Glas
Izdaja: OO SZDL / Direktor: Slavko Bezn.ik / Ureja: Uredniški odbor / Odg. uredni k : Miro Zakrajšek Tel. uredništva 476/397 — Uprave 475 — Tek. račun pri Komunalni banki Kranj  št. 61-KB-1-Z-135 .—
Izhaja v ponedeljek in petek Naročnina: letna 600, mes. 50 din
KRANJ, 19. NOVEMBRA 1956 LETO IX. — ST. 92
DIN 10.
Glasilo SZDL za Gorenjsko
Gorenisk
SKUPŠČINA SINDIKATA JESENIŠKE ŽELEZARNE
NAPREDEK V KRITIČNEM RAZPRAVLJANJU
Premalo povezave med kolektivom, upravo podjetja ter sindikatom in drugimi političnimi organizacijami — Ponekod slaba organizacija dela — Že lezarni primankuje razen kvalificirane tudi nekvalificirana delovna sila — Zanimiva pobudo delegata sindikalne podružnice celjske Cinkarne: tečaji
za privajanje delavcev na delovne pogoje
Ko bo Okrajni sindikalni svet analiziral občne zbore sindikalnih podružnic v gorenjskih podjetjih, bo moral prav gotovo uvrstiti med najboljše četrtletno skupščino sindikata jeseniške ielczarne. Ne toliko zato, ker j« bilo slišati iz ust mnogih delegatov vrsto perečih problemov Železarne In komune, marveč predvsem zaradi tega, kako so razpravljali o teh problemih.
Zadnja ugotovitev zagotovo kaže, da je kolektiv Železarne od polletne sindikalne konference pokazal napredek v kritičnem in nedemagoškem presojanju perečih vprašanj.
Na četrtkovi skupščini je prišlo jasno do izraza, da je med kolektivom, upravo podjetja ter sindikalno in drugimi političnimi organizacijami v podjetju, še vse premalo povezave. To se odraža v prvi vrsti pri delu komisije za analitski popis delovnih mest. Kolektiv namreč ni na tekočem glede njenega dela. Ne vedo, koliko je že opravljenega dela, na kakšne probleme je naletela komisija in podobno. Tipičen primer slabega sodelovanja vseh činiteljev v tovarni pa je bila pred dnevi Izdana okrožnica o dopustih, ki je povzročila izredno veliko razburjenja med kolektivom in katero je moral Upravni odbor Železarne na izredni seji preklicati. — To ■okrožnico jo namreč izdal neki uslužbenec, brez vednosti sindikata in drugih upravnih organov podjetja in celo brez vednosti generalnega direktorja...
& Organizacija dela. Tudi o tem Je bilo dosti govora. Na njen rovaš je Sla tndi marsikatera pikra pripomba. Jasno je, da je treba v tem pogledu preiti od besed k dejanjem. Nekdo je omenil, da je treba težiti za tem, da se obdrži raven proizvodnje kar se da na Isti višini, ker že samo to pomeni precejšnje povečanje proizvodnosti dela. Dogaja pa se dostikrat, da proizvodnja vse preveč niha. To pa je največkrat odraz slabe organizacije dela. Niso redki primeri, da morajo včasih nekateri delati tudi po 12 ur, potem pa naslednja izmena celo Čaka, ker pride do zastoja. Tako se izkaže, da so bili napori posameznikov navsezadnje bre« pravega učinka. 4 Zanimiva je bila tudi razprava nekega delegata, ki Je dejal, da dostikrat upravičeno kritiziramo delo organov delavskega samoupravljanja. Potem pa je nadaljeval: »Prav! Govorimo o pomanjkljivosti ▼ delu naših obratnih ln osrednjega delavskega sveta. Sami pa smo člani teh svetov. Kaj torej mi delamo? — Kritiziramo delo občine ln njenih svetov — prav sami pa smo v veliki večini člani Občinskega ljudskega odbora in njenihv družbenih organov ...« % Kadri. Tudi to je osrednji problem jeseniSke železarne. Zanimivo je morda, da primanjkuje v Železarni razen kvalificiranih tudi mnogo nekvalificiranih delavcev. Nekdo je delal: »Kdor pride v martinarno, kaj kmaln zapusti svoje delovno mesto, ker ne izdrži težkih delovnih pogo-
jev. Zlasti mladi ljudje se otepajo dela v tem obratu ...«
Delegat sindikalne podružnice »Cinkarne« iz Celja je dal dobro pobudo, ki se je v njihovi tovarni že obnesla in no bi bilo napak, da bi jo morda uvedli tudi v Zelzarnl na Jesenicah.
Da bi preprečili v njihovi tovarni fluktuacijo delovne sile na težkih delovnih mestih, so organizirali posebne trimesečne tečaje, kjer so sistematično pripravljali in privajali delavce - novince na težke delovne pogoje (vročino,  prah,  vlago itd.). S
tem so »bezanje« s. teh delovnih mest precej zajezili.
O Se marsikaj bi lahko zapisali. Toda še drugič kaj več o tem, lahko rečemo, uspešnem občnem zboru sindikata jeseniške železarne, kateremu so prisostvovali tudi predsednik OO SZDL Mirko Zlatnar, sekretar Centralnega odbora sindikata metalurških delavcev Jugoslavije Franc Ta-Iar, predsednik Okrajnega sindikalnega sveta Kranj France Pogačnik in drugi.
I. A.
NA LINHARTOVEM TRGU ST. 7 V RADOVLJICI STOJI HlSA Z VZIDANO  MARMORNO  PLOSCO,  NA  KATERI PlSE: »TU JE BIL ROJEN 11. XII.   1750.   LETA   ANTON   TOMAŽ   LINHART,  ZGODOVINAR  IN DRAMATIK«
Kolikšnega pomena sta za našo književnost zlasti njegovi deli »Zupanova Micka« in »Matiček« ni treba ponavljati. Zadostuje le, če prisluhnemo Prešernu, ki pravi, da mu bodo Muze čast izkazovale, dokler bo slovenstvo živelo.
Da bi čim dostojneje proslavili 200-letnico rojstva A. T. Linharta, je sestavljen obširen program prireditev. V uvodnem delu praznovanja je v soboto, 17. novembra gostovalo v Radovljici Prešernovo gledališče iz Kranja z dvema predstavama Linhartove komedije »Ta veseli dan ali Matiček se ženi«. Ob tej priliki so se kranjski gledališčniki oddolžili spominu A. T. Linharta in obiskali njegov grob, kjer so položil venec.
Z MLADINSKIH KONFERENC GORENJSKIH PODJETIJ
MLADINA SI ŽELI SODELOVATI PRI REŠEVANJU PROBLEMOV
PODJETIJ IN VEČ POMOČI PRI SPLOŠNEM IN STROKOVNEM IZOBRAŽEVANJU
JESENSKO ORANJE Še zadnj?. dela na polju, potem   si bosi?,   odpočila  zemlja  in kmet
Kranj, 18. novembra.
Te dni so se mladinci in mladinke nekaterih gorenjskih podjetij na svojih letnih konferencah razgovarjali o doseda<njem delu, doseženih uspehih in neuspehih, razprava pa je — ponekod boljše, drugje slabše — .pokazala smernice za nadaljnje delo novo izvoljenih komitejev. Povsod je bilo opaliti, da dela v podjetju samo komite ali celo samo nekateri člani komiteja, medtem ko ostala mladina le čaka na direktive. Mladina je bila tudi razočarana, ker se je le v nekaterih podjetjih odzvalo njenemu vabilu tudi vodstvo podjetja, v drugih pa se konference odgovorni ljudje sploh niso udeležili; prav tako
r
NAS RAZGOVOR
V 24 urah se izmenja 1400 vagonov
Mladina in dvig delovne storilnosti
Dne 13. novembra je bila v tovarni »Standard« v Kranju redna letna mladinska konferenca, katere so se udeležili razen številnih mladičev in mladink, tudi predstavniki delavskega samoupravljanja in .političnih organizacij v podjetju.
Glavni problem, kri so ga na tej konferenci obravnavali, je bil povečanje delovne storilnosti. Kljub temu, da je bila delovna storilnost doslej zadovoljiva, si je mladina zadala nalogo, da bo tudi v bodoče posvetila vse napo-r*» da se delovna storilnost še poveča.
b.
»Pozor! Odhod s tira 5 ob 11,40 uri. Pojdite k vlaku!« je javljal notranji vlakovni odpravnik Jože Burnik na jeseniški postaji ob mojem vstopu v prometno pisarno. Pozanimala sem se za njegovo delo. Rade volje mi jo pojasnil potek in dolžnosti prometnikove službo.
»Tu sva dva vlakovna odpravnika, notranji in zunanji,« jo začel razlagati. »Moja naloga je, ds zasledujem prihode in odhode vlakov, skrbim za pravočasno dostavo strojev, določam srečanja, če so vlaki zamujeni, in sprejemam poročila o sestavi posameznih vlakov.«
Najin pogevor jo prekinil telefonski zvonec.
»Da, postaja Jesenice. Sedmi tir moramo izprazniti. Prišel bo še en Ljubljančan,« je hitel odgovarjati tovariš Burnik.
Nato je vstopil vlakovo-dja in vprašal, kdaj ima odhod njegov vlak. Prometnik mu je pojasnjeval; »Ob 13. uri. Po kosilu so kar pripravite in glejte, da ne bo zamude. Imeli   boste   dva stroja.
