje prekrite s preperelimi blazinami iz pene, razbita okna, ki skrbijo, da je v sobah ves čas mrzlo, dotrajani terapijski vozički, ki so se pomikali proti tvoji volji. Tekoča voda je bila na voljo le dvakrat v dnevu za kratek čas, tako da je bilo potrebno vodo shranjevati v posebnih sodih, sestre pa so zve- čer večkrat delale ob svečah, ker je zmanjkalo elektrike. Domača volovska vprega je velikokrat služila za prevoz bolnikov. Kar nekaj časa smo potrebovale, da smo se privadile na nove razmere dela in večkrat smo imele občutek, da delamo v vojnih razmerah pod drevesom. Vendar je Nan-gomska bolnišnica glede na preostale kar dobro opremljena. Ker je na podeželju, jo denarno podpira država, zato je zdravljenje v njej zastonj. V bolnišnici se vsakodnevno spopadajo s primanjkovanjem osebja, zato so tako zdravniki kot sestre močno obremenjeni in takšnega napora daljši čas večina ne zdrži. Zaradi pomanjkanja materiala in opreme je večino časa potrebno improvizirati in se večkrat zadovoljiti z ne najboljšim. Navajene ugodja in vedno polnih zalog zdravil ter ostalih pripomočkov, ki nam olajšujejo delo doma, smo bile pretresene. Ugotovile smo, da imamo veliko stvari za samoumevne. Za nego bolnikov ne skrbi bolnišnično osebje. Bolniki dobijo en obrok dnevno, nshi-mo (tradicionalna jed iz koruzne moke, trda bela polenta, ki se je z rokami) in fižol. Za vsak obrok več poskrbijo svojci. Ti jih tudi umivajo, peljejo na stranišče, preoblačijo postelje in poskrbijo za kakšno dodatno odejo. Pogosto pa svojci ne morejo preživeti veliko časa z njimi, saj imajo doma družino, za katero morajo skrbeti, in večkrat tudi polje, na katerem je treba delati, da preživijo. Bolniki so tako prepuščeni sami sebi, po več tednov ležijo umazani v posteljah na istih rjuhah, osamljeni. V takšnih trenutkih se pokaže, kako zelo so Zambijci odprti in povezani med seboj, čeprav jih ne vežejo krvne vezi. Vedno si pomagajo in včasih svojci koga drugega priskočijo na pomoč bolniku, ki je v bolnišnici ostal sam, mu pomagajo do stranišča ali pri hranjenju. Še posebno je to izrazito, če so bolniki otroci. Če otrok zajoka, mamice pa ni poleg, ker je morala iti oprat perilo ali na tržnico kupit hrano, ga druga ženska vzame v svoje naročje in pomiri. Otroka si v chitenji (pisana bombažna ruta) priveže na hrbet in ga nosi naokrog, dokler ne preneha jokati. Med njimi je prisotna skrb in pozornost do sočloveka, ki je pri nas nismo več vajeni, saj strmo pada v pozabo. Velik šok je bilo tudi spoznanje, da vsem ne moreš pomagati, saj nekateri, predvsem veliko mladih, pride v bolnišnico umret. Okuženost s HIV je v Zambiji zelo velika, sploh je delež okuženih velik v bolnišnicah, kamor pridejo ljudje zaradi težav, ki nastanejo ob napredovanju okužbe, ko se že razvije AIDS. Po- gosto pridejo v zadnjih vzdihljajih, saj najprej poiščejo pomoč pri tradicionalnih zdravilcih (vračih). Ta vrsta medicine je v Zambiji še zelo prisotna, zato veliko bolnikom, ki so imeli v osnovi bolezen, ki bi se jo dalo z ustrezno terapijo preprosto in hitro pozdraviti, ne moreš več pomagati. Podobne zgodbe doletijo nedonošenčke in podhranjenčke. Zaradi skope opremljenosti bolnišnice večina nedonošenčkov ne preživi. Podhranjenčke je treba hraniti z mlečnimi formulami, jih zdraviti z antibiotiki in jim zagotoviti toplo okolje. Na tako zdravljenje se zelo dobro odzovejo, če le ne pridejo prepozno. Vendar se to žal še vedno pogosto zgodi, saj mamice odlašajo z obiskom bolnišnice, ker nočejo pustiti preostalih otrok samih. Posledično je smrt včasih neizogibna. Kljub bedi, v kateri živijo, med ljudmi vedno vladata veselje in optimizem, ki sta nalezljiva. Po začetnih mukah smo se močno zbližale z zdravstvenim osebjem in ljudmi v vasi. Čeprav je težko verjeti, je na oddelkih vsak dan odmeval smeh, iz malega tranzistorja pa se je širila afriška glasba. Otroci iz vasi so bili naša vsakodnevna družba. Radovedni in igrivi, sami so si delali igrače iz odpadlih materialov ali pa so peli in plesali, tudi tisti, ki so komaj shodili so že poplesavali, ko so slišali zvok glasbe. Vse to nam je vlivalo voljo, da nismo obupale, ampak smo se trudile po najboljših močeh. Zavedati smo se začele, da ne moremo rešiti sveta, lahko vsaj malo pripomoremo k izboljšanju kvalitete tistih, s katerimi smo bile vsakodnevno v stikih. Nato pa je prišel dan, težko slovo, ko smo še zadnjič zakorakale po prašni cesti mimo bolnikov, ki so v travi pod drevesom čakali na odprtje ambulant, še zadnjič pomahale v slovo in zadržale solze, ki so silile iz oči, ter s kislim nasmeškom zapustile Nangomo. Z mislijo, da je bila to nepozabna izkušnja in da se bomo še vrnile. Upamo, da je del nas, znanje in izkušnje, ki smo jim ga dale, naše navdušenje do dela, vsaj za kratek čas ostal z njimi in jim pripomogel k boljšemu življenju tudi sedaj, ko nas ni več tam. Iskrenost, hvaležnost, dobra volja, srečni nasmehi, topli stiski rok in objemi so le majhna pa vendar velika darila, ki so nam jih dali ljudje, s katerimi smo delale in živele. To so stvari, ki so nas spremenile in nas bodo vedno spremljale. Več o odpravi si lahko preberete na www.zambija2009.net. ♦ Otvoritev slikarske razstave Mojca Pugelj V sejni sobi občine Dobrepolje si lahko še do konca marca ogledate razstavo 12 avtorjev, vsi člani Palete, likovne skupine, ki deluje v Grosuplju pod okriljem KUD Teater Grosuplje, hkrati pa so vsi ustvarjalci tudi člani Univerze za tretje življenjsko obdobje Grosuplje. Razstava je nastala kot rezultat enotedenske poletne de- Somo zaradi nje se odprejo cvetovi. Zaradi nje jim vetrovi božaio lica. Zaradi nje so drobni metulji pripotovali iz daljnih svetov v prekrasnih oblačilih. Sanno zaradi nje, zaradi Ljubezni. Rudi Kerševar\ lavnice na gradu Boštanj, ki je bila posvečena spoznavanju barv, z mentorico Sandi Zalar. Likovna razstava ima tematski naslov: Moja muza, ker imajo slike za osnovo lirično občutenje poezije. Ob razstavi smo lahko izvedeli tudi karkoli v zvezi z delovanjem likovne sekcije ali Univerze za tretje življenjsko obdobje Grosuplje, poslušali pa smo pevke Vokalne skupine Mavrica. ♦ P R E D A V A N J E Jakličev dom, mala dvorana, 26. 3. 2010 ob 19. uri. Predavanje na temo zdravilne gobe. Predava Andrej Gregori iz inštituta za naravo. Gobe za domačo vzgojo bo na predavanju možno kupiti. Zanaravo.com - izdelki iz medicinskih gob, gojenje gob Kaj počnemo? Že vrsto let se ukvarjamo z gojenjem jedilnih in zdravilnih vrst gob ter izdelavo začetnih kultur podgobja (micelija) za gojenje gob na najrazličnejših substratih. Preizkušamo različne vrste substratov, gobjih sevov ter tehnik gojenja. Zavzemamo se za: • uporabo gob in izdelkov iz njih za dobrobit Zemlje, ljudi ter živali, za globlje razumevanje pomena gob, njihovega gojenja in pomena le-tega za naravo in človeka • uporabo in izdelavo zdravil in prehrambenih dodatkov iz gob, • naravi prijazne tehnike gojenja gob, predvsem za izrabo odpadnih materialov živilsko ter lesnopredelovalne industrije v ta namen, širitev gojenja gob v ljubiteljske in komercialne namene, preko tega pa za razvoj in obnovo podeželja, predvsem oživljanje opuščenih kmetijskih objektov. povečanje uporabe zdravilnih gob v vsakdanji prehrani ter za seznanjanje širše javnosti o njihovi vsesplošni uporabnosti razširjanje informacij o pomenu gojenja gob ter njihove uporabe v prehrani in medicini. Vstop prost. Vabljeni! Društvo gobarjev štorovke - Šentrumar hočevje Videm 34, 1312 Videm-Dcbrerglje februar 2010 Pustovanja 19 Zagoričani so se na pustno nedeljo udeležili karnevala v Kostanjevici na Krki Kostanjevčani so nas po različnih kanalih vabili že več let, vendar se nikakor nismo mogli odločiti za ta korak. Letos smo se le opogumili. Organizatorji so nas lepo sprejeli in pogostili. Poudarja jo našo pobratenost izpred mnogo let in na to so ponosni. Prav na tem obisku sta se župana dogovorila za podpis listine. Veseli smo bili, da si je župan vzel čas in šel z nami. Oba kraja pa povezuje tudi naš rojak Tone Kralj, ki je pokopan v Kostanjevici. Vse to so vzroki, ki so nas vodili v gostovanje. Predstavili in promovirali smo nas z delitvijo mapic z zloženkami in seveda z različnimi liki mačkar, ki so sodelovale v povorki. To je bil tudi čas za medsebojno druženje, spoznavanje pustnih šem iz drugih krajev in povezovanje med sabo v pustnem času. Marija Žnidaršič Pustovanje v Ponikvah Zima 2010 nasula je snega, vsak sosed polno ga dvorišče ima. Kam naj se sneg meče je pokora, povsod zmanjkuje že prostora. Ponikovski fant ni puhloglav, v centru vasi zrasel je Triglav, brž zbere vkup se nekaj Blažev, in vrh gore postavi stolp Aljažev. Pohod v gore letos je bila nit rdeča, gorska oprema fantom je krasila pleča. Prikazali so, kako se v gore hodi, da kateri od kozličkov mladih ne zablodi. Nek'tera situacija nastane smešna, prehitro konča odprava se uspešna. Vsi firbci, ki smo se na vasi zbrali, smo odpravi strašno hudi se nasmejali. Marija Mohorič 20 Čistilna akcija februar 2010 V akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu! že vključena polovica občin Prek satelitskih slik prostovoljci prečesali petino Slovenije - Nekatere občine še iščejo občinske organizatorje - Prostovoljci bodo čistili gozdove in kraje, v katerih živijo Akcija Očistimo Slovenijo v enem dnevu! je dva meseca pred 17. aprilom, ko bodo prostovoljci po vsej Sloveniji odstranjevali gospodinjske in kosovne odpadke z divjih odlagališč, v polnem razmahu. Prostovoljci so preko Geopedije pregledali približno petino Slovenije in odkrili 2246 potencialnih divjih odlagališč, 206 lokacij pa je tudi potrjenih in opisanih. Veliko večino potencialnih odlagališč še prekriva sneg, ki onemogoča popis in kartiranje. Ker je prav popisovanje ena najzahtevnejših in obsežnih nalog, v duš-tvu Ekologi brez meja, ki akcijo organizira, v drugi polovici marca načrtujejo predvidoma dve iskalno čistilni akciji, na katerih bodo skupaj s skavti, taborniki in drugimi nevladnimi organizacijami izvedli skupno terensko popisovanje