Priprego smo vam dodelili do Ljubljane.«
Skoraj vsaki dve minuti se je vžigala na mizi zelena telefonska lučka in prometnik je mirno in lasno dajal navodila za Di emlko posameznih vla-
kov. Komaj jo našel čas, da je odgovoril tudi na moja vprašanja. Med drugim sem izvedela, da ima jeseniška železniška postaja ogromen tranzitni promet iz Avstrije in za Avstrijo. Samo Železarna
MODERNO POSTAJNO POSLOPJE JESENIČANI ZE IMAJO, ZDAJ PA BI RADI RAZŠIRILI SE ZUNANJE   POSTAJNE PROSTORE
dobiva vsak dan nad 200 vagonov tovora. V 24 u-rah se izmenja 1200 do 1400 vagonov. Jesenice so tudi ena najmočnejših prehodnih postaj v Sloveniji. Uravnavanje prometa jo zaradi tesnega prostora zelo težavno. Za sprejem tovornih vlakov so le štirje tiri, trije pa za sprejem potniških vlakov.
V prometni urad je prišel nato še zunanji vlakovni odpravnik Franc Jerala. Povedal je, da je njegova, dolžnost obveščati postajno in progovno osebje o prometu, zamudah in križanjih, razen tega pa vodi tudi dnevnik uvozov in izvozov vlakov, obvešča carinike o prihodih in odhodih vlakov ter nadzoruje delo v brzojavnem uradu. Z notranjim vlakovnim odpravnikom se v službi vsak tretji dan menjata.
Ob koncu so jeseniški železničarji izrazili tudi svojo največjo željo, to je, nazšVriitev zunanjega postajnega prostora. Načrt za to je že predviden, le uresničiti ga bo treba čimprej. J. O.
pa so pogrešali tudi člane občanskega
komiteja.
V BOMBAŽNI PREDILNICI IN TKALNICI TRŽIČ
Razpravljali so o položaju dekiet v samskem domu, kjer se je stanje 3i-cer delno izboljšalo, obstajajo pa S« vedno pomanjklivosti zlasti glede ureditve prehrane. Mladina bo podprla podjetje pri obnovi strojnega parka fn poskrbela preko tečajev za strokovno vzgojo mladih ljudi. Mladi ljudje nudijo podjetju tudi precejšnjo pomoč {*ri analitski oceni delovnih mest, posebno skrb .pa .posvečajo mladim delavcem, ki vstopajo v podjetje, da jih takoj seznanijo s poslovanjem in osnovnimi problemi podjetja.
V »INTEKSC« KRANJ
Ugotovili so, da je sodelovanje med delavsko in kmečko mladino precej šibko, kakor tudi pomoč mladih ljudi društvom na vasi. Ker mladina rada zahaja v naravo, bo-do ustanovili planinsko ekipo, ki bo delovala v okviru Planinskega društva Kranj in prirejala izlete v bližnje in daljnje kraje. Razen strokovnih tečajev, ki jih bodo organizirali, so daLi pobudo za sklicanje zbora gorenjskih tesktilcev. v delavskem svetu je v »Inteksu« sicer 5 mladih ljudi, sprašujejo pa se če med 422 mladimi delavci res ni rilkogar, ki bi bil lahko tudi član i:nr; vraega odbora. Mladinci so ostro kritizirali metode pr.i pouku predvojaške vzgoje. Mnenja so, da je treba pri trm pouku več političnih .predavanj. Mladna rada dela, ne čuti pa prave pomoči od mojstrov, ki nasprotujejo predvsem mladinskim funkcionarjem.
V »TISKANINI«, KRANJ
Prav tako je bil tudi tu važen del razprave odnosov mojstrov do vajencev in drugih mladih delavcev. v podjetju jo 58 vajencev, vendar jim mojstri ne posvečajo prave pozornosti, da-
(Nadaljevan je na 2. strani)
VREMENSKA NAPOVED
ZA CAS OD 19. DO 25. NOVEMBRA V splošnem nestalno in hladno vreme s pogostimi padavinami, ki bodo pozneje prešle v sneg. V drugi polovici tedna je mn?en nastop mraza no prohodnom Izboljšanja in rujesnitvL
Bogat delovni načrt Okrajne šolske komisije Ljudske mladine
DEJAVNOST ZADRUG V KAMNIŠKI OBČINI
Le pet aktivov mladih zadružnikov
i Klik na
Kranj, 17. novembra
Včeraj so so sestali člani šol. komisije Okraj, komiiteja LMS v Kranju. Pri delu s šolsko mladino se v zadnjem času pojavljajo precejnšje težave. Mladina v šolah naleti pri svojem delu na marsikatere probleme, vendar le-teh ne zna sama rešiti. Zato ji jc treba nuditi, pri delu pomoč in skupno z njo reševali to probleme. Občinske šolsko komisijo, (do sedaj sta bili ustanovljeni le šolski komisiji pri občinskem komiteju LMS na Jesenicah in r Kranju) mladini do sedaj niso nudile zadostno pomoči. Okrajna šolska komisija Je v lanskem šolskem letu sicer uspešno .pomagala reševati nekatera vprašanja, vendar ie na nekaterih šolah — jesemiški in kranjski gimnaziji. Srednji tehnični tekstilni šoli in na nekaterih vajenskih šolah. Vendar to šo daleč ni dovolj. Treba bo še mnogo dela, da bodo odpravljeni vsaj stari nazori nekaterih predavateljev, da bo razjasnjena vloga in pomen šolske .in razredno skupnosti, kar ponekod še vedno ni rešeno itd. Okrajna komisija je sklenila, da bo razširila svoje delo in zato okrepila obstoječti občinski komisiji, v drugih večjih občinah pa bo treba to komisije takoj formirati.
Na odprto pismo Zveze društva prijateljev mladine in CK LMJ bo treba izpopolniti tudi pionirske organizacije. Delo teh organizacij ne sme biti le
ozko usmerjeno na delo s pionirji v šolah na raznih krožkih, temveč jim mora orgamizacojia niudiitit razvedrilo pri delu tistega, kar mlade ljudi najbolj zanima. Posetona komisija, ki bo ustanovljena v najkrajšem času, bo morala takoj priskočiti k reševanju teh vprašanj.
Na območju kamniške občine je enajst kmetijskih zadrug, ki bolj ali manj uspešno dedujejo. V krajih, kjer so le-te, so se že kar dobro uveljavile. To pa seveda zavisi od delavnosti u-pravnih odborov 'kmetijskih zadrug, čutiti pa je še vedno, da se mladina veliko prepočasi uveljavlja v er£anih zadrug.
Temu je deloma kriva sama mladina. Manjka bržkone tudi pobud saj
Delo Občinskega odbora Zveze rezervnih oficirjev v Škof ji Loki
Preteklo nedeljo je bil v Domu KUD »Tone Sifrer« v Skofji Loki redni letni občni zbor občinskega odbora Zveze rezervnih oficirjev. Udeležila se ga je približno polovica članov. Letno poročilo o delu je podal predsednik Marijan Zadnik. Odbor je pripravil cd zadnjega občnega zbora do sedaj šest splošnih predavanj, na katerih je bila udeležba slaba. Predavali so člani UROJ rami. Za prihodnje leto je predvidenih šest splošnih in šest strokovnih tem, ki jih bodo morali predavatelji dobro pripraviti in' dopolniti z ustrezajcčimii filmi. Organizacija UROJ bo morala poskrbeti, da se bodo teh predavanj udeleževali člani vseh množičnih organizacij. Na zboru so razpravljali udeleženci tudi o sodelovanju rezervnih oficirjev s centrom za predvojaško vzgojo, s strelsko
družino ter ostalimi društvi in organizacijami. Organizacija UROJ se bo morala v prihodnjem letu močneje uveljaviti v družbenem življenju občine. Na ziboru je bil izvoljen 9-član-ski upravni odbor. Z.
Mesec popularizacije slovenske psihiatrije in duševne higiene
Predavanje o sodobni psihiatriji v Kranju
Zdravniški kolektiv Bolnišnice za duševne in živčne bolezni Ljubljana-Polje je proglasil november za ^Mesec popularizacije slovenske psihiatrije in duševne higiene«. 20. oktobra jo bila v Ljubljani odprta razstava izdelkov delovne terapije iz vseh psihiatričnih zavodov Slovenije. Vzbudila je precejšnjo pozornost, in občudovanje ter pripomogla odstranjevati zaostalo pojmovanje duševnih bolezni in zgrešen odnos do duševnih bolnikov. Enaka razstava je bila odprta v začetku oktobra na Bledu. Bolnišnica za duševne bolezni v Begunjah pa je razstavljala izdelke svojih bolnikov julija. Zdravniki iz naših psihiatričnih ustanov pa bodo v decembru predavali po raznih mestih naše Republike.
Ta akcija ima gotovo velik pomen in bilo bi zaželeno, da so ponovi vsako leto. Čas je žo, da odstranimo predsodke o duševno bolnem človeku. V okviru zdravstvene prosvete pa bi s takimi akcijami seznanili našo družbo s pestrmi vprašanji duševnih bo-
lezni, nj:h zdravljenja in preprečevanja, z najraz"':čnejš:mi poglavji duševno higiene itd.
Občinski odbor SZDL Kranj bo organiziral javno predavanje v Kranju. Predaval bo dr. Berce Dušan v sredo, 21. novembra ob 16. uri v zgornji dvorani Sindikalnega doma. Predavanje ■ima naslov »Nekaj o sodobni psihiatriji. F. S.
V počilniškem damu BPT Tržič je prostor tudi za delavee iz drugih podjetij
V Poreču ima Bombažna predilnica in tkalnica Tržič svoj počitniški dom, v katerem že nekaj let preživlja dopust pretežna večina delavcev in uslužbencev tega podjetja. V njem je •prostor tudi še za druge goste, zato je podjetje sklenilo dati na razpolago svoj počitniški dom delovnim kolektivom iz drugih tovarn proti primerni odškodnini. To ponudbo bodo tržiška podjetja gotovo z veseljem sprejela.
AKTUALNO VPRAŠANJE
Glede na govorice o pocenitvi mesa, smo vprašali direktorja Mestne klavnico v Kranju tovariša Janka Urbanca, kaj j<? na tem in ali bo do tega sploh prišlo.
Odgovoril nam je:
»Cene mesa bodo v Kranju od 26. navembra dalje naslednje: cena govejega mesa bo znižana od 240 na 230 din, telečjega od 260 na 250 din in svinjskega od 300 na 280 din.
Tako znižane cene bomo skušali čimdlje obdržati, bo pa to seveda odvisno od tržne situacije.
Govorico o tem, da bo meso dražje, pa so povsem neosnovane.« i. A.
je na kamniškem področju le pet aktivov mladiih zadružnikov. Največja težava pa je bržčas zavoljo še nekoliko zastarele in nazadnjaške miselnosti nekaterih starejših zadružnikov. Na zastavljeno vprašanje, zakaj ni tudi kak mladinec v upravnem odboru zadruge, boste večinoma dobili take odgovore; »Dokler siin ni p.revzel hiše in posestva, nima kaj govoriti.«
Kmetijsko zadruge v kamniški komuni so ustvarile lani 17 milijonov dobička. V letošnjem letu pa predvidevajo putoližno  12 do  14 milijonov.
Pohvaiiiti je treba iniciativo zadrug, da bi prišle do ustreznih skladišč in poslovnih prostorov. V tem oziru so najbolj delavne kmetijske zadruge v Tuhinjski dolini: KZ Motnik, Spitahc, Laze v Tuhinju, Šmartno in Srednja vas.
Ze letos, spomladi pa prav gotovo, bedo delo zastavile KZ Spitalič. Šmartno in Srednja vas, kajti lastnih sredstev imajo dovolj. i. A.
ZBOR VOLIVCEV V KAMNI GORICI
V preteklem tednu je bil v Kamni gorici zbor volivcev, ki sta se ga udeležila tudi tajnik ObLO in predsednik sveta za gospodarstvo iz Radovljice.
Na zboru so razpravljali o predlogu odloka o zazidalnih območjih ObLO Radovljica., socialno varstveni službi, ustanovitvi vodovodne skupnosti in raznih drugih gospodarskih vprašanjih. C. R.
(p 11.-novembra je predsednik republiko Josip Broz-Tito obiskal Pulj. Pred aktivom komunistov iz Istre je govoril o položaju v svetu in doma. Ko je analiziral dogajanje na Madžarskem, je dej"!, da so bili vzroki madžarskega
Z mladinskih konferenc
(Nadrailjevanj e s 1. strani) jejo jim dela, ki niso zanje primerna ali pa jim ne razložijo, kako naj to delo napravijo. Res je, da vajenci ne kažejo pravega zanimanja za strokovna vzgojo, to pa zato, ker čutijo nepravilnosti, saj je nekvalificiranim delavcem prav tako omogočeno v treh letih pridobiti kvalifikacijo. Vsekakor bo trebt dati večja poudarek na vzgojo kadro\ v šolah. V bodoče bodo organiziral-strokovne tečaje, želijo sj več predavanj s področja gospodarstva in politiko ter 'bolj razgibano društveno dejavnost. V delavskem svetu imajo 17 mladincev, sklenili pa so, da bodo organizirali posvetovanja in razgovore mladih članov delavskega sveta s tovarniškim mladinskim komitejem in tako skupno reševali probleme proizvodnje in delavskega upravljanja.
upora - premalo zaupanja v socialistične sile, napačna podpora stalinistom in drugi, da teh vzrokov ne mo.remo najt« samo v kultu osebnosti, temveč v sistemu, ki je ustvaril ta kult. Ko je govoril o agresiji na Egipt, je dejal, da nosilci tako imenovane zahodne demo-kraaijo predstavljajo žarišča, ki lahko povzročijo skrajno reakcijo in agresivne podvige. O položaju doma je dejal, da je naša prva skrb dvig življenjskega standarda delovnih ljudi.
£1 V Egipt so prispele mednarodne četo Združenih narodov,  ki bodo nadzorovale umik britanskih, francoskih in izraelskih sil z egiptovskega ozemlja in ščitile egiptovske meje pred morebitnim novim napadom. Doslej so z letr.li prispeli tjr, danski, norveški, kolumbijski indijski in jugoslovanski vojaki. q Sovjetski ministrski predsednik je o osi al predsednikom Združenih držav, Veliko Britanije, Francije, Kitajske in Tndije poslanice, ki jim je pridružil tov sovjetski predlog za razorožitev, ^o tem predlogu naj bi SZ, ZDA jo 'kitajska v dveh letih zmanjšale štedio vojakov na milijon in pol', Anglija n Francija na 650.000, druge države pa ia 200 000. v dveh letih naj bi tudi prepovedali atomsko in vodikovo orož-d ter uničili vse njegove zaloge, z-itomskimii vojaškimi poskusi pa naj bi prenehali takoj.
KRANJSKA RAZGLEDNICA Tokrat  našemu  fotoreporterju ni bilo treba daleč po motiv za »kranjsko razglednico«:  kostanjar so  je niselil kar pod okni našega uredništva
LJUDJE IN D060DKI
Za novo je značilen
taktiko Londona in Pariza članek, ki ga je napisal
PISE NAŠ STALNI ZUNANJEPOLITIČNI SODELAVEC MARTIN TOMA2IC
pomočnik britanskega
urednika konservativnega časopisa,    »Dally Tele-
nadaljevani® veine ?
„Z nezaupanjem gledam na to, da bo vsa zadeva z mednarodno policijo gladko potekla. Angleži bodo verjetno zahtevali, da bi tudi del njihove vojske ostal v Egiptu kot policija, kar je nemogoče po statutu ZN. Zato, ker so agresorji, ne morejo ostati v Egiptu... Še vedno lahko najdejo kak povod za nadaljevanje agresivnega dejanju . . ." Tako je dejal pred nekaj dnevi v Pulju predsednik republiko Josip Broz Tito, ko je govoril o položju v Egiptu.
Varnostne sile že prihajajo v Egipt. Njihova prisotnost je zgovoren dokaz uspešnega posredovanja ZN v tem spopadu. Toda s prihodom policijskih sil ZN nevarnost za mir tu še ni odstranjena. Napadalci so sicer spoznali, da je njihova akcija doživela poraz. S tem spoznanjem pa se še niso odrekli cilja akcije: to je, rešiti sueško vprašanje v svoj prid. Česar niso mogli doseči sami naravnost, ker se jim je postavila po robu svetovna organizacija in javno mnenje, skušajo premeteno dobiti po ovinkih.
NEMIRNI ALZIR »Domačinom  prehod  prepovedani- S takimi ukrepi skušajo Francozi v Alžiru poipfriti vročo kri — t ni\ zaman:
graph«, objavil pa ga je Radio London. Pisec takole »razmišlja« in »logično sklepa«: Posredovanje varnostnih sil ZN je patetično smešen prizor, ker majhen kontingent pehote ZN posreduje v bitki orjakov. (Orjak na drugi strani ni samo Egipt, ampak tudi SZ, ki baje na skrivaj podpira egiptovsko armado). Zato bi bilo treba najmanj 100.000 ljudi, ki bi imeli podporo letalstva in brodovja, da bi lahke učinkovito opravili svojo dolžnost. Udeležba SZ ni zaželena — pravi dalje pisec članka — Amerikanci pa ne sodelujejo v mednarodnih četah iz strahu, da se ne bi tudi Rusi udeležili te akcije. No, in po tako dolgem uvodnem razglabljanju pride pisec članka končno le s pravo barvo na dan, ko pravi, da bi morali mednarodne sile zgraditi okrog anglo-francoskih čet. Vsekakor zelo prevejen načrt, toda hkrati tudi zelo prozoren. Če bi bilo to mnenje samo enega britanskega novinarja, bi ne bilo vredno omembe, ker pa gre vsaj za približen izraz uradnega britanskega stališča, mu je treba posvetiti ustrezno pozornost. Da bi bil njegov namen še bolj očiten, je pisec pristavil še to: »Če hočejo ZN vzpostaviti avtoriteto, morajo  te sile
kolonializrmr jo od'-.lenlalo povsod po  ostati tam precej dolgo.« Ni nam jas-svetu no, zakaj  bi bilo odločilno za ugled
mednarodnih sil in ZN, koliko časa bodo te čete ostale v Egiptu. ZN so si pridobili avtoriteto že s tem, ker so Uspešno ustavili agresijo, povečali pa si bodo ugled, če bodo dosegli umik tujih čet in če bodo učinkovito nadzorovali doseženo premirje. Zato pa narn je tembolj jasno, zakaj naj bi take mednarodne sile, kot jih predlaga omenjeni pisec in katerih jedro bi bile čete sedanjih napadalcev, imele koristi od čim daljšega zadrževanja ob Sueškem prekopu. Skratka, cilj je jasen: če ne moreš skozi glavna vrata, pa poskusi skozi stranska. Seveda, v takšen predlog ne more privoliti niti Egipt niti OZN, ker bi to pomenilo, da je svetovna organizacija uzakonila agresijo, pomenilo bi, da agresor doseže pod plaščem ZN cilje, ki jih zaradi nasprotovanja prav te organizacije ni mogel doseči s silo.