divjih odlagališč, pomagali pa naj bi tudi vojska, policija in Zavod za Gozdove Slovenije. Vsak teden 50 novih prostovoljcev Akcija je med prebivalstvom naletela na dober odziv, saj se k sodelovanju vsak teden prijavi približno 50 novih prostovoljcev. Največ dela imajo trenutno občinski organizatorji, ki so vez med organizatorji projekta in občinami ter komunalnimi podjetji. Zaenkrat deluje 145 občinskih organizatorjev, dogovor o aktivnem sodelovanju pri akciji sta podpisali 102 občini, cilj pa je, da bi svojega organizatorja imela vsaka od 210 slovenskih občin. Kljub snegu so bili dejavni tudi popisovalci na terenu, kjer je 70 prostovoljcev v zadnjem tednu uspelo popisati blizu 100 odlagališč. Organizatorji pa še vedno vabijo k sodelovanju nove prostovoljce, ki bi delovali kot občinski organizatorji oziroma popisovalci divjih odlagališč in s podporo akciji v vseh kotičkih Slovenije omogočili njen uspeh. Akciji so se pridružile tudi številne vladne in nevladne organizacije, kot častni pokrovitelji so jo podprli tudi Predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Turk, predsednik Državnega zbora dr. Pavel Gantar ter predsednik Vlade Republike Slovenije Borut Pahor. Poleg tega se je v projekt vključilo Ministrstvo za šolstvo in šport, ki vabi vse šole, da se udeležijo čistilne akcije, Ministrstvo za obrambo RS s Slovensko vojsko ter Upravo RS za zaščito in reševanje, Ministrstvo za notranje zadeve s Policijo in Generalno policijsko upravo, Zveza prijateljev mladine in Direkcija RS za ceste. Pri izvedbi projekta prav tako sodelujejo Geopedia, Zavod za gozdove Slovenije, Planinska zveza Slovenije, Slovenska potapljaška zveza, Lovska zveza Slovenije, Gasilska zveza Slovenije, Turistična zveza Slovenije, Zveza tabornikov Slovenije, Združenje slovenskih katoliških skavtov in skavtinj, Fokus, Uma-notera, CIPRA, Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije, Slovenska turistična organizacija, Združenje občin Slovenije, Skupnost občin Slovenije, Zavod RS za varstvo narave, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Olimpijski komite Slovenije in Notranjsko - Kraška Regionalna razvojna agencija. V enem dnevu odstraniti 20.000 ton odpadkov.................................................................................. Čeprav prvi popolni popis divjih odlagališč šele nastaja s pregledovanjem Geopedije in terenskim popisom prostovoljcev v akciji, je po ocenah Slovenija posejana z okoli 50.000 divjimi odlagališči, kjer je odvrženih 400.000 ton odpadkov, velika večina je gradbenih odpadkov. Njihova površina zavzema 6 kvadratnih kilometrov, toliko kot površina dveh Bohinjskih jezer, skoraj 20 odstotkov jih je nevarnih okolju, živalim in človeku. Popis in register bo zajemal vse odpadke, tudi gradbene in nevarne, njihov register pa bodo organizatorji predali pristojnim institucijam, ki bi morale zanje poskrbeti. www.ocistimo.si Prostovoljci bodo tako 17. aprila čistili komunalne in kosovne odpadke, gradbene pa le v občinah, ki bodo same poskrbele za potrebno mehanizacijo. Poleg čiščenja divjih odlagališč v naravi bodo prostovoljci čistili tudi ulice, ceste, okolico šol in vrtcev, stanovanjske okoliše ter sprehajalne in pohodne poti. Tako bomo našo akcijo povezali s čistilnimi akcijami, ki jih že tradicionalno izvajajo v marsikateri slovenski občini. Letos želimo vse te akcije združiti na en dan, pri tem združiti 200.000 ljudi in zbrati vsaj 20.000 ton komunalnih odpadkov, pravijo Ekologi brez meja. Tudi v občini Dobrepolje so se aktivnosti za organizacijo čistilne akcije že začele. Občina Dobrepolje je o načrtih seznanjena in podpira izvedbo tradicionalnih čistilnih akcij na dan, ko je napovedana vseslovenska akcija, to je 17. aprila 2010. V mesecu marcu bodo potekale intenzivne aktivnosti na ravni Občine, v šolah, vrtcih, društvih in drugih združenjih. Da bi akcija v občini Dobrepolje uspela, bo namreč potrebno sodelovanje čim večjega števila prostovoljcev, ki bodo popisovali divja odlagališča, organizirali čistilno akcijo in/ali se pridružili marčevskim is-kalno-čistilnim akcijam, v katerih bomo iskali in popisovali divja odlagališča. Društvo Ekologi brez meja s partnerji tako vabi vse občane, da se pridružite projektu Očistimo Slovenijo v enem dnevu! Več o akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu! lahko preberete na spletnem naslovu www.ocistimo.si, kjer se lahko tudi prijavite kot prostovoljka oziroma prostovoljec. Ali je naša zemlja dovolj preskrbljena s hranili? Vselej in v vseh časih so bila rodovitna tla tisti dejavnik, ki je odločal o blaginji ali bedi vsakega naroda. Justus von Liebig Mojca Pugelj 3. marca se je v Modri dvorani Jakličevega doma zbralo okrog 40 občanov, ki so z zanimanjem prisluhnili predavanju z naslovom »Ali je naša zemlja dovolj preskrbljena s hranili?« Prvl del predavanja je opravil Franci Omahen iz Kmetijsko svetovalne službe Dobrepolje. Izvedeli smo veliko novega o sestavi tal, o rodovitnosti tal, o vzorčenju tal ... Tla so sestavljena iz : • Zraka, ki se nahaja v makroporah, v tla ga dovajamo z obdelovanjem • Vode, ki se nahaja v mikroporah in omogoča življenjske procese ter oskrbuje rastline s hranilnimi snovmi iz tal • Mineralnih delcev, ki določajo lastnosti tal in so vir mineralne prehrane rastlin • Organske snovi, ki nastane iz odmrlih rastlin, gnoja, komposta in je hrana za rastline in živi svet v tleh, je pa tudi vir humusa in toplote Da so tla rodovitna, mora biti v zemlji vsaj 3% organske snovi. In kakšna so rodovitna tla? • globoka (ne pretežka) • imajo ugodno kislost (kar je pomembno za sprejem hranil) • vsebujejo dovolj humusa (in organske snovi) • imajo dobro razmerje voda zrak (tla ne smejo biti zbita !) • vsebovati morajo rastlinam dostopna hranila Kakšna tla imamo, pa lahko ugotovimo z vzorčenjem tal - z analizo hranil (fosforja in kalija). Izberemo si 15 - 20 od-vzemnih mest na parceli (brez roba parcele), izkopljemo iz vsakega mesta nekaj zemlje in vzorce pošljemo na Kmetijski inštitut Slovenije. Analize po Sloveniji so pokazale pre-založenost vrtnih tal s fosforjem. Fosforja vrtnine ne potrebujejo veliko, zato se ob vsakem gnojenju s hlevskim gnojem le-ta kopiči v zemlji. Vrtnine potrebujejo veliko kalija. Kako pa gnojimo na vrtu? Vrt pognojimo le vsako drugo leto z odležanim hlevskim gnojem, ki se kompostira od 6 do 12 mesecev. Hranila iz hlevskega gnoja so na voljo rastlinam še tri leta (korenovke in čebulnice hlevskega gnoja ne prenašajo). Slaba stran gnojenja s hlevskim gnojem pa predstavljajo škodljivci, ki prezim-ljajo v gnoju (bramorji, strune, ličinke hroščev). Namesto hlevskega gnoja lahko uporabimo domači kompost, zaorjemo rastline za zeleno gnojenje (facelija, detelje, ogrščica) ali kupimo že pripravljena organska gnojila. Drugi del predavanja pa je vodila Ana Ogorelec iz Kmetijsko gozdarske zbornice, ki je predavala o zelenjavi z domačega vrta. Za kuharico ali kuharja je pomemben zelenjavni vrt, kjer je mogoče vsak dan sproti nabrati svežo zelenjavo in zelišča. Takšen vrt je sestavni del večine slovenskih vrtov. Izbira zelenjave v njem je lahko velika in z njo lahko temeljito popestrimo dogajanje v domači kuhinji. Doma pridelana zelenjava ima polnejši okus, ker raste pod pravim soncem, brez umetnih pospeševal. Ne smemo pozabiti tudi na zelišča, ki imajo pomembno vlogo v kuhinji. Jedi bodo polnejšega okusa, če bomo uporabljali sveža in doma pridelana. Zelenjavni vrt je tudi odličen konjiček, saj je vedno dovolj dela in uspešno zapolnjuje prosti čas. ♦ rt Misli »Ko boste na svojem vrtu zagledali deževnika, takrat boste vedeli, da ste ustvarili okolje, ki podpira življenje.« "Zemlja človeštva ne rabi za preživetje. Preden smo prišli na ta planet, je šlo materi Zemlji kar dobro. Če je ne bomo ljubili, bomo izgubljeni.« Louise L. Hay Pomagajmo žabicam čez cesto Bliža se čas, ko bodo dvoživke znova prečkale ceste in bomo potrebovali pomoč prostovoljcev Lara Kastelic Res da je šele februar, vendar se bo narava kmalu prebudila in z njo tudi dvoživke, ki neugodne zimske mesece preživijo zakopane v tla. Ko se temperatura dvigne na okoli 4°C ter je vreme vlažno, se žabe, krastače, urhi ter pupki preselijo v najbližjo primerno vodo, kjer poteka razmnoževanje. Na Radenskem polju morajo nekatere dvoživke pri tem prečkati zelo prometno cesto na relaciji Mla-čevo - Račna. Na žalost jih pri tem večji del konča pod kolesi avtomobilov. Zato bomo letos znova postavili zaščitno ograjo ter živali dvakrat dnevno prenašali na drugo stran. Ker je dvoživk zelo veliko, bomo veseli pomoči prostovoljcev. Če vas zanima, kako poteka akcija, želite pobliže spoznati dvoživke in jim pomagati, se nam pridružite. Svoje podatke pošljite na zabice@radenskopolje.si. Prostovoljci s seboj potrebujejo odsevni jopič ter dobro baterijo. Več informacij boste našli tudi na spletni strani www.radenskopolje.si. kraj j i n s k i park nskopolje KOLEDAR DOGODKOV NA RADENSKEM POLJU Sobota, 6. 3. 