Čete ZN, takšne kot so zdaj, res ne pomenijo veliko sile v strogo vojaškem pomenu. Toda njihova moč se ne meri s številom ali oborožitvijo, pač pa s psihološko in moralno vrednostjo, s tem, da predstavljajo večino članic svetovne organizacije in tudi sveta. Zato tu običajna vo'jaška merila odpovedo, ker so dosti važnejša politična.
Agresorji pa skušajo tudi na druge načine zavlačevati umik svojih čet in
postavljajo pogoje ZN. Trdijo, da morajo varnostne sile ZN zasesti Sueški prekop in ostati tam toliko časa, dokler ne bodo rešili ne samo izraelsko-egiptovskega spora, ampak tudi sueško vprašanje. Tako so jasno izrazi1: željo, da bi mednarodne policijske sile odigrale tisto vlogo, ki so jo hoteli poprej sami. S tem pa so prišli nav-skriž s sam'm seboj. Kako naj namreč potem opravičimo njihov vdor na egiptovsko ozemlje, ko sta vendar obe deželi trdili, da »hočeta le ločiti obe spopad on i sirani, egiptovsko in izraelsko.« Takrat o Sueškem prokopu ni bilo slišati besedice.
Naj bo tako a!i tako, jasno je le eno: da sil ZN ni mogoče uporabiti, za anglo-francoske c:ije v Egiptu, ker jih niso zato ustanovili, niti niso s tem namenom prišle tja. 2'nio je povsem naravno, da so se ZN in Egipt sporazumeli, da bodo te čete po umiku na-padalčevih sil nastanjene na izraelsko-egiptovski meji, se pravi tam, odkoder grozi najnciposrednejša nevarnost za mir — ne pa v Sueškem prekopu.
Anglo-francoske zahteve so zločinske napadalce le javno razgalile pred vsem svetem. Pokazalo se je znova, da je važno to, kaj delaš in ne to, kar govoriš. Voditelji v Parizu in Londonu še vedno zanikajo pravi cilj in bistvo agresije na Egipt, njihova dejanja pa zgovorno kažejo, da je bil v ozadju preračunan napad na Sueški prekop.
Sedanje zavlačevanje in upiranje pozivu ZN, naj bi umaknili čete z egiptovskega ozemlja, je več kot samo odlašanje potrebnega ukrepa. To je skrita nevarnost, da se igra z ognjem ob Sueškem prekopu nadaljuje. Ta nevarnost je toliko resnejša, ker vrsta držav podpira anglo-francoske spletke okrog Sueza, čeprav je oboroženemu napadu nasprotovala. To so države, ki so že poprej nasprotovale .podržavljenju Sueškega prekopa in BO vse do napada na Egipt pihale v isti rog z Britanci ir. Francozi. ZN bodo morali zdaj podvojiti napore, da bi preprečili sleherno nadaljnjo nakano napadalcev. Z odločnimi koraki morajo prisiliti agresorje, da spoštujejo sklepe svetovne organizacije. Le tako bo mogoče ohraniti komaj vzpostavljeni mir na Bližnjem vzhodu.
— KRATKO '-
TODA ZANIMIVO
Škofjeloška mladina se pripravlja NA proslavo
Na proslavo 29. novembra se tudi škofjeloška mladina pridno pripravlja. Namenili so se, da bodo letos sami pripravili celovečerno akademijo za ta dan. Na programu bodo pevske in te-lovadno-simbolične točke ter reaitaci-je. Sodelovala bo osnovna šola, glasbena šola in gimnazija.
takega OBISKA v radovljici se  NI RILO
Prešernovo gledališče iz Kranja je r soboto gostovalo v okvi.ru jubilejne svečanosti Antona Tomaža Linharta v R?tdovI,i:ci z Linhartovim delom *Ta veseli dan ali Matiček se ženi«. Pre-šernovci so to pot doživeli enega svojih največjih uspehov. Radovljičani in okoličani so jih namreč presenetili z nadpovprečnim obiskom. Dve predstavi si je ogledalo nad 1300 ljudi.
brez NESREČ in PO^A^ot Tudi tokrat smo bili v Kranju obveščeni, da ni bilo v preteklih dneh večjih nesreč in požarov.
lov NA lisico
Avto-mc.to društvo Tržič bo prihodnjo nedeljo., 25. novembra priredilo za vse člane Avto-moto društva Tržič zanimivo vožnjo — lov na lisico. Prireditev bo v okviru praznovanja Dneva republike.
Ob 13. uri se bodo udeleženci zt*raH pred Mehanično delavnico v Tržiču, kjer bodo seznanjeni s potekom p:ue-ditve, hkrati pa jtm bo društvo povrnilo potrošeno gorivo. Lisica bo namreč društveni motor znamko Mopeđ-Tomos s številko motorja in šasije 6101879. Vsi ostali motoristi bodo lovci. Razdeljeni bodo v več skupin, katere bo vodil posamezni lovec, vodja te skupine. Na čelu vseh lovcev bo nadlovec, ki bo dal znak z lovskim rogom za začetek in konec lova. Ta bo krati tudi predsednik komisije, ki bo ugotovila najdeno Lisico. Lisica bo odšla pol ure pred pričetkom lova ^ Lovski revir, ki bo na relaciji: Tržič-' Bi s tri c a—K o vor—Lok a—B r eg—Krizo ~* Zigana vas Ln Tržič. Na vseh ovinkih križiščih in razpotjih bo lis.:ea morala .puščati, sled z žaganjem. Od smer* relacije se ne bo smela odstraniti W se bo ves čas lova morala zadrževati v lovskem revirju, od poti se bo smela na vsako stran ceste odstraniti J' SO metkov, ne bo smela uporabljati za svoja skrivališča stavb, hlevov in drugih objektov. Lov bo trajal eno uro i° pol. Lovec, ki bo našel liisico, bo Pre" jel denarno nagrado .?000 dinarjev, ce pa lisice ne bodo našli, bo nagrad« ostala ni c j.
ST. 92 / 19. NOVEMBRA 1956
^365
vMoja spod i* telesna vzgoja
Slovensko prvenstvo v namiznem tenisu
ODLIČNA PLUTOVA ŠTIRIKRAT SLOVENSKA. PRVAKINJA — TERAN PRVAK PRI MOŠKIH — POGACAR-JEVA IZGUBILA DOLGOLETNO PRVENSTVO V IGRI S PLUTOVO
Kranj, 17. novembra.
DANES SE JE V STRAZlSČU ZAČELO 1C. POVOJNO PRVENSTVO SLOVENIJE V NAMIZNEM TENISU, KI SE GA UDELEŽUJE 150 TEKMOVALCEV. V DVORANI STRAZIŠKEGA »PARTIZANA« JE BILO ZELO ŽIVAHNO, ČEPRAV SO BILA NA SPOREDU LE PREDTEKMOVANJA V VSEH DISCIPLINAH. NAJBOLJŠE TEKMOVALCE CAKA 10 NASLOVOV REPUBLIŠKIH PRVAKOV V DVOJICAH IN POSAMEZNO, ZA MLADINCE IN MLADINKE TER ŽENSKE IN MOŠKE.
Oblak 2:1, finale Pire
To-
2:0, Stern Stem 2:0.
Moško dvojice: polfinale Kern mažič : Strumbl - Jeram 2:1, Tiger- »pnek« po gladki ledeni plošči drsa man - Podobnik : Zezlina - Teran 2:0, lišča pod Možaki jo na Jesenicah. Mla finale Tcmažič - Kern  : Podobnik
PRED SEZONO V HOKEJU NA LEDU
Opflm zem jeseniških hokejistov
Tigermam 2:0.
Ze dober mesec  dni  drsi hokejski ki imajo dosti dobre volje do treninga.
Da bodo že v začetku sezone začeli di. jeseniški hokejisti trenirajo nam- s sistematičnim treningom, ni brez reč že od 15. oktobra dalje. Do pred  pomena. Saj bodo že 29. novembra, za
še nii uspelo nobeni tekmovalki.
Teran je zmagal pri moških A in pri
Po dolgem presledku enega leta se je za zeleno mdzo zopet pojavil Ruda Hlebš. Ze v predtekmovanju je prišlo do nekaterih zelo lepih borb, tako je bila zelo zanimiva in napeta igra med
Odredovim Kočij anom in Kranjčanom sk\;n dvojicah z" Zezlino.
Teran : Pogačar 0:3, finale Plut : Pogačar 3:0. Ženske dvojice: polfinale Trampuž-
mladineih. Igro s Kernom je dobil kar  Pogačar II': Mravlje - Jane 2:1, Er-
3:0, čeprav se mu je Kern močno upiral. Zmagal pa je -tudi v mladin-
Cesnom. Borba je bila enakopravna vse do zadnjega seta, ko je Česen s silovitimi in točnimi udarci prešel v vodstvo. Največjo prednost je dosegel s 13:4 in nekoliko kasneje še 17:10. Toda nenadoma je iig.ro umiril in Kocijan se mu je vedno bolj približeval. Česnu pa se je dobesedno ustavilo in ni mogel zaključiti, tako da jo Kocijan izenačil na 19:19. Tu pa je imel Česen zopet nepojmljivo smolo in Kocijan mu jo zaporedoma udaril nekaj žog prav na mrežo ali na rob mize; tako da je končno zmagal. Česen bi vsekakor zaslužil zmago, saj je pokazal mnogo koristnejšo igro, le proti koncu je odpovedal. Zelo napeta igra je
Kranjčani so si na ta način zopet pridobili primat v slovenskem namiz-
nem tenisu, čeprav je kazalo, da jim  nale Teran : ZezLLna 2:0.
Ženske: polfinale Trampuž : Plut 1:3, tednom dni so sicer drsali samo na j)an   republike,  prestali  prvo preix-
tretjini igrišča, sedaj pa je led že po- kušnjo v Beogradu. Takrat namreč or-polnoma usposobljen. ganizira hokejski klub »Crvena zvez-Lansko leto, po nesrečnem naključ- da« iz Beograda že tradicionalni hoja, je Jeseničanom za las ušla osvo- kejskf turnir. Razen tega imajo Icsc-jitev državnega prvenstva. Letos pa ničani računati tudi s tem, da letos so sklenili napeti vse sile, da bi ga no bo več na državnem prvenstvu, ki •svojili. bo bržkone prav tako v Beogradu, to-Volje in borbenosti mladim Jeseni- IiKo »outsiderjev«, ker »Crveno zvez-Čanom ne manjka. O tem se je lahko do* trenira tudi češki trener, »Parti-
rath - Pogačar I : Plut - Teran 0:2, finale Trampuž - Pogačar II : Plut -Teran 1:2.
Mladinci posamezno: polfinale Teran : Pire 2:0, Kositanjek : Zezlina 1:2, fi-
ga bo odvzel eden ljudbljanskih klubov. Tekmovalci »Triglava« so osvojili kar 7 naslovov. Ljubljančani so zmagali v disciplini moških dvojic, kjer sta Tomažič in Kern prernasala »Odrede vo« dvojico Podobnika in Tiger-mana in pri mešanih dvoMcah k' • *ta Trampuševa in Kern premagala Pluto-vo  in Terana.
Po končanem tekmovanju je vodstvo turnirja razdelilo pokale.
Rezultati: Moški A — polfinale Kern : Kocijan 3:0, Teran : Strumbl 3:0, fi-
Mladinci dvojice; polfinale Teran -Zezlina : Jambork - Bratuš 2:0, Godi-na-Pirc : Kostanjšek-Mrgole 0:2, finale Teran-Zezliina : Kostanjšek-Mrgole 2:0.
Mladinke: polfinale: Plut  : Istenič 2:0, Vavče : Jernejčič 2:0, finale Plut: v hokeju na ledu potrebna taktika v
▼sakdo žo prepričal, ki je te fante gledal. Toda samo volja in dobro drsanje še nista dovolj, da bi jim zajamčila najvišji naslov v tej športni panogi v državi.
Kot v vsakem športu, tako je tudi
bila tudi med zmagovalcem prvenstva nale Teran
Gorenjske Stano in odredovcem Tiger-manom. Igra ni bila toliko zanimiva, saj sta obadva igrala zelo previdno. Zmagal je Tigerman. Do četrt finala je prišel tudi Hlebš, ki je premagal vse svoje nasprotnike, sicer nekoliko s težavo. Od Kranjčanov je prišel v četrt finale še Teran, od Jeseničanov pa Strumbl. Pred nadaljevanjem tekmovanja imajo odredovci 3 predstavnike
Moški B
Kern 3:0. polfinale Pire
Vidmar
Vavče 2:0.
Mlandiskc dvojice: Plut-Jcrnejčič : Mohor - Slokan 2:0, Knap-Vencelj : Lauvpret-Drinovec 2:0, finale Plut-Jer-nejčič : Knap-Vencelj 2:0. Mešano dvojice: Teran-Hlebš : Tram-puš-Kern 0:2, Plut-Teran : Pogačar-Tigerman 2:1, finale Plut - Teran : Trampuš - Kern 0:2.
igri. Brez nje ne gre, zlasti proti ru-tiniranejšim nasprotnikom. Tega se zavedajo tudi Jeseničani. Zato so ukrenili vse, da bi dobili dobrega trenerja, kar jim je tudi uspelo. Te dni prido namreč na Jesenice trener iz Češkoslovaške, bivši državni reprezen-
zann« pa naši publiki dobro znani ONill, ki je na lanskem državnem prvenstvu v hokeju na ledu povzročil tolikanj hude krvi in »problemov«
Jeseničani so letos optimisti. Tako trdijo ne le igralci, marveč tudi funkcionarji kluba.
Mladim jeseniškim hokejistom želimo v letošnji sezoni obilo uspehov, s tiho željo, da bi morda prišel naslov prvaka v hokeju na ledu na Jesenice, kar bi nedvomno vzbudilo še več zanimanja za ta zimski šport (ki je na Jesenicah že tako ali tako šport Ste-
tant v hokeju na ledu. To bo brez  Tilka D v ostalih krajih na Go>
dvoma  koristilo   jeseniškim   fantom, renjskem. L A.
SEJA OKRAJNEGA STRELSKEGA ODBORA V KRANJU
Problemi in naloge pred strelsko organizacijo
Pred dnevi je imel Okrajni strelski jel prehodno okrajno odlikovanje pod tarč za vojaško orožje in še ostala odbor Kranj redno sejo. Reševali so imenom »Puška narodnega broja IM  materiale. Pri nakupu tega materiala
PO IZENAČENI BORBI HOKEJISTOV SO ZMAGALI NEMCI S 7:4 Jesenice, 18. novembra.
Hokejski klub Jesenice je povabil za otvoritev letošnje sezone na Jesenice hokejski klub iz Laindesberga iz Nemčije. Prijatejska mednarodna hokej tekma je bila odigrana na jeseniškem
v četrt-finalu, Kranjčani 2, Ljubljana najnujnejše probleme, pred katerimi  Slavca  - Jokla«.  To odlikovanje bo  zadeva strelska organizacija v teža* UTnetnem drsališču pod Možakljo v so.
so strelske organizacije. Med drugim letos prvič podeljeno. Republiško tek-  finančni položaj, ker mora izvrševati  Dot0 zvecc,r> povratna pa v nedeljo po-
2 in Jesenice 1.
Po sobotnem tekmovanju so se v polfinale plasirali kot je bilo pričakovati vsi favoriti razen Hlebša, ki pa ga že pred tekmovanjem ni bilo smatrati kut konkurenta za prvo mesto, saj celo leto ni treniral.
Od vseh tekmovalecv je bila najuspešnejša mladinka Plutova, ki je osvojila kar 4 naslove republiških pr
so obravnavali in potrdili tudi sklepe movanje za zlato puščico pa   bo   v  predplačila    za    naročene rekvizite
tehnične, organizacijske in finančne materialno komisije OSO.
Tehnična komisija ie izdelala okvir ni program  obvezmh tekmovanj predvidenih medokrajnih srečanj leto 1957. Vse strelske družine na Gorenjskem bodo morale do 31. novembra   izvesti   dvakrat   tekmovanje z
vakov od 5 možnih. V zadnji partiji  zračno puško za družinsko prvenstvo
Ljubljani. V naslednjih mesecih bodo Prav v takšnem položaju je sedaj Svet morale družine v okviru liga tekmo- za  šolstvo,  kulturo  in  presveto pri vanja izvesti še meddružinska sreča- OLO, ker je hotel za strelske 'jekci-in nja,  ker bo za tem  tekmovanje  za je po šolah kupiti preko OSO 20 koza  ekipno okrajno in republiško prven- madov zračnih pušk.
stvo. Strelska  organizacija  je  tudi   pred ^a
Da pa bodo strelske družine kos novimi organizacijskimi nalogami. Po vsem tem obširnim nalogam, bo mo- sklepu SZJ bodo ustanovljeni v koral OSO nabaviti najmanj 120 koma- munah občinski strelski odbor:. Or-dov zračnih pušk, 70 komad j v veja- ganizacijska komisija jo OSO predi 8-
poldne. V prvem času je bila igra precej mirna in je bil rezultat izenačen s 3:?, drugi del je bil sicer živahnejši, vendar ni prišlo do razlike (2:2). V tretjem času sta si moštvi prizadevali osvojiti naslov zmagovalca, ven-r zaman. Rezultat je bil zopet izenačen z 2:2, teko da je bil končni rezultat 7:7.
prvenstva je skupno s Teranom v me- ker bodo morale takoj za tem izvesti Sani h dvojicah izgubila proti Trampu- tudi izbirno družinsko tekmovanje za  ških dolgih Mauser pušk, 10 zračnih gala, da se v kranjskem okraju usta-
ševi in Kernu. Ves čas prvenstva je zlato puščico. Okrajno izbirno tekmo-pokazala zelo solidno formo in je za- vanje za zlato puščico bo v Kranju, s luž eno osvojila 4 naslove, kar doslej   Zmagovalec tega tekmovanja bo pre-
V nedeljo je bila odigrana povratna tekma. Gostje so bili vidno močnejši, medtem ko so igrali Jeseničani prav tako dobro kot v soboto zvečer. Opazilo se je, da domačinom manjka sisU
Gorenjski plavalci v pretekli sezoni
1:20,8; 4. Saša Koš ni k (T) 1:22,1; 5. Peter Belko (P) 1:23,1; 6. Lojze Cdien-
(Nadaljevanje) 490 cravvl:
1. Lado Brinovec (T) 5:08,6
2. Saša Košnik (T) 5:12,5
3. Lado Zrimšek (T) 5:20,3
4. Stane Snabl (K) 5:34,2
5. Peter Bolko (P) 5:39,0 fl. Bine Purgar (T) 5:41,1
7. Andrej Čolnar (T) 5:42,0
8. Lojze Cilenšek (P) 5:43,3
9. Ahac Boris (P) 5:47,0 10. Janez Bogataj (K) 5:50,0 Povprečje: 1955 5:36,3
1956 5:31,8 To je disciplina, ki je doživela letos največji razvoj, tako kvalitetno kakor v povprečju. Največje presenečenje predstavlja prav gotovo odličen rezultat Drinovca, ki se je močno približa• slovenskemu rekordu. Ce bo šla njegova pot še tako uspešno naprej, lahko pričakujemo, da bo prihodnjo sezono zaplaval pod pet minut. Lep napredek, čeprav ne tako očiten, sta napravila tudi Košnik in Zrimšek Košnik je proti koncu prebrodil krizo, ki jo je preživljal že v začetku sezone. Zrimšek pa je to progo plaval le enkrat. Novo, precej razveseljivo ime v desetorici je Bolko, ki je dosegel zelo dober rezultat. Ob vestnem treningu se bo prav gotovo razvil v dobrega dolgoprogaša. Snabl, ki je bil lansko leto drugi, je letos močno popustil in rezultat ne more predstavljati njegove prave vrednosti. Prav tako velja za § Purgar j a, medtem ko so ostali občutno Izboljšali svoje rezultate, zlasti Čolnar in Cilenšek.