2010 TEČAJ OBREZOVANJA SADNEGA DREVJA Tečaj se bo pričel ob 9h v Galeriji Grad Bo-štanj s teoretičnim predavanjem o obrezovanju, ki mu bo sledil praktičen prikaz rezi sadnega drevja. V primeru večjega števila prijav bo tečaj potekal tudi v petek, 05.03.2010. Dodatne informacije na www.radenskopolje.si ter www.grajski-vrt.si. Prijave sprejemamo na telefon 040 655 796 ali info@radenskopolje.si. Marec 2010 TEČAJ CEPLJENJA SADNEGA DREVJA Tečaj bo potekal konec marca. Dodatne informacije bodo objavljene naknadno na www.radenskopolje.si ter www.grajski-vrt.si. Prijave sprejemamo na telefon 040 655 796 ali info@radenskopolje.si. Izobraževanje in usposabljanje prostovoljcev OZRK Grosuplje V sredo, 27.1.2010, je v dvorani družbenega doma na Taborski 1 v Grosupljem potekalo izobraževanje in usposabljanje prostovoljk in prostovoljcev Krajevnih organizacij Območnega združenja RK Grosuplje, ki sta ga izvedli strokovni sodelavki Rdečega križa Slovenije, Mateja La-movšek in Tina Nemanič. Izobraževanja se je udeležilo 56 prostovoljk in prostovoljcev, namenjeno pa je bilo širjenju znanj o Gibanju Rdečega križa, prostovoljstvu, socialni dejavnosti in odnosu do ranljivih skupin. Predsednik OZRK Grosuplje, Franc Horvat je ob koncu še predstavil aktualne aktivnosti za blažitev posledic recesije, zbiranje sredstev za pomoč ljudem v stiski in cilje za prihodnje delovanje. Po koncu uradnega dela smo se zadržali v prijateljskem pogovoru ob dobrotah, ki so jih pripravile članice Društva podeželskih žena, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Svoj dar za pomoč ljudem v stiski lahko nakažete na: Območno združenje Rdečega križa Grosuplje, Taborska 6, Grosuplje Št. TRR: SI56 0202 2001 6581 140, odprt pri NLB, d. d. Namen plačila: POMOČ LJUDEM V STISKI Hvala! KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIZA DOBREPOLJE Priznanja krvodajalcem jubilantom Kri rešuje življenja. V Sloveniji potrebne količine krvi zagotavljamo s prostovoljnim darovanjem, zlasti v okviru krvodajalskih akcij Rdečega križa. Tudi v naši občini imamo krvodajalce, ki redno ali občasno darujejo kri. V lanskem letu je število krvodajalcev sicer nekoliko upadlo, vendar upamo, da jih bo letos spet več. Andreja Štorman Vreg, foto: Andrej Vreg Krajevna organizacija RK Dobrepolje je v petek, 5. februarja 2010 pripravila podelitev priznanj krvodajalcem jubilantom, ki so doslej kri darovali vsaj 5-krat, mnogi med njimi pa tudi večkrat. Zbrane sta pozdravila Janez Pavlin, župan Občine Dobrepolje in Franci Horvat, predsednik Območnega združenja RK Grosuplje. Marija Tegel, predsednica Krajevne organizacije RK Dobrepolje je predstavila delovanje krajevne organizacije, aktivnosti, ki smo jih izvajali v zadnjem obdobju in načrte za letošnje leto. Večer je obogatila mlada citrarka Veronika Zajc. Priznanja je prejelo trinajst krvodajalcev: štirje za 5-krat darovano kri, štirje so kri darovali 10-krat, dva 15-krat in eden 30-krat. Posebni priznanji pa sta prejela Nekaj besed je zbranim spregovoril župan občine Dobrepolje Janez Pavlin Večer je obogatila mlada obetavna citrarka Veronika Zajc Župan Janez Pavlin je podelil priznanje Marjanu Prijatelju iz Kompolj za 50-krat darovano kri Posebno priznanje je prejela tudi Perhaj Lidija iz Hočevja Ivan Novak iz Kompolj za 25-krat darovano kri in Marjan Prijatelj, prav tako iz Kompolj, ki je doslej kri daroval kar 50-krat. Priznanja so podelili župan Občine Dobrepolje Janez Pavlin, Marija Tegel in Franci Horvat. Druženje je bilo zelo prijetno in se je razvilo v sproščen pogovor. Za prostor in pogostitev so prijazno poskrbeli v gostišču Brdavs, šopke pa je prispevala cvetličarna Lilija iz Vidma. Ob koncu smo se posladkali še z odličnimi dobrotami, ki jih je pripravil aktiv kmečkih žena. Vsem se iskreno zahvaljujemo! ♦ Vabilo, da se nam pridružite Vabimo vse občanke in občine, da postanete člani Krajevne organizacije RK Dobrepolje. V marcu vas bodo obiskale prostovoljke, ki bodo zbirale predloge za delovanje in članarino RK.S skupnimi močmi bomo lažje in uspešneje pomagali pomoči potrebnim. Pridružite se nam! Občni zbor Društva podeželskih žena Dobrepolje Struge Občnega zbora Društva podeželskih žena Dobrepolje Struge, ki je bil 13.2.2010 v gostilni pri Zori v Kompoljah, se je udeležilo 21 članic ter gostje iz sosednjih društev. Mojca Pugelj Po otvoritvi občnega zbora in izvolitvi delovnega predsedstva je predsednica Pavla Hočevar podala Poročilo o delovanju društva. Tudi letos so bile članice zelo aktivne. Organizirale so tečaj peke pletenic, peke drobnega peciva na tradicionalen način in delavnico izdelovanja rož iz krep papirja. Poleg tradicionalnega sejma na Zdenski rebri in razstave na zahvalno nedeljo so pripravile tudi razstavo »Kako smo včasih kosili in kaj smo jedli ob košnji« ter se predstavile na prireditvi Podeželje v mestu v Ljubljani. Udeležile so se izleta v Avstrijo, si ogledale kmetijo Endo-vital v Seču in odšle na kopanje v Dolenjske toplice, ter se udeležile srečanja društev ljubljanske regije v Logatcu. Organizirale so predavanje o zdravilnih zeliščih, predaval je mag. Jože Kukman. Udeležile so se 4. ženskih kmečkih iger v Ivančni gorici in prireditve Kmetica leta, kjer je kandidirala tudi članica DPŽ Dobrepolje -Struge, Marija Nučič. Sodelovale so na razstavi suhokranjskih dobrot v Žužemberku. Pesem »Le kje so tisti časi« in »Davni spomini« članice Lojzke Jamnik, sta bili objavljeni v knjigi Prisluhni nam, ki jo je izdala Zveza kmetic Slovenije. Ogledale so si tudi gledališko predstavo, se veliko družile in se vsako prvo sredo v mesecu dobile na sestanku, poskrbele so za kar nekaj pogostitev gostov na raznih prireditvah, ter sodelovale in se družile s sosednjimi društvi. Finančno poročilo je podala Nada Lun- der, predsednica nadzornega odbora, Fa-ni Pugelj pa je podala Poročilo nadzornega odbora. V planu za letošnje leto je organizacija kakšnega zanimivega predavanja, maja bodo pripravile razstavo Setev in žetev. Septembra se bodo s svojimi dobrotami predstavile tudi na Svetovnem kongresu čebelarjev v Dolenjskih Toplicah. Jeseni bodo organizirale kulinarični tečaj. Kot vsako leto bodo tudi letos pripravile razstavo kmetijskih pridelkov in peciva na zahvalno nedeljo pred cerkvijo na Vidmu in v Strugah, v decembru pa razstavo po-prtnikov. Še naprej bodo sodelovale na prireditvah, razstavah in tekmovanjih v ter izven občine. Po uradnem delu so besedo dobili še gostje. Franci Omahen iz Kmetijske svetovalne službe je povedal nekaj splošnih informacij o subvencijah v kmetijstvu, Mihaela Logar, predstavnica Zveze kmetic Slovenije, pa je članice zelo pohvalila, predvsem kot ženske in matere, saj dejansko podpiramo tri vogale pri hiši. Članici Ivanka Zrnec in Nada Lunder sta v šaljivem dialogu predstavili dobre-poljsko štulo, večer pa so popestrili zvoki harmonike in maškare. Članice DPŽ se zahvaljujejo Pekarni Blatnik za krofe in Cvetličarni Danica za cvetje, ter članicam Ivanki Zrnec, Štefki Te-kavčič, Fani Pugelj in Nadi Lunder za sladke prigrizke po večerji. ♦ Obisk regije VULKANLAND v Avstriji Mojca Pugelj Predstavniki več društev iz več občin, med njimi tudi članice Društva podeželskih žena Dobrepolje - Struge so se 18.02. odpravili v neznano - na ogled Vulkanlanda. Vulkanland (vulkanska dežela) je regija v Avstriji, kjer so nekoč bruhali vulkani, danes pa je zgled mnogim regijam. Tukaj so razvili regionalni kulinarični center, povezali kmetije in podjetnike ter oblikovali regijske blagovne znamke za mesne izdelke, pivo, vina, naravne sokove, jabolčno vino ipd. Razvili so obrtniško dejavnost in uspeli tudi kot regija obrtnikov. Uspeli so z razvojem počitnic na podeželju. Realizirali so veliko število malih projektov, ki skupno predstavljajo uspešno regijo Vulkanland, ki se je razvila in uspela sredi ničesar. Prizadevajo se za ohranjanje in razvoj podeželja in ne za odpravljanje podeželja, njegovo uničevanje, vnašanje tujkov in spreminjanje avtentičnosti! V celotno regijo je vključenih kar 77 občin in ogromno proizvajalcev. Regijski projekt je razdeljen na tri glavna področja, in sicer kulinariko, obrt in tako imenovano življenjsko energijo - turizem. Kulinarične dobrote (suhomesnate proizvode) so lahko udeleženci izleta poizkusili že kmalu po prečkanju meje pri Gornji Radgoni, sledil je obisk kmetije, kjer se ukvarjajo z mlekarstvom, vključno s predelavo. Sledil je ogled kmetije Kurbishof, kjer se ukvarjajo z oddajanjem turističnih sob družinam z majhnimi otroki, ljubiteljem ohranjenih naravnih in kulturnih znamenitosti, pohodništva, podeželskega načina življenja, značilne kulinarike, bio pridelane hrane. Na koncu pa so si udeleženci ogledali še romarsko cerkev, se podali na zasluženo kosilo in se odpravili proti domu. ♦ Razno Resnična zaroka za valentinovo z radiem Zeleni val - prvič v Sloveniji Na dan zaljubljencev 14. februarja, je bilo letošnje Valentinovo prav posebno za več kot 70 parov, ki so se prijavili na prvi radijski projekt te vrste v Sloveniji- na RESNIČNO ZAROKO. V hotelu in kazino-ju Kongo v Grosupljem, se je kresalo od ljubezni in po šivih pokalo od gostov na zaključni prireditvi projekta Radia Zeleni val, ki sta jo povezovala Jerneja P. Zhem-brovskyy in Boštjan Levičar. Celoten večer je bil posvečen izboru zmagovalnega para, ki se je do prave zaroke v živo prebil skozi vrsto zabavnih igric, ples, dokazovanja svoje zaljubljenosti in prepričevanja strokovne žirije. Zajeten kupček nagrad, od križarjenja, vožnje z limuzino, prstana, romantične nočitve v Kongu do ostalih lepih nagrad, je šel v roke zmagovalcema Špeli Škraba in Dejanu Antoloviču. Srečna zaročenca sta na prireditvi opravila zaroko v živo, zarezala v srčkovo torto velikanko, potem pa Prvi intervju z zaročencema na radiu z limuzino odšla na radio Zeleni val in dala ekskluziven intervju. V Kongu se je medtem nadaljevalo zaročno vzdušje z ostalimi pari, glasbenimi gosti, obiskovalci, predstavniki sponzorjev, dobro hrano in pijačo. Organizatorji projekta si želijo, da bi projekt postal tradicionalen in da bi naslednje leto zaročili še več zaljubljenih parov. ♦ Zaroka Dejan & Spela - zmagovalni par Lovljenje šopka Gledališče pod mostom iz Velike Loke pri Grosupljem vas vabi na ogled komedije DVA PARA SE ŽENITA, ki bo v soboto, 13. marca ob 19. uri v dvorani Jakličevega doma na Vidmu. Vabljeni! f n_ïti_'sL_ Mestna knjižnica Grosuplje, Enota Dobrepolje in Sekcija Razgledi Društva KOMA 750 OKROG ČRNEGA MORJA Ob filmu spoznajte vse čare in tegobe potovanja z motociklom čez Madžarsko, Romunijo, Ukrajino in Rusijo Svoje vtise s poti okrog Črnega morja vam bo predstavil Gregor Klinc v sredo, 17.marca 2010 ob 19. uri, v modri dvorani Jakličevega doma. Rokodelski center suhe robe in lončarstva Ribnica Rokodelski center suhe robe in lončarstva Ribnica (v nadaljevanju: RC) dobiva konkretno fizično in vsebinsko podobo. Tekst in slike: Pavel Hočevar Z obnovo in rekonstrukcijo stavbe v grajski pristavi Marof je v maju 2009 začelo gradbeno podjetje Obnova d.o.o. iz Kočevja, ki je pošteno poprijelo za delo, zaradi česar bo objekt dokončan morda celo pred koncem junija, kot je dogovorjeno v pogodbi. Stavba bo imela 1.400 m2 uporabnih površin, zgradil se bo dodaten servisno skladiščni objekt v velikosti 70 m2, urejena pa bo tudi okolica in parkirni prostori za avtobuse in osebna vozila. Nosilec projekta je občina Ribnica, ki bo za projekt namenila milijon 400.000 evrov. Glavnino sredstev je pridobila iz EU iz Sklada za regionalni razvoj in sicer milijon evrov, ostalo bo financirala iz občinskega proračuna. Vzporedno z obnovo in rekonstrukcijo RC pa teče projekt Vzpostavljanja vsebin Rokodelskega centra Ribnica. Sredstva za ta projekt v višini 60.000 evrov je pridobila Občina Ribnica kot članica LAS Od Idrijce do Kolpe iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja-pro-gram Leader. Projekt izvaja Območna obrtno-podjetniška zbornica Ribnica, partnerji v projektu pa so Razvojni center Kočevje Ribnica d.o.o., Javni zavod Miklova hiša, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije in seveda občina Ribnica. Izvajanje projekta se je začelo 1.10.2008 in bo trajalo do 30.9.2010. Dvoletni projekt je razdeljen na 4 obdobja, ob koncu vsakega obdobja se pošlje na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Zahtevek za delno izplačilo evropskih sredstev. V zahtevku je potrebno natančno poročati o izvedenih aktivnostih, ki so sicer opredeljene v LIN-u (letni investicijski načrt), predložiti pa je treba tudi račune za vse upravičene stroške. Temeljna dejavnost RC bo suhorobar-ska in lončarska delavnica, stalna razstava lončarskih in suhorobarskih izdelkov, ki bodo pridobili geografsko označbo »Ribniška suha roba«, pripravljena bo delavnica za rokodelce iz Slovenije in sveta, prostor za občasne gostujoče razstave rokodelskih izdelkov, pomembna bo tudi zbirka dokumentacijskega gradiva s področja rokodelstva, urejeni pa bodo tudi študijski prostori za dijake, študente in druge zainteresirane za izdelavo seminarskih, diplomskih, magistrskih, doktorskih in drugih študij s področja rokodelstva. V RC bosta tudi kiparska in likovna delavnica, v katerih se bo v bodoče izvajalo tudi druge interesne dejavnosti: oblikovanje, fotografija, tiskarstvo... Pomembna pridobitev bo večnamenska dvorana, ki bo opremljena z vso potrebno tehniko za različne namene uporabe. Sprejela bo do 50 ljudi, v nekaterih variantah tja do 70. Poleg omenjenih prostorov bodo v RC tudi pisarniški in pomožni prostori za zaposleno osebje. V RC se bo preselil tudi Turistično informacijski center (TIC), ki bo »pokrival« turistično dejavnost centra, za katerega smo snovalci in izvajalci prepričani, da bo predstavljal glavno turistično zanimivost od Škofljice do Kolpe. RC bo končno omogočil normalno parkiranje avtobusov, predstavljal pa bo začetek turistične poti (ogleda), ki se bo nadaljevala v grad, pa do Miklove hiše, cerkve Sv.Štefana, pa do Škrabčeve domačije v Hrovači. Na ta način bomo turista lahko za dalj časa zadržali v Ribnici, kar bo vzpodbudilo razvoj ostalih dejavnosti, ki so potrebne za razvoj turizma: gostinstvo, nočitvene kapacitete, storitvene dejavnosti, trgovina, spominkarstvo... RC smo predstavili tudi na Slovenski turistični organizaciji (STO), kjer so pokazali veliko zanimanje in ponudili pomoč pri promociji doma in na turističnih borzah po svetu. Pomembna funkcija RC bo tudi izobraževalna dejavnost. Pridobitev Nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK) za su-horobarja je v zaključni fazi. V sodelovanju s Srednjo poklicno šolo iz Kočevja in suhorobarskimi mojstri, naj bi začeli s praktičnim usposabljanjem za pridobitev poklica suhorobar v eni izmed panog. Su-horobarska in lončarska delavnica bosta primerna za izvajanje učnih dnevov, ki jih morajo opravljati osnovnošolci v zadnji triadi šolanja, v delavnicah bodo znanje pridobivale različne interesne skupine, od dijakov, starejših, do invalidov, brezposelnih, do raznih marginalnih skupin. RC bo v svojih prostorih omogočal izvajanje obšolskih dejavnosti, krožkov, tečajev in seminarjev na področju ohranjanja, interpretacije, razvoja in trženja rokodelske dediščine, na področju podjetnosti in podjetniškega razmišljanja predvsem pri mladih na področju novih zaposlitev, ter na mnogih drugih področjih. Da z Rokodelskim centrom Ribnica in širše suhorobarko območje pridobiva resnično velik projekt, kaže veliko zanimanje različnih interesnih skupin in posa-meznikov-ustvarjalcev na različnih področjih. Za sodelovanje, gostovanje ali izvajanje svojih dejavnosti v RC se zanimajo študentje, Glasbena šola, Javni sklad za ljubiteljsko kulturo, Društvo podeželskih žena, osnovne in poklicne šole, podjetniki različnih dejavnosti in razna društva. Najbolj razveseljivi so seveda odzivi štu- dentov s področja etnologije, zgodovine, turizma, oblikovanja, ekonomije in lesarstva, ki prihajajo s zelo zanimivimi predlogi. Vsekakor je interes javnosti presenetljivo velik, nosilci in izvajalci pa smo si enotni, da bomo vsako pobudo ali predlog skrbno preučili in ga upoštevali, če bo le primeren v celostni podobi centra. Moramo se namreč zavedati, da na področju Rokodelskih centrov po Sloveniji (teh naj bi bilo 10) orjemo ledino, zato moramo toliko bolj premišljeno in strokovno postaviti vsebine. OOZ Ribnica, ki vodi projekt Vzpostavljanja vsebin v RC, je začela s tretjo fazo, v kateri bo poudarek na kontaktih z različnimi skupinami in posamezniki. Vsi izdelovalci suhe robe, ne glede na status, bodo dobili vabilo na srečanje, kjer jim bomo razložili možnosti za sodelovanje in postopek za pridobitev geografske označbe »Ribniška suha roba«. Pridobljena označba bo pogoj, da bodo vaši izdelki razstavljeni v RC, razstava tekoče suhorobarske in lončarske produkcije pa bo s tem pridobila močno komer- cialno funkcijo, saj bodo kupci na enem mestu videli aktualne izdelke in pridobili potrebne podatke o izdelovalcih. Drugo srečanje pa pripravljamo za ravnatelje osnovnih šol iz Ljubljane in njene okolice. Predstavili jim bomo možnosti za izvajanje učnih dnevov, tehničnega pouka in obšolskih dejavnosti. V tem sklopu bomo organizirali srečanja tudi s predstavniki Zavoda za zaposlovanje, z ravnatelji poklicnih šol, z vodji projekta Vseživljensko učenje, z Varstveno delovnim centrom v Ribnici in drugimi predstavniki organizacij, ki delujejo na področju izobraževanja. Poseben sklop srečanj bo namenjeno predstavnikom turističnih organizacij, od katerih pričakujemo strokovno podporo in predvsem promocijo centra. V obdobju po novem letu pa je načrtovanih več srečanj s predstavniki bodočih regionalnih rokodelskih centrov po Sloveniji. V nekaterih krajih Slovenije, kot so Veržej, Škofja loka, Novo mesto, Slovenj Gradec, Kropa, že izvajajo določene aktivnosti na področju rokodelstva oziroma domače in umetnostne obrti, zato je pomembno povezovanje in izmenjava izkušenj. Poleg omenjenih srečanj pa bodo potekale aktivnosti na razvijanju posameznih vsebin do faze, ko jih bomo ob zaključku gradbenih del lahko vselili na Ma-rof. Otvoritev Rokodelskega centra suhe robe in lončarstva je predvidena za 35.Se-menj suhe robe in lončarstva, torej prvo nedeljo v septembru 2010. Pred tem predvidevamo nekaj dnevne prireditve, ki se bodo odvijale v RC in ob njem. Končen scenarij otvoritvenih prireditev bodo na skupnem sestanku izdelali vsi partnerji, ki sodelujejo v projektu, povabljeni bodo strokovnjaki z različnih področij, dobrodošli pa so tudi predlogi zainteresirane javnosti. Z namenom kar najbolje informirati javnost, je odprta tudi spletna stran z naslovom: rokodelskicenter@ribnica.si. Pozivamo vse, ki kakorkoli želite sodelovati pri nastajanju Rokodelskega centra suhe robe in lončarstva, pokličite, pišite ali nas obiščite na OOZ Ribnica. ♦ 5. redna letna skupščina društva gobarjev »Storovke« Mojca Pugelj Skupščina je eden tistih dogodkov v društvu, ko se zbere večina članov društva. Letošnja je potekala 6. 2. 2010. Predsednik Vekoslav Pajntar je pozdravil goste, predstavnike pobratenega gobarsko mi-kološkega društva Ljubljana, ki bodo prihodnje leto praznovali 50. letnico društva, s katerim DG Štorovke zelo dobro sodeluje že od samega začetka. Skupščino je vodila izvoljena predsednica delovnega predsedstva Dragica Pajntar. Sledilo je poročilo predsednika, blagajnika, nadzornega odbora in vodje planinsko po-hodniške sekcije o delu društva v letu 2009. Predsednik društva je poudaril, da so bili vsi zastavljeni cilji uresničeni. Zelo dobra je bila organizacija na razstavi v mesecu septembru v Hočevju. Ker čas hitro teče, je že potekel prvi mandat v društvu, zato so sledile volitve v organe društva. Člani so ponovno izvolili za predsednika društva Vekoslava Pajntarja, za namestnika je bil predlagan in izvoljen Pa- DRUŠTVO GOBARJEV ŠTOROVKE - ŠENTRUMAR HOČEVJE Videm 34, 1312 Videm-Dobreroue vle Gregorka. Na skupščini je med drugim bil sprejet zelo obširen plan dela. Društvo bo poleg predavanj z diapozitivi pripravilo večkratno determinacijo gob pod vodstvom mentorja Bogdana Tratnika v Hočevju in njeni okolici v času rasti gob. Predvidena so tudi predavanja na osnovni šoli Videm in v Strugah za učence. Udeležili se bomo dvodnevnega izobraževanja članov gobarskih društev za pridobivanje znanja o gobah v mesecu aprilu v Ljubljani, za pridobitev naslova Determinator pripravnik. V letošnjem letu imamo v planu več pohodov, dva v domačem kraju in okolici, ostale v sklopu nabiranja gob in spoznavanja rastišč na Pokljuki, v Loškem potoku in na Planina Jezeru, nad Bohinjem. Veliko nas še čaka dela pri koči v Šentrumarju, kajti po planu bo otvoritev koče 12.junija. Skladno s statutom je bilo na skupščini sprejetih 6 novih članov. Tako kot vsako leto je ob tej priložnosti UO predlagal in podelil določenim članom društva priznanja in pohvale za delo v društvu. Skupščino smo zaključili ob prijetnem kramljanju o gobah in ogledu multivizije. ♦ Iz življenja skavtov Od 12. do 14. februarja je v Dolenji vasi pri Ribnici potekalo zimovanje dobre-poljske čete. Rdeča nit zimovanja je bila: ESKIMI. Kot