1500 cravvl:
1. Lado Brinovec (T) 20:25,2; 2. Saš-      "     GORENJSKI PLAVALCI Košnik  (T)  21:12,0;  3.  Lado Zrimšek Cian'v kranjskega »Triglava« Anka Col-<T)   21:20,4;   4.   Lojze   Cilenšek   (P) narjeva in Lado Zrimšek
23:00,1; 5. Andrej  Čolnar (T) 23:30,0;
6. Peter Bolko (P) 23:31,6; 7. Rudi V:- šek (P) 1:26,2; 7. Brinovec Lado (T) di.c (K) 24:59,1; 8. Peter Brinovec (T) 1:27,1; 8. Bine Purgar (T) 1:28,3; 9. 25:33,0; 9. Jože Debevc (K) 26:08,?,       Franc Grošelj   (P)   1:29,8;   10. Poldič
Ta  najtežja disciplina  se  odlikuje Mavec (P) 1:30,6. po vrhu, medtem ko je najslabša za^     Povprečje 1955: 1:28 3 stopana  in   se   gorenjska  desetorica 1956: 1:24,5
sploh ne da sestaviti. Vrh je odličen, Edina disciplina1, ki ima slabši vrh saj je na čelu mladinski državni prvak od lanskega in edina moška disciplina Brinovec z res dobnim rezultatom. Na z boljšim povprečkom poleg 400 m drugi, strani pa je razlika med lan- crawl. Vrh je skoraj isti kakor lani. skim desetim in letošnjim devetim Imamo pa kar 9 hrbtašev pod 1:30, skoraj polni dve minuti. Ce izvza- kar je lami uspelo samo petim. Od memo vrh, vidimo, da ne moremo lanskih tekmovalcev so med deseto-preveč optimistično gledati na razvoj  rleo ostali samo. še štirje, od vseh pa
100 m hrbtno: saj iz leta v leto napreduje. Bogataj
1. Peter Čolnar (T) 1:17,6; Janez je močno popustil, Pucelj pa, ki lani Bogataj (K) 1:19,1; 3. Franc Pucelj (K) ni nastopal, se je letos približal svo-
pištol, nad 120.000 komadov nabojev novijo občinski strelski odbori v Raza vojaško puško in 48.000 komadov dovljici, v Kranju in na Jesenicah, nabojev za vojaško pištolo, nad tisoč  Ostale občine pa imajo le po eno ali
največ dve strelski družini, zaradi te- mflta enega igranja in da jim je trener Sga jim ti odbori niso potrebni. Za vse nuJno potreben. Rezultat prvega časa 'tri bodoče strelske odbore so že se- Je T* 2:1, druSe£a 3:2 in tretjega 2:1, stavili iniciativne odbore. Vse strel- končni rezultat pa 7:4 v prid gostov, ske družine na Gorenjskem morajo do Tekim so sodili: sobotno Cerar in 31. novembra pripraviti redne letne občne zbore in izvoliti delegate za okrajno strelsko skupščino, ki bo fe-bruarj a.
OSO jo potrdil tudi proračun za leto 1957, katerega je sestavila finančno-materialna komisija. Proračun je za 236.370 dinarjev večji od višine lanskoletno dotacije. OSO ostane od celotne pobrane čla-
jemu  najboljšemu rezultatu.
200 m metuljček:
1. Lado Znimšek (T) 2:50,1; 2. Roman Dobrovoljc (K) 3:04,1; 3. Jože Pikelj (P) 3:12,1; 4. Borut Chvatal (T) 3:14,3; 5. Snabl Stane (K) ?:14,9; 6. Peter Arenšek (T) 3:16.2; 7. Cene Magister (P) 3:20,2; 8. Milivoj Veličkovič (f) 3:23,1; 9. Franc Petemelj (T) 3:23,3; 10. Vili Colarič (K) 3:24,7.
Povprečje 1955: 3:12,0 1956: 3:14,3
Prav gotovo je to najslabša disciplina. Povprečje je precej slabše kakor lana. Res je, da gre to precej na račun odsotnosti dveh odličnih metulj ašev Cerar j a in Tratnika, vendar to ne more opravičevati v celoti neuspehe te discipline. Izjema je le odlični Zrimšek. V novem okolju letos m preveč uspešno začel sezone in mnogi so mislili, da se je njegov razvoj u-stavil. Toda rezultat je vztrajno popravljal, tako da je končno pristal ob meji 2:50,0. Prav gotovo lahko pričakujemo drugo sezono rezultat ped 2:50. Od ostalih lahko še največ pričakujemo od Piki j a, ki je letos poboljšal rezultat skoraj za 10 sekund
200 m prsno:
1. Lado Zrimšek (T) 2:52,2; 2. Roman Dobrovoljc (P) 3:04,4; 3. Jože Pikelj (P) 3:06.7; 4. Borut Kobi (T) 3:06,9; 5. Miha Zvan (T) 3:13,9; 6. Boris Zemva (P) 3:19,0; 7. Aleš Stanovnik (P) 3:20,5; 8. Stane Zule (D) 3:27,2; 9. Marijo Jaklič (T) 3:32,1; 10. Tone' Polenc (T) 3:33,3.
Povprečje 1955: 3:08,1 1956: 3:15,6
Isto kar velja za metuljčkarje, velja tudi za prsače. Lanski tekmovalci, k: so se letos obdržali v lestvici, imajo prav vsi slabše rezultate razen Zrim-ška, ki je ob koncu sezone postavil nov slovenski rekord. Kobi, ki je lani precej obetal, je letos zaradi nerednega treninga močno zaostal. Pikelj letos izgleda ni treniral te discipline in se je bolj posvetil metuljčku, kar pričajo tudi njegovi rezultati. Novo ime med gorenjsko elito je Stane Zule iz Domžal. Čeprav rezultat ne pomeni
vehko, je razveseljivo že to, da je pri-te discipline.   Edina izjema   je   naj- je pokazal največu  napredek   Peter       ■'i j    . .
~.i_-x. , •   •    ,___,        x , U i_       r _'  _ ,        šel med desetorice predstavnik k uba,
rnlajši Brinovec, ki je krepko začel Čolnar, čeprav njegov rezultat ne stopati po stopinjah svojega starejšega predstavlja večje kvalitete. Vseeno pa brata. lahko  od  njega pričakujemo mnogo,
ki je bil osnovan šele preteklo sezono.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Huller, nedeljsko po Pogačnik in Hui-ler. Gole med Jeseničani so dali: v soboto Klinar 3, Kaltnekar 1, Dolinar 1, Boris Cebulj 1 Ln Niko Cebulj 1; v nedeljo pa Klinar 2 ter Valentar in Tiši ar po 1.
DRUŽINSKO STRELSKO PRVENSTVO NA GORENJSKEM
narino lo 75.024 dinarjev. Ta znesek pa  vlrlT^™ ^ S° /,Mati1a
—-   ne  zadošča   za  kritje   po- Z j6SemC 1ZV6dla 23 *lanstv°
absolutno
treb OSO, zato jo njegovo funkcioniranje oziroma predvsem od podpore ljudske oblasti.
OBČNI  ZBOR ŠAHOVSKEGA DRUŠTVA KRANJ
Danes zvečer ob 19. uri pri »Jelenu« valcev doseglo nad 100 krogov od 150
bo polagalo obračun svojega dela »Ša- modnih.
hovsko društvo« Kranj.    Ugotovljeni Najboljši posamezniki: člani: Franc
in prikazani bodo uspehi in neuspehi. Trplan 132 krogov, članice — Majda
pa tudi nove smernice dela, ki morajo Kralj 127 krogov, mladinci — Romi
zajeti v bodočnosti širše mase delovne Gregorij 128 krogov, pionirji — Dra-
prvo tekmovanje letos z zračno puško, jegovo »ormalno skupno je tekm,0,vaIo 92 strelceP od la de.o odvisno tega n pflon^ev, 36 mladincev, 5 članic nn 33 Članov. Rezultat tekmovanja je 'bil zelo dober, saj je od skupnega števila članstva 65 tekmo-
in šolske mladine..
RAZPIS
TEKSTILNA TOVARNA »INTEKS« V KRANJU
RAZPISUJE MESTO
SEFA OBRAČUNA PROIZVODNJE
Pogoji: Zaželjena srednja tekstilna izobrazba ali daljša praksa v tekstilni stroki. — Plača po tarifnem pravilniku podjetja. — Nastop službe takoj.
go Fekonja 109 in pionirke: Milena Tišlar 101 krog.
C.