vedno pri skavtih imamo posebne anekdote, tako smo se odločili, da jih tokrat spišemo in tudi vam razkrijemo del našega zimovanja ... V času, ko sta bili Tatjana in Saša v igluju, je Tatjani spodrsnilo in je padla. Ko se je začela pobirati, je spodrsnilo tudi Saši in ta je padla na Tatjano. Ko smo delali snežne kocke (zidak za iglu) tako, da smo teptali sneg v plastičnih 'banjah', je Anja rekla: »Ta zidak je kot dojenčkova ritka«. In po tej izjavi smo vsi preimenovali snežni zidak v ritko. V noči s petka na soboto je Tjašo ob 5h zjutraj zvonila budilka, ki je zbudila nekaj ljudi, med njimi je bil tudi voditelj Matej. Ta je ves jezen planil nad potoval-ke in ga iskal. Ko pa je že prišel do prave potovalke, je telefon nehal zvoniti. Čez 10 min, ko se je telefon ponovno oglasil, ga je našel in dal Boštjanu in Eneju, da sta iz njega vzela baterijo. V času zimovanja smo imeli tudi skavt-sko mašo, kamor smo povabili ostale Do-brepoljske skavte in pa skavte iz Ribnice. Po maši pa smo imeli še koncert, ki so ga pripravili Matija K., Miha T., Timotej M., Luka J. In Primož P. Ob koncu pa vam z veseljem pokažemo naš objekt, na katerega smo vsi zell-loooo ponosni, nekateri pa celo tako, da so prespali v njem. Kakšen zelnik neki, saj je vendar še zima! Tomaž Šuštar Pa ja ne boste rekli, da še niste slišali za spletno stran www.zelnik. net? No, bo tole pač prvič. Za tiste pa, ki se sprašujete, ali ta stran sploh še obstaja, bo pa tale članek tudi potešil vašo radovednost. Spletna stran Zelnik.net obstaja že od leta 2006 in od takrat bolj ali manj uspešno deluje. V zadnjem letu je stran doživela korenite spremembe. Po približno enomesečni odsotnosti z medmrežja, smo stran postavili na novem strežniku v Sloveniji. Prej je stran namreč gostova- la na strežniku v Ameriki. Drugo veliko spremembo pa je stran doživela konec januarja letos, ko smo stran preuredili, tako da sedaj zgleda malo bolj moderno, hkrati pa je tudi bolj funkcionalna. Vabljeni torej, da odklikate na www.zel-nik.net, in si ogledate to čudo. Ideja spletne strani je v tem, da bi po- nudili prostor vsem organizacijam iz Do-brepolje in okolice, ki bi se želele predstaviti na spletu, hkrati pa bi zagotavljali aktualne in zanimive informacije za vse, ki jih zanima kaj se pri nas dogaja. Pogosto se namreč na spletu najde kakšna stran, kjer se vsebina ni spremenila že dve leti in nanjo zaidejo res le najbolj vztrajni klikači, pa še ti nemara po nesreči. Dejstvo je da strani, kjer se vsebina dnevno ne spreminja, kaj kmalu postanejo nezanimive, obiskovalci pa se na take strani neradi vračajo. Zato je smiselno imeti skupni portal, ki ostaja živ skozi vse štiri letne čase, in je na njem vedno kaj novega, kar zagotavlja stalen obisk. Tako novice hitreje dosežejo širši krog ljudi. Na strani Zelniku lahko že sedaj najdete vse dogodke iz Jakličevega doma, predstavitve Turističnega društva Dobrepolje, Skavtov, Mladinskega društva Dobrepo-lje in še kakšno novico za povrh. Tudi sama funkcionalnost strani je zastavljena tako, da bi jo bilo čim lažje uporabljati in da bi čim bolje služila svojemu namenu. Tako je na strani poleg novic in člankov tudi koledar dogodkov, foto galerija in forum. Predvsem koledar dogodkov ponuja dober pregled nad dogaja- K JoomlaF njem, tako za obiskovalce dogodkov, kot tudi za organizatorje. Članke, novice, dogodke v koledar lahko dodaja brez izjeme vsak, urejanje vsebin pa ni težje od urejanja besedila v programu, ki ste ga vajeni. Prav tako lahko vsak sodeluje v debatah na forumu. Vse kar je potrebno, je to, da se na stran prijavite. Prijava je brezplačna, prav tako je brezplačno tudi vse ostalo. Zakaj torej ne bi poskusili? V zavezi s spletno stranjo bomo organizirali tudi brezplačno delavnico na te- mo »Izdelava in uporaba spletnih strani z Joomlo! sistemom za upravljanje vsebin (CMS)«. Delavnica bo potekala v petek, 26. 3. 2010 v Mladinskem centru Sion z začetkom ob 18.00. V delavnici bomo pokazali, da dan današnji svoje spletne strani sploh ni tako težko narediti. Spoznali bomo CMS - Joomlo! in se ga naučili uporabljati. 'Joomla!' je eden izmed brezplačnih odprtokodnih sistemov za urejanje vsebin, ki tudi neukemu uporabniku omogoča, enostavno postavitev in urejanje spletne strani in je kot tak izredno priročen. Vljudno vabljeni na obisk delavnice, gotovo bo zanimivo. Več glav več ve. ♦ Učenci PŠ Struge obiskali varovance doma Sv . Terezije Mojca Pugelj Leto je naokoli in zopet so se učenci in učitelji Podružnične šole Struge odpravili na obisk v zavod Sv. Terezije na Vidmu. Obisku sem se pridružila tudi jaz, s seboj sem vzela svojo »frajtonarico«. Namen našega obiska je bil razveseliti in vnesti malo vedrega vzdušja med oskrbovance, ki živijo v njem. Razveselili smo jih s programom, ki smo ga pripravili skupaj z učenci. Najmlajši so zaplesali ob dveh pesmicah, malo starejši so recitirali pesmi in se predstavili z igrico, manjkala pa ni niti moja harmonika. Varovanci so z nami s solzami v očeh peli pesmice, kot so V dolini tihi, Šumijo gozdovi domači... Res smo se potrudili! Izmenjali smo si še lepe želje, podarili smo jim medenjake, ki so jih spekli otroci in se posladkali ob dobrotah, ki nam jih je pripravilo osebje doma. Na obrazih vseh se je videlo, da so se v naši družbi dobro počutili, mi pa smo se zato s prijetnimi občutki vrnili v proti domu. ♦ Spomin na leto 1942 Ivan Brodnik, Kompolje Bilo je proti koncu maja 1942. Star sem bil dvanajst let. Mati je skuhala veliko skledo koruznih žgancev in lonec mleka in nas klicala k večerji. Po večerji smo bili namenjeni k šmarnicam v kompoljsko cerkev. Bili smo številčna družina: devet otrok, oba starša in stari oče. Še predno smo se vsi zbrali, smo zaslišali močan žvižg in kmalu za tem šest zaporednih eksplozij. V naglici stečemo na vas, da bi videli, kaj se dogaja. Spomnim se starejšega sosedovega strica, ko je rekel: »Italijani s kanoni streljajo granate po naši vasi.« Komaj to reče, že se je zaslišal ponovni žvižg in ponovne eksplozije. Bežali smo v klet, ki je bila narejena v zemlji. Na srečo ni nobena granata padla v vas, padale so po Devcih zunaj vasi. Takšni žvižgi, ki jim je vsakič sledilo po šest eksplozij, so se ponavljali vsakih nekaj minut, vseh pa je bilo ta dan okoli deset. To smo ugotavljali v naslednjih dneh, ko smo šteli jame, ki so jih po njivah naredile granate in jih je bilo okoli šestdeset. Naslednje dni je bilo mirno in smo normalno delali po polju. Zaradi strahu, da bi se vse skupaj ponovilo, pa smo se sosedje organizirali in si v zemlji izkopali bunker. In res se je vse skupaj ponovilo čez slab mesec, ali morda čez kakšne tri tedne. Spomnim se, da sem tekel v bunker z najmlajšim bratcem v naročju, ki je bil star komaj eno leto. Tokrat je bilo razdejanje veliko hujše. Granate so padale po delu vasi, ki mu pravimo Krvice. Granate so zažgale Jaklev, Lkanov, Lukcov in Štefucov kozolec. Vsi štirje kozolci so zgoreli. Na srečo ni bil mrtev ali ranjen nihče od ljudi. Obstreljevanje se je ponovilo še nekaj tednov za tem. Takrat je bil že požet ječmen, ki se je sušil v kozolcih. Na Krvicah je takrat ena granata priletela v okno Ma-tevževe hiše, druga v Marinkni kozolec, ki je zgorel, ostale so večinoma padale po centru vasi. Na veliko srečo tudi tokrat ni bilo človeških žrtev. Kmalu za tem dogodkom smo doživeli še letalski napad. Italijansko letalo (rekli so mu »štorklja«, imel je po dva kompleta kril enega nad drugim) je odvrglo trikrat po dve granati, skupaj šest, težkih po 60 kg. Od teh so eksplodirale samo tri: ena na Matevževi hiši (zrušila je vogal hiše in vodnjak ob vogalu), ena pod oknom Jakleve hiše in je poškodo- vala fasade okoliških hiš, tretja pa na sosedovem Štefanovem vrtu. Ena od granat, ki sicer ni eksplodirala, je s svojo težo v Štefucovi kašči prebila streho, strop, pol metra debelo steno in se v gasi zarila v zemljo. To granato je pozneje izkopal Lukcov Ivan (Štefucov sosed), ki je pozneje odšel k domobrancem, vzeli pa so jo partizani, ki so občasno prihajali v vas in od ljudi s prisilo pobirali živali, pridelke, živež, obleko in druge stvari. Iz istega letala so streljali tudi z mitraljezi, v peto na nogi je bil ranjen Jože Strnad, Žnedarjev oče. Ker smo živeli v stalnem in velikem strahu pred bombnimi napadi, so se kompoljske žene po tem dogodku dogovorile, da gredo prosit italijane v postojanko, ki je bila pri Sv. Antonu na Zden-ski rebri. Bila je večja skupina žensk, med njimi tudi moja mama. Prosile so, naj nikar ne streljajo na našo vas, saj v vasi ni partizanov. Obljubili so, da ne bodo več streljali in res niso nikoli več. Vendar pa je nekaj dni zatem prišlo do mnogo hujše namere skupine partizanov, ki so prišli v vas. Imeli so spisek vseh žen, ki so bile v italijanski posoto-janki in so zahtevali, da se jih privede na vas. Tam so že imeli Kumančno in Pep-no teto, ki so bile med pobudnicami. Njihov namen je bil, da bodo vse te žene postrelili. Da so zagotovo imeli ta namen, sklepam iz tega, ker smo otroci naslednji dan v Kamlascu (to je v gozdu blizu ceste, v smeri Strug) našli sveže izkopano jamo, ki je bila kakšnih pet metrov dolga, okrog dva metra široka in globoka kakšen meter in pol. Tja naj bi jih zakopali. Zaraščene ostanke te jame si lahko ogledamo še danes, saj je ni nihče zasul. Ko so ljudje izvedeli, kaj partizani nameravajo, so množično drveli na vas, moški so imeli v rokah različna orodja: sekire, vile in drugo. Moj oče je prišel s koso, ki jo je ravnokar klepal. S skupino partizanov so se pregovarjali in jim hoteli dopovedati, da žene niso zagrešile nič slabega, saj so le prosile, naj z obstreljevanjem ne uničujejo vasi in ogrožajo nedolžnih ljudi. Na koncu so si partizani vendarle premislili, verjetno zaradi strahu pred besnimi množicami vaš-čanov. Kmalu po tem dogodku so se začele ustanavljati vaške straže in pozneje tudi bela garda. v februarju 2010 KUPICA STRUPICA Vinček, pivce, žgano, pijem zjutraj rano, ganjam miš, podgano, ki plešeta nad mano. Pivo, žganje, vino, za malico