Zadnil športni dogodki
CONSKA LIGA LJUBLJANA : ODRED 2:0 TURBINA : REKA 0:1 METALAC : TRFSNJEVKA 1:3 ULJANIK : ŠIBENIK 1:1 JADRAN : SPLIT 0:1 TEKSTILAC : GRAFIČAR 4:0
„ELAN", TOVARNA ŠPORTNEGA ORODJA, BEGUNJE NA GORENJSKEM
sprejme v zaposlitev: dva tehnika lesne stroke, enega tehnika kovinske stroke,
enega komercialista ali komercialistko z znanjem strojepisja,
eno korespondentko z znanjem nemščine eventuelno angleščine,
enega orodjarja in enega kovinostrugarja.
Za vsa razpisana delovna mesta je potrebna najmanj 3-letna praksa. —■ Pismene ponudbe z življenjepisom je treba poslati na tajništvo tovarne.
ST. 92 / 19. NOVEMBRA 1956
®'8SGflfBfljske 3
$atenjski dueštevalet
► tkati oglasi
Z&pestna ura z rdečim pasom Je izgubljena od »Pletenine« do Ceste na Golnik 5 v petek, 9. novembra okrog polnoči. Prosim proti nagradi vrniti na upravo Lista.
Izgubil sem zapestno uro na Jelenovem klancu 16. novembra. Prosim proti nagradi vrniti na upravo lista aLi Zabnica 22.
Izgubljeno je bilo blago za moško obleko od »Galanterije« do Primsko-vega. Poštenega najditelja naprošam, da ga proti nagradi odda na upravo lista pod »delavec«
Sprejmemo sprevodnika za avtobus na progi Kranj—Voglje.
KINO »STOR2IC«, KRANJ
19. in 20. novembra ameriški film »STALAG 17«, ob 16., 18. in 20. uri — aadnjikrat.
21. in 22. novembra ameriški film »BEG IZ GUYANNE«, ob 16., 18. in 20. uri — zadnjikrat.
KINO »TRIGLAV«, PRIMSKOVO
20. novembra ameriški film »BEG IZ GUYANNE« ob 19. uri.
22. novembra premiera avstrijskega filma »MASKERADA«, ob 19. uri — predvaja jugoslovanska kinoteka.
KINO »SVOBODA«, STRAZlSCE
21. novembra avstrijski film »MASKERADA«, ob 19. uri — predvaja jug. kinoteka.
KINO NAKLO
2L novembra ameriški film »STA-LAG 17«, ob 19. uri.
KINO  »RADIO«, JESENICE
19. in 20. novembra ameriški film »UPOR NA LADJI CAIN«, ob 18. in 20. uri.
21. in 22. novembra ameriški barvni film »LJUBIMCA DIVJEGA ZAPADA«, ob 18. in 20. ura.
KINO »PLAVŽ«, JESENICE
20. novembra ameriški film »ROBIN HOOD AVSTRALIJE«, ob 18. in 20. uri
22. novembra ameriški film »UPOR NA LADJI CAIN«, ob 18. in 20. uri.
KINO ŽIROVNICA
21. novembra ameriški film »ROBIN HOOD AVSTRALIJE«.
KINO DOVJE - MOJSTRANA
21. novembra ameriški film »UPOR NA LADJI CAIN«.
»PREŠERNOVO GLEDALIŠČE«, KRANJ
Torek, 20 novembra ob 16. uiri Red D in izven Ronald D. Derdelfild: »VISOK JE ZID«.
Sreda, 21. novembra ob 16. in 20. uri
— izven — »VEČER STAROGRŠKE POEZIJE«.
Četrtek, 22. novemb-a ob 16. uri za gimnazijo teT ob 20. uri abonma Ln izven. Gostovanje v Skofji Loki Sofo-klej: KRALJ EDIP«.
NA JESENICAH
Rodile so: Pavla Triplat, gospodinja iz Žirovnice — dečka, Veselinka Lutovac, gospodinja z Jesenic — deklico, Terezija Slivnik, gospodinja z Bleda, Grad — deklico, Cecilija Ceg-nar, uslužbenka z Jesenic — 2 dečka. Ljndmila Hmeljak, gospodinja z Jesenic — deklico, Ljudmila Triplat, tele-grafistka iz Rodin — dečka, Dobrila Marinček, gospodinja iz Beograda — deklico, Slavka Pogačnik, gospodinja iz Otoč — deklico, Bogomira Panker, delavka iz Lesc — dečka, Vida Medi-ževec, gosp. pomočnica iz Podkorena
— dečka, Ana Bcngant, gospodinja m Brega pri Žirovnici — deklico, Alojzija Dominko, gospodinja Lz Kranjske gone — deklico, Ana Guba, gospodinja iz Blejske Dobrave — deklico, Rozali-ja Pušnik, gospodinja iz Lesc — dečka, Frančiška Sobrl, gospodinja r Jesenic — dečka, Ivana Kodras., gospodinja iz Hlebe — dečka, Terezija Ilru-stelj, čistilka iz Radovljice — dečka, Matilda Novak, gospodinja z Jesenic
— dečka, Marjeta Sečnik, krojaoica z Jesenic — dečka.
Poročili so se: Štefan Kerec, tovarniški delavec iz Planine pod Golico 9 in Stanislava Klinar, trg. poslovodja iz Plantine pod Golico 9; Franc Tavčar, tehnik z Jesenic, Fužinska 10 in Marija Ljudmila Skumavc, bolničarka z Jesenic, Javorniška pot 24.
Umrli so: Katarina Rožič, roj. Cop, druž. upokojenka, star* 69 let, umrla v Planini pod Golico 67, nazadnje bivajoča istotam; Frančiška Jur-jevčič, roj. Jazbec, gospodinja, stara 56 let, umrla na' Jesenicah v bolnioi, nazadnjo bivajoča v Tržiču - Ravne 1; Janez Mulej., osebni upokojenec, star 78 let, umrl na Jesenicah, Savsko nabrežje 33, nazadnje bivajoč istobarn.
►Ztiatoi MŠštid
KINO RADOVLJICA V SKOFJI LOKI
20. in 21. novembra ameriški film z V sredo, dne 14. novembra 1956 smo
dom. vojne »VOJNA GAUCEV«. — V zabeležili te cene: krompir 14 din kg,
torek ob 20. uri ter v sredo ob 17.30 zelje v glavah 20 din kg, kislo zelje
in 20. uri. 50 din kg, repa cela 3 do 5 din kom.
22. novembra »KEKEC«, ob 15. uri repa kisla 20 din merica, ohrovt 50
mladinska ter ob 20. uri redna pred- din kg,' solata 30 din kg, jabolka 30
atava. din kg, hruške 40 din kg, korenje 15
UPRAVNI ODBOR TOVARNE „PLAMEN" V KROPI
razpisuje
mesto vodje gospodarsko računskega oddelka
Pogoji: dovršena ekonomska fakulteta in 5 letna praksa v finančnem knjigovodstvu ali srednješolska izobrazba in 10-letna praksa v vodenju finančnega knjigovodstva.
Nastop službe 1. januarja 1957, lahko tudi takoj. — Plača po tarifnem pravilniku oziroma dogovoru. — Samsko ali družinsko stanovanje zagotovljeno. — Pismene ali osebne ponudbe sprejema tajništvo podjetja.
din kg, rdeča pesa 35 din kg, sirček
12 din kom., smetanas ladka 150 din liter, kostanj 40 din kg, špinača 20 din merica, por 9 do 15 din kom., jajca 22 din kom., čebula 100 din kg, česen 5 do 12 din glavica, motovileč 20 din merica, orehi 200 din kg, surovo maslo 100 din zavitek (cca 0,25 kg).
V KRANJU
Na petkovem živilskem trgu v Kranju je v glavnem prevladovalo sadje, sicer pa je bil trg tudi z ostalim blagom dobro založen.
Zabeležili smo naslednje cene: repa (loisla) 28 dinarjev, zelje (glave) cd 25 do 30 dinarjev Liter, salata (endi-vija) 40 dinarjev kg, surovo maslo v četrtinskih zavitkih od 115 do 125 dinarjev, rdeča pesa 30 dinarjev, črna redkev 35 dinarjev, jajca od 23 do 25 dinarjev, orehi (celri) 75 do 80 dinarjev Liter, gobe (sivke) 25 dinarjev liter, lisičke 30 dinarjev liter, jabolka od 25 do 35 dinarjev kg, hruške od 25 do 30 dinarjev, kokoši od 350 do 450 dinarjev komad, kostanj 25 dinarjev liter. — Ponudba je bila večja od povpraševanja. Gospodinje so zlasti pogrešale kislo zelje.
V TR2ICU
Tržnica je bila na oba tržna dneva, pa tudi v ostalih izventržnih dneh dobro založena s kmetijskimi pridelki, la dovoza zelja in krompirja skoro ni bilo opaziti. Pridelovalci so ju pripeljali le malo, večinoma iz Bitnja ter Dupelj, ter prodajali krompir po 13 do 14 din, zelje po 20 din za kg. Jajc je biLo zelo malo na trgu in so jih prodajali na tržnici po 22 din, kislo zelje po 30 din, toislo repo po 25 din, solato po 30 do 40 din za kg, jabolka po 25 do 32 din, hruške-moštarice po 35 din za tog, kostanj 45 din tog. Fižol je bil po 60 din za liter, orehi po 200 din kg, liter po 85 din. Mnogo je bilo na trgu krme za kokoši po 35 do 40 din za liter. Čebule malo, prodajali so jo po 90 din. Kokoši ali piščancev ni bilo več na trgu, pač pa je v zadnjem tednu bilo dovolj ajdove moke po 60 din za Liter. Nihče ne prinese na trg koruzne aM druge moke, posebno povpraševanje je po koruznem zdrobu, ki ga zelo malo.