edino, tresavico, mučnino, odpravim na brzino. Šnopsek, cviček, pir, čez dan moči je vir prežene strah, nemir, povode za prepir. Brez vinčka, pivca, žganja, podnevi se mi sanja. Ostane mi od znanja le zmožnost flaš iskanja. Brez piva, žganja, vina, poznam ne žene, sina, me belih mišk svetlina, odmika od spomina. Brez šnopsa, cvička, pira, se svet mi vkup podira. Hudič mi kremplje vtira, Matilda me pobira. Pa spet vinček, pivo, žgano, pijem zjutraj rano, ganjam miš, podgano, ki plešeta nad mano. Pivo, žganje, vino, za malico edino, tresavico, mučnino, odpravim na brzino. Šnopsek, cviček, pir, čez dan moči je vir prežene strah, nemir, povode za prepir. Po vrsti kriz in doze, prišlo je do ciroze. Prej pisec pesmi, proze, zdaj cestar za dovoze. Padec v zdravju, službi, nagnjen sem k okužbi. Sam v največji gužvi podoben suhi spužvi. Obris življenjskih slik grozljivih je oblik, prisluhi so kot vzklik: "Daj, zguba vzemi štrik!" Me v komi sredi jarka ob jutrih najde starka 'spod grma sredi parka pobira me redarka. Mi doktor pravi: "Bolje, da greste malo v Polje." "Adijo, Dobrepolje," zdaj šlo še bolj navzdol je. februar 2010 Iz zavoda sv. Terezije 31 Delirij prvi bije, sledijo depresije, le Bog mi hrbet krije in kanček upa vlije. Nihče me ne obišče, je soba kot grobišče, temačno zavetišče, je kapsul za prgišče. A kmalu pismo mame me dvigne iz omame, skrbi nekoga zame, me upanje prevzame. Se dvignem iz vrtinca spusti občutek svinca, spoznavam: če se cinca, te zmaga sila vinca. Zato držim se reda, skušnjavi rečem "beda", vzpodbujam še soseda, sred mal'ce al' obeda. So mes'ci trije mimo, preživel tu sem zimo, pa reče doktor Simo: "Slovo sedaj vzemimo." Se vrnem v svoje kraje, kjer tečem, delam vaje. Slabost me več ne daje, se svet mi več ne maje. Mi skromnost srečo nudi, uspeh me moj ne čudi. Sem grof na rodni grudi, ŠE TI SE DAJ, PREBUDI!!! Zdravko Marič Kraj, kamor se radi vračamo Milka Bohinec Veliko je bilo že pisano o njej, toda nikdar dovolj. Pišem o naši domski kapeli. Majhna je, a veličastna, saj v njej slavimo Boga. Nam stanovalcem nudi zavetje in se v času svete maše ali molitve radi zbiramo v njej. V njej molimo in prosimo Boga, da nam zdravja da. Prosimo Mater Marijo, da čez naš zavod prekrije svoj blagoslovljeni plašč. Spomini se vračajo nazaj v leta, ko je pokojni gospod Čampa v naši kapeli vsak dan daroval sveto mašo. Nepozabne so bile njegove pridige, vsak dan in še posebno ob cerkvenih praznikih. V naši kapeli se nas pri sveti maši zbere okrog 20 do 25 stanovalcev doma, ko pa je maša za kakega pokojnega farana, odpremo drsna vrata, da omogočimo obisk tudi drugim, ki se žele udeležiti svete maše. Mašo daruje običajno videmski župnik g. Škulj, včasih pa g. kaplan Marinko. Med mašo pojemo, saj je tudi petje molitev. V našem zavodu je lepo poskrbljeno za versko bogoslužje. G. župnik, ki ima največ zaslug, da se je zgradil ta lepi zavod, lepo skrbi za naše duhovno življenje. Dvakrat tedensko si vzame čas in v našem domu daruje sveto mašo. Obiskuje bolnike in nepokretne po sobah in jim podeli sveto Rešnje telo. Velikokrat vodi tudi molitvene ure in molitev rožnega venca. Njegov obisk bolnikom in nepokretnim veliko pomeni in jim je to največkrat edina tolažba. Ne bom pa pozabila svete maše, ki jo je v naši kapeli daroval nadškof in metropolit g. Uran. Njegov obisk je bil velik dogodek za videm-sko faro in še večji za naš zavod. Taki dogodki nam ostanejo vedno v spominu in še danes, ko sta od tega minili že dve leti, se spomnim vseh podrobnosti njegovega obiska, njegove prisrčnosti, njegove pridige in lepega petja. Mogoče boste rekli, da ponavljam besede, ki so bile že izrečene v naši Vrtnici. Toda to so besede, ki mi prihajajo iz srca, posebno še v dneh, ko je zaradi bolezni moral zapustiti mesto ljubljanskega nadškofa. Naš zavod ima mnogo lepih prostorov, toda najlepša je naša kapela. V njej stoji kip Marije, kraljice ljubezni, ki so ga vi-demski romarji prinesli iz Padove. Danes, ko to pišem, so v kapeli še jaslice, ki dajejo svetemu prostoru še večji čar in lepoto. Sveta maša v njej, pa nam obogati in polepša naša stara leta. Leta, ki jih preživljamo v zadovoljstvu in sreči, v pesmi in molitvi. Veselo veliko noč vam želim! ♦ Razmišljanje Stane Demšar Smo v velikonočnem času in živimo lepo in mirno življenje v Zavodu sv. Terezije. Praznovali bomo veliko noč. Nič nam ni hudega, vsaj tistim ne, ki smo zdravi in še pri moči. Prosimo Boga, da bo še naprej z nami vsemi. Prav je, da veselo in ob polni mizi velikonočnih dobrot praznujemo ta lepi praznik in vse druge. Prav pa je tudi, da se spomnimo na tiste, ki jim gre slabše kot nam. Če se zavedamo, da med nami živijo ljudje s svojimi manj srečnimi zgodbami življenja, kot so naše, lahko občutimo hvaležnost za vse, kar imamo in smo imeli, na kar se radi spominjamo: zdravje, družino, dom in toplo notranje zadovoljstvo. Tudi zaradi tega so naši prazniki lepši in notranje bolj polni. Čas neusmiljeno beži in z njim tudi naša leta. Staramo se, oziroma smo že stari. Zavedajmo se, da je starost težavno obdobje v življenju vsakega človeka, zlasti, če se je treba spopasti s hudo boleznijo. Mislim, da je človeku, ki je v taki stiski, doma, med svojimi, vendarle bolje, kot med tujimi ljudmi, v tujem kraju. Domovi za starejše so danes sicer odlična rešitev. Toda stara leta preživljati doma, med svojimi dragimi, ki te imajo radi in ti njih - to si želi vsak, ki ga tarejo leta in starostne težave. Mnogim med nami življenjska pot ni bila gladko tlakovana. Toda naše življenje je, kot so letni časi. Vsako obdobje prinaša tudi nekaj lepega, to lepo pa je treba znati poiskati in tudi znati sprejeti. V življenju se skušajmo sprijazniti z vsem - dobrim in slabim, kar nas doleti. Pravijo, da življenje ne bi bilo zanimivo, če bi bile v njem same lepe stvari. Naj nas spremlja misel pesnika Janeza Menarta: »Včasih je prav, da stemni se nebo, da se navadimo sonce ljubiti!« Ljudje se staramo na različne načine. Dobro se postarati je naša največja želja in tudi božji dar. Starost je ogledalo naše mladosti in vsega življenja. Če kdo misli, da bo postal pošten ob koncu življenja, čeprav je bil prej vse kaj drugega kot to, se moti. Kdor misli, da bo pričel moliti ob koncu življenja, čeprav vse življenje ni molili, se prav tako moti. Ob zadnjih trenutkih človek praviloma ne premore več moči za velike spremembe. Vsi ljudje smo enaki med seboj, ker imamo vsi eno in isto dolžnost: truditi se, da bi naredili iz sebe dobrega človeka. Ta cilj je za vse obvezen in tudi dosegljiv. Pravijo, da je sreča napisana v zvezdah. Naj se vam utrne najlepša in najsvetlejša! To vam želi urednik Vrtnice Svete Terezije. ♦ IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE Ne bodi sam, pridruži se nam Piše: Fani Kralj, predsednica Društva upokojencev Dobrepolje Veseli pust se je letos od nas poslovil in hkrati oznanil, da se zima počasi poslavlja. Na pustno soboto je bilo zelo veselo, imeli smo se »fajn«. Maškare so bile razigrane iz poskočne, tudi plesno razpoložene. Na januarski seji upravnega odbora smo veliko debatirali o tem, s čim in kako zapolniti naslednje mesece. Kako smo se odločili, si lahko ogledate v priloženem planu dela za letošnje leto. Člani upravnega odbora želimo, da bi vsak našel nekaj zase. Uživajte vsak trenutek, ki vam je dan, saj se lahko kaj hitro obrne tudi drugače. Naj vas še spomnim, da se bliža 13. marec, dan, ko odpotujemo za teden dni v Izolo. V nedeljo, 28. marca ob 15. uri pa si le vzemite čas in pridite na občni zbor. »Talepi«! Na začetku kar malo osamljen Pavla in Stane ob poskočni polki Maškare so rade pozirale 13.02. PUSTOVANJE od 13.03. do 20.03. LETOVANJE V IZOLI 28.03. OBČNI ZBOR 23.05. SREČANJE Z 80-LETNIKI JUNIJ IZLET NA PLITVICE ( Plitvička jezera in Rastoke) JULIJ SPLAVARJENJE PO SAVI AVGUST KOPALNI DAN V IZOLI SEPTEMBER IZLET V PREKMURJE OKTOBER JESENSKO LETOVANJE V IZOLI OKTOBER LETNI KONCERT MEPZ "ŠKRJANČEK" OB 10. OBLETNICI NOVEMBER MARTINOVANJE DECEMBER SILVESTROVANJE V sredo popoldne je bilo luštno pri nas V sredo, 3. 2. 2010, smo v Posebnem socialno varstvenem zavodu Prizma v Ponikvah preživeli res prelepo popoldne, polno smeha, petja in glasbe. Obiskal nas je namreč Mešani pevski zbor Škrjančki, katerega člani prihajajo iz Dobrepoljske doline. Zbor je za naše stanovalce pripravil lep kulturni program, ki je vključeval zborovsko petje, med katerim so se prepletali tu- di zvoki harmonike in recitacije pesmi. Še posebej smo bili poslušalci navdušeni nad mlado harmonikašinjo, ki nam je pričarala res veselo razpoloženje in nas »dvignila s stolov«. Zbor se nam je prikupil tudi zaradi posrečeno izbranega repertoarja ljudskih pesmi, ki smo jih večinoma poznali in smeli z njim zapeti, kar v zavodu zelo radi počnemo. S posebno pozornostjo smo spremljali gospo, ki je ob pesmi, ki govori o predenju volne, demonstrirala, kako se prede volno na kolovrat. Nekateri so prvič v življenju videli, kako to izgleda, starejše stanovalke pa so ob tem obujale spomine na mlade dni, ko so same predle volno na kolovrat. Koncert je kar prehitro minil, vendar so nas člani pevskega zbora hitro potolažili z obljubo, da še kdaj pridejo med nas. ♦ Pripravila: Mojca Vidmar Poslušalci so tudi zraven zapeli ZIMSKA ŠOLA V NARAVI - KRANJSKA GORA Učenci navdušeni nad smučanjem v smučarskem središču Zimsko šolo v naravi smo zaključili uspešno, dosegli smo vse zastavljene cilje, vsi učenci so se zdravi in zadovoljni vrnili domov. O tem govorijo tudi prispevki udeležencev. Andrej Skantelj, vodja zimske šole v naravi Tudi v letošnjem šolskem letu smo organizirali zimsko šolo v naravi v Kranjski Gori od 11. 1. 2010 do 16. 1. 2010. ZŠN se je udeležilo 31 (94 %) učencev centralne šole in podružnice Struge. Že v mesecu oktobru smo pričeli s pripravami na ZŠN. Rezervirali smo termin in lokacijo bivanja v Kranjski Gori, Porentov dom, in organizirali roditeljski sestanek za starše učencev 6. razredov. Na sestanku smo jim predstavili glavne cilje in vsebine šole v naravi, program dela po dnevih ... Starši so dobili tudi vse ostale informacije, ki so jih zanimale glede šole v naravi. Na sestanku so starši prejeli tudi zgibanke z vsemi potrebnimi informacijami. Pri razrednih urah smo ZŠN predstavili tudi učencem s pomočjo fotografij in filma, ki je bil posnet preteklo leto. Učenci so bili zelo navdušeni. Pet učencev si je v šoli izposodilo smučarsko opremo, smuči ali čelade. Gibalno oviranega učenca je ves čas spremljal spremljevalec. Učenec je imel posebej prilagojen program dela glede na njegove fizične zmožnosti. V zimski šoli v naravi so učence spremljali in poučevali naslednji učitelji: Andrej Škantelj, Roman Zabukovec, Jure Trček, Nina Mavri; Danilo Drobnič; Jelka Samec. Zadnji večer so vsi udeleženci zimske šole v naravi prejeli priznanja glede na njihovo pridobljeno znanje smučanja: • 8 učencev priznanje ZELO DOBER SMUČAR, • 15 učencev priznanje DOBER SMUČAR, • 7 učencev priznanje SMUČAR. Vsi učenci so tekmovali v veleslalomu v dveh kategorijah dečki - deklice. Najhitrejši dečki: 1. JURE BLATNIK, 2. SANDI ORALI , 3. KRISTJAN LUKŠIČ. Najhitrejše deklice: 1. META BLATNIK, 2. SARA JAMNIK, 3. ANDREJA KRIŽMAN. V Kranjski Gori je bilo zelo zabavno. Najbolj dobro mi je bilo, ko smo smučali, se igrali razne igre ali počivali v sobi. Hrana je bila zelo dobra. Najlepše mi je bilo v petek, takrat smo imeli podelitev in ples.Bi-lo je super. Natalija V šoli v naravi smo se imeli zelo lepo. Tam so nas učiteljice in učitelji naučili zelo veliko o smučanju. Peljali smo se po vseh progah, le po »črni« ne, ker je bila še preveč zahtevna za nas. Imeli smo tudi d^ge dejavnosti: pouk, tek na smučeh, plavanje, ogled smučarskega servisa, igre na snegu. Zadnji dan pa smo se sprehodili do Planice, kjer smo si ogledali skakalnice. Od tam smo se po kosilu z avtobusom odpeljali domov. Bilo mi je zelo lepo. Hana Ponedeljek, 11. 1. je bil lep zimski dan. Učenci 6. razredov OŠ Dobrepolje smo z avtobusom odšli v šestdnevno zimsko šolo v naravi v Kranjsko Goro. Učili smo se predvsem smučanja kot tudi drugih dejavnosti, ki jih lahko počnemo na snegu. Prav vsi smo se dobro naučili smučat. Čeprav je bilo smučanje in delo na snegu velikokrat naporno in smo bili utrujeni, smo se imeli lepo. Za to so zaslužni vsi učitelji. Ko je prišel zadnji dan, so nek^ateri komaj čakali, da vidijo dom in domače, spet drugi pa so bili žalostni, ker so morali oditi. Kljub vsemu smo opravili le še naporen pohod do Planice, šli na kosilo, nato pa se odpeljali domov, kjer so nas z nasmehom v objemu pričakali domači. V Kranjski Gori mi je bilo najbolj všeč nočno kopanje, smučanje in vse druge športne aktivnosti. Ana Kolesarski dirki v občini Dobrepolje Kolesarsko društvo Rog in Občina Dobrepolje bosta v letu 2010 prvič organizirali »1. VN OBČINE DOBREPOLJE« in »1. DIRKO ZA POKAL PEKARNE BLATNIK«, na kateri bodo nastopili najboljše slovenske kolesarke in mladi tekmovalci iz vse Slovenije in tudi iz tujine. Dirka bo mednarodnega značaja in bo štela za pokal Slovenije v kategoriji MLAJŠIH MLADINCE^ STAREJŠIH MLADINCEV in kategorije WOMEN ELITE in UNDER 23, poleg tega pa bi pripravili še občinsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu. Dolžina tekmovalne proge bo okrog 80 kilometrov za ženske in mladince ter 15 kilometrov za občinsko prvenstvo. Dirka je prijavljena v uradni koledar dirk pri Kolesarski zvezi Slovenije in koledarjih sosednjih pokrajin (Koroška, Julijska krajina, Hrvaška). Posebnost trase je, da bodo kolesarji krožili po 6,4 km dolgi progi s startom in ciljem pred občino Dobrepolje. Trasa proge je kljub ravnini tehnično zelo zahtevna in bo dirka zelo zanimiva in privlačna za gledalce. Dirka bo v soboto, 27. marca 2010, in bo prva tekmovalna kolesarska prireditev v Sloveniji v letu 2010 kot uvod v novo kolesarsko sezono in točkovanja za Pokal Slovenije. Ob 13.00 bo start odprtega občinskega prvenstva v kategoriji re-kreativcev, ob 14.00 pa start dirke v kategoriji mlajših, starejših mladincev in žensk. Na startu bodo prav gotovo najboljši slovenski mladi kolesarji, kolesarke in pa kolesarji oz. kolesarke iz tujine (Hrvaške, Italije in Avstrije). V kategoriji starejših mladincev bo letos prvič tekmoval tudi domačin Doron Hekič iz Predstrug, ki že peto leto vozi za Ekipo Radenska, KD Finančna Točka. V pretekli sezoni se je med mlajšimi mladinci uvrščal v sam vrh. Dosegel je štiri zmage in se redno uvrščal med najboljše tri v Sloveniji, kot tudi na dirkah v tujini. Njegov glavni dosežek je odlično 11. mesto na Olimpijadi mladih na Finskem v kriterijski vožnji. Osvojil je Pokal Slovenije, drugo mesto za Pokal Alpe Adria ter postal tudi državni prvak na kriterijski vožnji . Veliko število kolesarjev, navdušeni gledalci in zanimiva trasa, vse to so razlogi, zaradi katerih smo prepričani, da bo dirka uspešna. V kolikor si želite pokazati tekmovalne veščine med rekreativci, vas vabimo, da se v čim večjem številu odzovete in svojo udeležbo potrdite s prijavo na dan tekme. Informacije na telefon: 041 615 221. OBVESTILO O ZAPORI CEST 1. VN OBČINE DOBREPOLJE - kolesarsko tekmovanje Kolesarsko društvo Rog in Občina Dobrepolje obveščata, da bo zaradi kolesarske dirke popolna zapora sledečih cest: • državne ceste R3 647 odsek Mlačevo - Rašica, • državne ceste R3 648 odsek 2912 Videm - Pri cerkvi Struge, • lokalne ceste LC 065011 Predstruge - Zdenska vas, • lokalne ceste LC 138391 Mali Korinj - Videm, • Lokalne ceste LC 065031 Videm - Zdenska vas in • Javne poti JP 565401 Videm Obvoza zaradi kratkotrajne zapore ni. Kratkotrajne popolne zapore bodo dne 27. 3. 2010 med 13.00 in 17.00 uro. Prosimo vas, da upoštevate prometno signalizacijo, navodila policistov in redarjev. Hvala za razumevanje. Mali nogomet LESTVICA - 1. A liga tekme zmage remiji porazi TOČKE zadetki razlika 1 A' JE TO - ŠD KOMPOLJE 13 11 1 1 34 52 : 29 23 2 DELTA NEW WAVE 13 10 0 3 30 54 : 21 33 3 ŠD PONIKVE CAR&BAR 13 ..............7............ 3 3 24 41 : 31 .........10........................ 4 KMN MAPRI VELIKE LAŠČE 13 .............4............ 3 6 15 29 : 40 .......-11........................ 5........DIXI.......................................................................................................... 13 .............4............ 1 8 13 23 : 34 .......-11........................ LESTVICA - 1. B liga .... tekme zmage remiji porazi TOČKE zadetki jazNka................... 1 ŠMD TURJAK 13 6 2 5 20 33 : 32 1 "" 2 VELIKI SNEŽAK 13 6 0 7 18 35 : 44 -9 3 MIZARSTVO TRUNKELJ KRKA 13 5 1 7 16 30 : 33 -3 4 MIZARSTVO GNIDOVEC SP. BREZOVO 13 .............4............ 0 9 12 38 : 52 .......-14....................... 5........ERNA-ČUŠPERK................................................................... 13 ..............1............. 3 9 6 22 : 41 .......-19....................... LESTVICA - 2. A liga .... tekme zmage remiji porazi TOČKE zadetki razlika 1 ŠMARJE 13 ............10......... 0 3 30 67 : 39 ........28........................ 2 GRADBENIŠTVO MORS & BAR INTERES 13 8 3 2 27 46 : 29 17 "" 3 ADI TEAM - AS PRPIČ PIZZERIA ARKADA 13 6 3 4 21 61 : 47 14 4 FSK MAFIJOZI 13 6 2 5 20 52 : 40 12 5........mAsAžebelín.......................................................................... 13 .............6............ 1 6 19 57 : 47 .........10........................ LESTVICA - 2. B liga .... tekme zmage remiji porazi TOČKE zadetki razlika 1.........šdpredstrUgI.................................................................... 13 6 1 6 19 32 : 34 .........-2......................... 2.........MERCATORPEKARNAGROsÏÏP^LjE.................... 13 5 1 7 16 35 : 47 .......-12....................... 3.........odvIsníkI........................................................................................ 13 5 1 7 16 35 : 48 -13 "" 4 ŠDM KRKA 13 4 0 9 12 37 : 58 -21 5........ŠD CESTA......................................................................................... 13 .............3............. 0 10 9 25 : 58 -33 .... LESTVICA - 3. Liga .... tekme zmage remiji porazi TOČKE zadetki razlika 1.........e[ísA'd.0.o7domžaLe.................................................. 13 ............11......... 1 1 34 77 : 39 ........38........................ 2.........oúťSider-šdsTřuge................................................ 13 .............9............. 2 2 29 66 : 28 ........38........................ 3.........AfDsHAŘBAŠ's.P................................................................. 13 ............10........... 0 3 29 56 : 33 ........23........................ 4........VEPOKS.............................................................................................. 13 .............9............. 0 4 27 77 : 44 33 "" 5 TIM BAR 13 8 1 4 25 52 : 35 17 6 SABRA 13 7 1 5 22 51 : 45 6 1.......TAUŘUSBAŘŇO.1................................................................. 13 .............6............ 0 7 18 59 : 59 ...........0.......................... 8.......TOSVETNÍVIDU....................................................................... 13 .............5............ 2 6 17 52 : 43 ...........9.......................... 9.........MVA"KOŘEŇÍNE......................................................................... 13 .............4............ 1 8 13 32 : 59 .......-27....................... 10.....šd"příkaz-"řísi...................................................................... 13 .............3............. 3 7 12 51 : 56 .........-5......................... 11.....pAjdo.................................................................................................. 13 .............4............ 1 8 12 47 : 64 ........-17....................... 12.....atacama.......................................................................................... 13 .............3............. 2 8 11 38 : 63 .......-25....................... 13.....ADÍTEAMlí-FfLoGlSTÍCS........................................ 13 .............3............. 