J. V.
NA JESENICAH
V soboto je bil jeseniški trg dobro založen, ker So branjevke vedele, la so dobili jeseniški delavci 15. denar. Krompir je bil po 16 din, čebula pa je padla od 100 din na 60 din, jabolka so padla na 30 din, hruške pa na 60 din. Cena česnu je porasla od 100 na 180 din, solata endivija je ostala pri 50 din. Liter koruznega zdroba in koruzne moke je bil po 80 din, skuta po 110 din, surovo maslo po 520, jajčka pa so se podražila od 20 na 24 din. Cene so na jeseniškem trgu zelo nestanovitne in zavise od števila branj evk in števila potrošnikov, predvsem pa od plačilnih dnevov v jeseniški železarni.
S SODIŠČA
PONEVERBE PO KRIVDI INVENTURNIH KOMISIJ
► 0tym
Niso redki primeri, ko organi delavskega samoupravljanja v trgovskih podjetjih podcenjujejo pomen trome-sečnih, polletnih in letnih inventurnih popisov. Številni primeri pozno odkritih primanjkljajev, ki jriih odkrivajo šele inšpekcije, kažejo, da imajo nekatera podjetja inventure za nepotrebno zlo. Po njihovem mišljenju je treba to delo opraviti le zato, da za-doste predpisom uredbe o knjigovodstvu gospcdarskfh organizacij. Tudi nekateri člani teh komisij se namesto aktivnega kontrolorja spremene v pasivne registraitorje podatkov.
Upravni odbor trgovskega podjetja »Zarja« na Jesenicah je določal vse od leta 1954 do meseca julija 1956 za popis blagovniih zalog v svojd poslovalnica »Galanterija« na Jesenicah, kjer je bila poslovodkinja Ida Berton-celj, tričlansko komisijo, v kateri sta biLi običajno dve osebi iz iste poslovalnice, tretja pa iz druge poslovne enote. Te so običrrno sestavljale inventure pb navodilih poslovodklnje. Za vnemo, s katero je Bertoncljeva pomagala in usmerjala delo komisij, se ni kazala težnja za točno in pravilno izvedbo popisa, ampak velike malverzacije, ki so od inventure do inventure rasle. Prvi primanjkljaj se je pokazal ob tretjem tromesečju leta 1954 v znesku 83.165 dinarjev. Prikrila ga jo tako, da je z vednostjo popisne komisije, ki jo je vodil Bori« Tram-iak, vpisala v inventurne spiske blago, ki ga ni imela na zalogi. Inventurna komisija je te listine potrdila, čeprav je vedela, da so lažne. Meseca Januarja 1955 se je primanjkljaj ob letni inventuri za leto 1954 zvišal na 135.037 dinarjev. Prikrila ga je tako, da je dvakrat vnesla v inventurne spiske blago iz izložb. Pri .polletnem popisu zalog za leto 1955 je primanjkljaj naraste! na 186.909 dinarjev, na koncu leta pa na 320.000 dinarjev, pri polletni inventuri za (leto 1956 na 362.795 dinarjev.
Zaradi talkega dela popisnih komisij bi lahko Bertoncljeva spravila podjetje na boben, če ne hi tržna inšpekcija napravila konec njeni »podjetno-
siti*. Razen omenjenega primanjkljaja jo komisija ugotovila še druge nepravilnosti, ki jih je napravila na škod« podjetja in potrošnikov.
Po ugotovitvah tržne inšpekcije 'M po priznanju same Bentonoljeve je prišlo do primanjkljaja, ki je iz leta v leto naraščal. Tako je vzela zase leta 1954 dve odeji iz kamelje dlake, vredni 10.348 din. Ob smrti svojega tasta si je izposodiila iz blagajne 10.00* dinarjev, ne da bi jih nameravala vrniti. Razen tega je .postopoma vzela iz blagajne okoli 240.000 dinarjev, im aicer vsako tromesečje okoli 30 000 dinarjev tako, da je na prodajne bloka navajala manjše zneske kot so jih stranike vplačale ali pa za nekatere prodane predmete sploh ni izstavljala blokov. Prav ji je prišel tudi ženski zložljivi dežnik, ki ga je stranka za-radi dolga založila podjetju. Prilastila si je tudi znesek 50.000 dinarjev. Seveda je poneverjeni znesek .po vsej verjetnosi4« višji, ker je dala te podatke sama Bertoncljeva, pni tem pa ni pojasnila, toje je preostala razlika. Ogoljufala je tudi .potrošnike s tem* da je neopravičeno dvigala ceno gumbom, sukancu, nogavicam, srajcam im kozmetičnemu materialu ter si višek prilaščala. Razno kupljeno blag« je prodajala v posli ovalni cA na svoj račun. Po ugotovitvah jnšpekoije je prodala najmanj eno sra'co, dva puloverja, 400 komadov otroških cofov 1» neugotovljeno količino prejce. Skupna s poneverbami, neopravičenim zviševanjem cen iin prodajo na svoj račun Je oškodovala podjeje za 556.784 dinarjev. Te nepravilnosti bi lahko inventurna komisija pravočasno preprečila« če bi opravljala pravilno svoje delo.
Ida Bertoncelj se je morala zaradi tega zagovarjati pred okrožnim sodiščem. Na zatožni tolopi so biti tudi člani inventurnih komisij zaradi nevestnega dela in vnašanja lažnih podatkov v uradne listine. —t
UREDNIŠTVO   GLASU GORENJSKE TELEFONSKE ŠTEVILKE: 475—397
Radio Ljubljana
OBJAVA
v smislu člena 21 Pravil sklada za štipendije občinskega ljudskega odbora v Kranju je na oglasni deski občine razgrnjen seznam štipendistov.
Komisija za štipendije pri Občin. ljud. odboru Kranj
RAZPIS
Trgovsko podjetje »Kurivo« Kranj
sprejme v službo administratorko
z znanjem strojepisja. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe 15. decembra 1956 aH po dogovoru. Pismene ponudbe z navedbo šolske izobrazbe in opisom dosedanjega službovanja poslati na naslov podjetja.
RAZPIS
Tovarna usnja »Standart«, Kranj
išče
samostojnega finančnega knjigovodjo.
Plača po tarifnem pravilniku, oziroma po dogovoru.
Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05. 6.00, 7.00, 13.00 in 22. uri. Oddajo »Želeli ste — poslušajte«, poslušajte vsak dan ob 14.40. uri. Kmetijski nasveti in kmetijska univerza so na spored« vsak dan ob 12.30. uri.
PONEDELJEK, 19. NOVEMBRA 11.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — Lojze Krakar: Goriški alav-ček.
12.40 Igra ansambel domačih napevov in plesov, pojeta Ida in Boža.
13.15 Melodije za razvedrilo.
14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — Ivo Zor: Corpus delieto Kodak Retina II. a.
15.40 Utrinki iz literature: Dve drobni mojstrovini francoske klasike.
16.00 V svetu opernih melodij (odlomki iz oper »Aida«, »Rigoletta« in »Glumači«).
18.10 Janko Gregorc: »Koroški rej« — venček koroških narodnih.
18.30 Radijska univerza — Zdravko Petkovšek: Kratkoročna vremenska napoved.
20.00 Simfonični koncert.
8.30
8.50 9.15
10.30 11.15 12.00
12.30 13.15
13.30 18.30
TOREK, 20. NOVEMBRA
Radijski roman — Branko Čopič; Doživljaji Nikoletine Bursača - L. Avsenikov trio igra domače viže. Pesmi o morju (literarno glasbena oddaja).
Jezikovni pogovori (ponovitev). Za dom in žene.
Slovenske narodne pesmi pojo Tone Petrovčič, Danica Filiplič in Franc Koren, spremlja Avgust Stanko in Zadovoljni Kranjci.
Kmečka univerza.
»Zveneče tipke« (tolavilr v ritmu
Robert Valentino).
Pester operni spored.
30 minut samospevov slovenskih
skladateljev.
20.00 Domače aktualnosti.
21.10 Zabavne melodije v iivedbi velikih orkestrov Paula Westona, Georga Melachrina in Ambrosa.
SREDA, 21. NOVEMBRA
11.35 Radijska šola za višjo stopnjo.
12.05 Giaeomo Puccini: Odlomki iz opere »Madame Butterfly«
13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved.
13.15 15 minut z Musette ansamblom.
15.40 Utrinki iz literature — Oscar Wilde: Strah v Cantervillu-I.
17.10 Sestanek ob petih.
18.30 Zunanje-politični feljton.
20.00 G. Rossini: II signor Bruschiae, komična opera v 1 dej.
ČETRTEK, 22, NOVEMBRA
11.00 Naši najmlajši pojo.
11.15 Cicibanom — dober dan! (Zlata Vidaček:  Zgodba  o malem kuščarju, ki je hotel vide*' ves svet).
12.30 Kmečka univerza — Ing. Dušaa Stepančič: Kdaj kvarimo in kdaj izboljšujemo slog zemlje.
13.15 Ciganske melodije igra Antal Kocze s svojim orkestrom.
14.20 Pionirski kotiček.
15.40 Utrinki iz Literature — Oscar Wilde: Strah v CantervLllu-TI.
16.00 Z našimi in inozemskimi solisti in skladatelji.
18.00 Radijska univerza — Dr. Alojz Sef: Koristnost telesne vzgoje pri vajencih, učencih v gospodarstvu in mladih delavcih — II.
18.15 W. A. Mozart: Beg iz Seraja, uvertura — Richard Straus: Ple« sedmih tenčič iz opere »Šaloma«.
18.30 Reportaža.
18.45 Narodne pesmi poje Gorenjski
vokalni kvintet. 20.10 Četrtkov večer domačih pesmi i»
napevov.
g|Am ST. 92 / 19. NOVEMBRA 1956
WMe»fMjih