2 8 11 48 : 75 -27 "" 14 ŠD ZAVRATEC 13 0 2 11 2 24 : 87 -63 36 Razvedrilo februar 2010 Sudoku Opis igre: Cilj igre sudoku je izpopolniti mrežo tako, da se v vsakem stolpcu, vrstici in malem kvadratu 3 x 3 le enkrat uporabi ena izmed danih rešitev. Nobena številka se torej v vrstici, stolpcu ali malem kvadratu ne sme pojaviti dvakrat. Pa veliko sreče pri reševanju! 7 1 4 6 T iJ 8 4 1 3 7 7 8 6 6 4 3 4 9 5 3 1 2 5 7 8 ^Finkijleve dobrote Jagenjček po Dobrepoljsko SESTAVINE 1kg ovčjega mesa (jagenjček) 3 čebule 2 stroke česna 1 kg krompirja 1 dl vina 1 žlica šetraja 2-3 žlice moke 1 žlička mlete sladke paprike 6 zrn brinovih jagod 2 žlici masti ali olje Sol, poper, lovorjev list PRIPRAVA Na masti prepražite čebulo, da postekleni, dodajte na kocke narezano meso (meso lahko uporabite od rebrc skupaj s kostmi, narezano na manjše koščke), dodamo papriko in moko, dobro premešamo, malo prepražimo, nato zalijemo z jušno osnovo ali vodo, dodamo ostale začimbe (brinove jagode, šetraj in sekljan česen). Ko je meso skoraj zmehčano, dodamo na kocke narezan krompir. Ko je krompir kuhan, po okusu dosolimo in dolijemo vino! RAČUNOVODSKE STORITVE Majda Zalar s.p., Rašica 45, 1315 Velike Lašče Kontakt: Damjan Zalar, GSM: 041/348-465 Ste podjetnik/ca, leto 2009 je za nami, prišel je čas, ki je zelo pomemben za zaključek preteklega poslovnega leta vašega podjetja, vi pa še vedno nimate urejenih poslovnih knjig. Čimprej poskrbite za učinkovito, zanesljivo in seveda ugodno vodenje poslovnih knjig, da bo vaše podjetje v prihodnosti še bolj uspešno. ^í^ríček Zit sladokusce Čokoladni rogHiëki Sestavine: 70 dag moke 25 dag sladkorja v prahu 1 1/2 pecilnega praška 25 dag margarine 5 dag čokoladnega prahu 3 jajca Konice pomočiš v jedilno čokolado. V Kompoljah ali bližnji okolici, najamem travnik, najraje z možnostjo odkupa. GSM: 051 643 644 KINOPROGRAM ZA MAREC 2010 KINO »DOBREPOLJE« VIDEM 34 DOLBY- DIGITAL ZVOK PETEK, 5. MAREC OB 17. uri ameriška uspešnica -animirani musical PRINCESA IN ŽABEC KRATKA OZNAKA: Klasično animirani celove-čerec se vrača na pota nepozabnih Disneyje-vih glasbenih pripovedk, tokrat z nezgrešljivimi ritmi swinga in jazza New Orleansa. Lahkomiselni princ Naveen se po neprijetnem srečanju z vračem znajde v žabjem telesu, zato poskuša najti dekle, ki bi s poljubom preklicala urok. Toda ko na to pristane prelepa Tiana, se tudi sama spremeni v žabo, zato se morata skupaj podati na nepozabno popotovanje, da bi našla način, kako si povrniti človeško podobo. DOLŽINA: 1 ura 25 MINUT. NEDELJA, 7. MAREC OB 15. uri in 19.30 uri ameriška uspešnica - kriminalka SHERLOCK HOLMES KRATKA OZNAKA: Režiser neobrzdanih akcij Pljuni in jo stisni ter Rokenroler predstavlja novo podobo najbolj slavnega detektiva Sher-locka Holmesa. Razuzdani in pretepaški Holmes uspe s pomočjo zvestega pomočnika Watsona ustaviti okultno društvo pod vodstvom temačnega lorda Blackwooda. Ta je ob- sojen na smrt, a Holmesu obljubi, da se bo vrnil in maščeval. Neutrudni detektiv se kmalu znajde v novi, še bolj smrtonosni spletki, ki utegne zamajati temelje človeške družbe. DOLŽINA: 2h 8 MINUT. PETEK, 12. MAREC OB 19.30 uri ameriška uspešnica - ljubezenski ZLOMLJENI OBJEMI KRATKA OZNAKA: Avtor čustvenih mojstrovin Vrni se, Govori z njo in Vse o moji materi predstavlja zgodbo slepega scenarista, ki je pred leti v prometni nesreči izgubil vid in ljubezen svojega življenja. Od tedaj živi in dela pod psevdonimom, saj je njegova prvotna identiteta umrla z ljubljeno osebo. Toda neke noči spregovori o svoji preteklosti in razkrije tragično zgodbo o nesojeni ljubezni, polni tragičnih preobratov, ljubosumja in prevar. DOLŽINA 2ura 08 minut. NEDELJA, 14. MAREC OB 15. uri in 19.30 uri ameriška uspešnica - akcijski BOJ ZA KRI KRATKA OZNAKA: V bližnji prihodnosti skrivnostna bolezen večino prebivalstva spremeni v vampirje. Preostale ljudi vampirji izkoriščajo za pridelavo krvi, toda zaradi velikega povpraševanja človeštvu grozi izumrtje. Vampir-ski znanstvenik Edward skuša najti način, kako bi ohranil obe vrsti, zato se poveže s človeškimi uporniki pod vodstvom odločnega El-visa. Toda pogoltna vampirska korporacija se ne ozira na žrtve in namerava zlepa ali zgrda izžeti ljudi do zadnje kapljice krvi. DOLŽINA: 1ura 38 MINUT. PETEK, 19. MAREC OB 17. uri ameriška uspešnica - animirani ALVIN IN VEVERIČKI 2 KRATKA OZNAKA: Navihane veverice Alvin, Simon in Theodore uživajo v svetovni slavi svojih pevskih dosežkov, toda njihov skrbnik David se odloči, da ne smejo zanemariti izobrazbe. Pošlje jih v šolo, kjer se morajo soočiti s številnimi nepričakovanimi izzivi, dodatne preglavice in prva ljubezenska čustva pa jim povzroči trio prebrisanih in pevsko zelo nadarjenih veveričjih spogledljivk. Zabave in smeha polni glasbeni dvoboj se lahko prične! DOLŽINA 1ura 37 minut. NEDELJA, 21. MAREC OB 15. uri in 19.30 uri ameriška uspešnica - rom. komedija KJE STA MORGANOVA? KRATKA OZNAKA: Režiser zabavnih romanc Glasba in besedilo ter Dva tedna za ljubezen se poda na iskanje izgubljene ljubezni zakoncev Morgan. Razmerje nevrotične Meryl in neodločnega Paula je nasedlo na številnih čereh sodobnega življenja, toda ker sta po naključju priča mafijskemu obračunu, morata v okviru programa zaščite prič zapustiti New York. Odpeljejo ju na zaspano ameriško podeželje, kjer se morata spopasti s številnimi neprijetnimi in bolečimi presenečenji, kar počasi znova zaneti strast njune ljubezni. DOLŽINA 1ura 43 minut. PETEK, 26. MAREC OB 17. uri ameriška uspešnica - rom, kom. OBRAČUN Z MESNIMI KROGLICAMI KRATKA OZNAKA: Nadebudni mladenič Flint sanja, da bo s svojimi nenavadnimi izumi izboljšal življenje someščanov, a kot zakleto se vsi poskusi izjalovijo. Ker ne želi končati v očetovi prodajalni sardin, izumi napravo, ki vodo spreminja v hrano, toda ko jo skuša vključiti, jo odnese v nebo. Kmalu iz oblakov prične deževati najrazličnejša hrana in Flinto-va priljubljenost hitro naraste. Na žalost se okusni vremenski pojavi spremenijo v naravno katastrofo, popolno uničenje pa lahko prepreči le Flintova iznajdljivost. Dolžina 1 ura 30 minut NEDELJA, 28. MAREC ob 15. in 19.30 uri ameriška uspešnica - akcijski KRATKA OZNAKAV svetu, ki ga je opustošila apokalipsa, se samotni bojevnik Eli poda na pot odrešitve človeštva. S sabo nosi knjigo znanj, s katero lahko znova zgradi civilizacijo, toda njegova pot je posejana s številnimi ovirami. Na vsakem koraku ga pričaka nezaupanje ljudi in krvoločni roparji, simbol moči, ki ga nosi, pa zamika tudi tirana manjšega mesta. Da bi se dokopal do knjige, nad Elija pošlje vse svoje sile, a ne računa na njegovo odločnost in mojstrsko znanje vihtenja orožja. DOLŽINA: 1 uri 58 min. Book of Eli Oh, kako je hiša prazna, odkar več tebe ni, prej domača in prijazna, zdaj otožna tam stoji. z a h v a l a V dneh, ko smo morali dojeti, da je v 53. letu prestopila prag večnosti naša draga METKA TEŽAK, smo spoznali, da ste z nami delili bolečino in žalost številni sorodniki, znanci in prijatelji, zato želimo reči: HVALA VAM. Iz srca se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, zanjo molili, nam izrekli sožalje, podarili cvetje, sveče ter darovali za cerkev in svete maše in se v govoru spominjali njenih plemenitih dejanj, ki jih je v času življenja opravljala med nami in za nas. Hvala gospodu župniku za sočutno darovanje svete maše, hvala pevcem, ki so z ubranim petjem prispevali h ganljivosti slovesa, hvala Danici za njeno skrb in prijaznost, hvala Julki in Mari za molitev v vežici. Hvaležni smo tudi tistim, ki se jo v molitvi še vedno spominjate, postojite ob njenem grobu in ji namenjate svoje misli. Naj ostane v vaših srcih še naprej. Metka, pogrešamo te: mož Brane, sin Grega, sestra Anka, brat Janez in sorodniki Turizmu pomaga lastna glava MOJ KRAJ - MOJ PONOS DOBREPOLJE dolina dragocenih danosti, dosežkov in izzivov 2. marec 2010, ob 15. do 19. ure v Mercator centru Ljubljana - Šiška, Cesta ljubljanske brigade 33 Oglejte si delček turističnih idej in morda ob tem spoznate kaj novega o našem kraju in njegovi okolici. Ko je trpljenje postalo prehudo in so pošle moči, ji je Bog ponudil roko in rekel: »Pridi k meni in si odpočije« zahvala Ob smrti naše ljube mame, stare mame in prababice ROZALIJE NOSE (1919 - 2010) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in vaščanom za tako lep sprejem na njenem domu, vsem, ki ste nam ob njeni smrti stali ob strani, vsem, ki ste darovali sveče, cvetje, darovali za maše ali v dober namen in vsem, ki s te jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Hvala g. kaplanu za lep pogrebni obred, hvala moškemu pevskemu zboru ter cvetličarni Lilija za organizacijo pogreba. Vsi njeni V primeru slabega vremena uprizoritev odpade. V primeru, da 20. marca uprizoritev zaradi slabega vremena odpade, bomo Pasijon skušali izvesti v nedeljo, 21. marca, prav tako ob 20h. Vstopnine ni. V dnevih Pasijona imate priložnost ogleda in obiska glavnih znamenitosti in muzejskih razstav v Ribniški dolini. Za več informacij so vam na voljo v Turistično informacijskem centru Ribnica (http://www.miklovahisa.si/tic/, 01 / 836 93 35, turizem.ribnica@siol.net). Od čisto navadne objemke do celovitega ogrevalnega sistema. Ko vas mine živeti v mrazu, postane prav vsak detajl nepogrešljiv. Vse lahko dobite v kateri koli izmed naših, vedno dobro založenih trgovin. Od prvega do zadnjega. Že celih 20 let. C www.mix.si Prodajni centri MIX: gt Ljubljana, Stegne 15 [01/513 13 40] a Velenje, Kosovelova ul. [03/898 6056] Ponikve, Ponikve 96 [01/788 71 90] Od preprostega tesnila, do popolnega sistema za sanitarno vodo. Ko vas zgrabi, da bi se odžejali, umili ali pa pristavili za juho, postane prav vsak detajl nepogrešljiv. Vse lahko dobite v kateri koli izmed naših, vedno dobro založenih trgovin. Od prvega do zadnjega. Že celih 20 let. Imamo vse. J | Skoraj vse, I www.mlx.si I r1l/\ Prodajni centri IVIIX: v Ljubljana,Stegne 15 [01/513 1340] Velenje, Kosovelova uL [03/898 60 56] Ponikve, Ponikve 96 [01/788 7190] Zobozdravstvo, ustna higiena, parodontologija, protetika, estetsl