8654 60 L00200 PRIL OSREDNJA KNJIŽNICA P.P.126 66001 KOPER JjStnina plačana v gotovini *"• Postale 1 grupop SKI DNEVNIK Cena 200 lir Leto XXXIII. Št. 127 (9735) TRST, sobota, 4. junija 1977 vRr™S“ oNEV^^ Jk ^atJ ! Tr«tu “»Ja 1945- "Jefov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26 novembra 1943 v va« Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se le tiskal v tiskarn, «DobPr«ioh» pn Gorenjl Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi STOPNJEVANJE napadov na predstavnike italijanskega tiska Tudi direktor TG 1 Rossi žrtev podlega terorističnega atentata Med napadalci je bila baje napistka Franca Salerno - Tudi tokrat si rdeče brigade lastijo odgovornost - Preiskava o atentatu na Montanellija JtlM, 3. _ p0 Montanclliju in Bru- J* danes zjutraj postal žrtev prostorskega atentata direktor pr-l^sa televizijskega dnevnika Emi-t, Kossi, na katerega sta neznan-fant in dekle, streljala danes (i "ai, medtem ko je šel na delo. ^"tavljajo, da gre za isto tehniko 'sto hladnokrvno odločnost: ^ttat na direktorja TG 1 Emilia se v tem ne razlikuje od J”; katerih žrtev sta postala v >o T 56 urah Montanelli in Bru-K,!."°t onadva, so tudi na Rossija (|,‘lali nedaleč od njegove redak-p' Manjkalo je le nekaj minut ^.“fsetih, ko je Rossi hodil proti H?*« RA! v Uliti Teulada. Ko je »1^* kakih 100 do 150 metrov od 36' urah Montanelli in Bru- t, sta se mu približala zločin- “ ' Jj ______________________________ ll^jli celo vrsto krogel. Zdravni- h*ii7. sta bila oba oborožena. Iz bUJNje poldrugega metra so nanj II kasneje ugotovili, da ima Ros-sebi kar 25 ran. t^tskovalei razpojagajo z vrsto jj®" Pričevanj, ki bi morala pota'' vse faze atentata., Ženska je „ oblečena, kot kaže, v bel dežni i) ter je streljala na časnikarja iJ?rbe. Dejstvo da so na kraju W • a na®b samo krogle kalibra 'h ne tulcev naj bi kazalo, da ijj^fska streljala z avtomatskim ta' <’snrn in da so tulci ostali v kJ' Skupina atentatorjev je štela ij I Sotovo tri osebe. Poleg dveh, :taa streljala, ju je na nasprotnem čakala še tretja oseba. Poko sta zločinca izstrelila ves h„"r Proti Rossiju, sta prečkala "‘o ter V.... sta ter skozi bližnjo garažo do-obvoz Clodia, kjer so vsi trije rta1 v bel 128- in odhiteli nezna-iij.j1?1. Preiskovalci bodo morali titaviti, če je avto vozil eden od tw'Ce. ali je v njem čakala neka oseba. jfe®ka, ki je streljala na Rossi- V !*ai bi bila visoka in vitka ter kiisk Prikupna. Tako moški kot i) sta imela spodnji del obratu ^'t v ruto. Imela naj bi 25 26 If, Ro nekaterih domnevah, naj ferska bila Franca Salerno, na-(taa> Je skupaj z Mario Pio ®le pobegnila iz zapora. Iq kj atentat proti Emiliu Rossiju Vj.s' prilastile samozvane rdeče delavci iz ladjedelnic v Ca-stellamare di Stabia in delavci po--djetja «Alfasud». V Milami pa se je več desettisoč delavcev podalo v. sprevodu skozi mestno središče-Pred sedežem Intersinda (organizacije javnih delodajalcev) je bilo zaporedje zborovanj. Manifestacije so se udeležili v velikem številu delavci podjetij »Alfa Romeo*, SIT-Sie-mens, Innocenti, Ansaldo, Unudal, Dalmine itd. V milanskem predmestju Šesto San Giovanni pa so delavci /astra--žili- tovarne Breda, Falck, Magneti Marelli -in Italrafo. (st.s.). BEOGRAD, 3. — V skupščini Jugoslavije so danes delegati obeh zborov obravnavali vrsto zadev s področja zunanje in notranje politike. Najprej so poslušali poročilo podpredsednika zveznega izvršnega sveta Dobroslava čulafiča o delu tega izvršnega organa skupščine ter ekspoze podpredsednika zveznega izvršnega sveta in zveznega sekretarja za zunanje zadeve Miloša Minica o evropski varnosti in sodelovanju pred bližnjim zasedanjem konference v Beogradu. Izvršni svet je uspešno uresničil svojo ustavno funkcijo, saj je v minulih treh letih deloval enotno, vsak posameznik pa si je zelo prizadeval pri izpolnjevanju obveznosti in nalog, je med drugim dejal čulafič. Miloš Minič pa je govoreč o evropski varnosti in sodelovanju poudaril, da smo po helsinški konferenci zabeležili veliko pomembnih rezultatov. Mednje je uvrstil osimske sporazume med Jugoslavijo in Italijo, nadalje sporazume med o-bema nemškima državama ter vidno izboljšanje in povečanje dvostranskega sodelovanja na političnem, gospodarskem in kulturnem področju med skoraj vsemi deželami, ki so se v Helsinkih udeležile konference o evropski varnosti. Po krajši razpravi so delegati zveznega zbora na ločeni seji sprejeli poročilo zunanjepolitičnega odbora o proučevanju vprašanj evropske varnosti in sodelovanja. V njem je predvsem poudarjen interes, da poteka sestanek v ustvarjalnem ozračju in da opozori na nujnost vsestranskih in usklajenih prizadevanj ‘ evropskih držav, Amerike in Kanadš za dosledno in celovito izvajanje sklepnega dokumenta iz Helsinkov, nadalje da spodbudi šc širše in boljše oblike sodelovanj« z ukrepi - za izboljšanje zaupanja, za zmanjšanje in omejitev oboroževalne tekme, ter da prispeva h krepitvi evropske varnosti V nadaljevanju seje so delegati poslušali uvodni referat predsednika zi eznega zbora Danila Kekiča o delovnih izkušnjah tega zbora v minulih 3 letih. Čeprav je pri uresničevanju delegatskega sistema razmeroma malo praktičnih izkušenj, pa je vseeno mogoče govoriti o ustvarjalni sili sistema, v procesu neposrednega o-dločanja delovnih ljudi in občanov o vseh bistvenih razvojnih vprašanjih družbe. V sprejetih sklepih je poudarjeno, da bo treba v prihodnjem obdobju posvetiti kar največjo pozornost trdnejšim oblikam povezovanja delegatov s samoupravno delegatsko bazo. Tudi zbor republik in pokrajin skupščine Jugoslavije je v tem obdobju dosegel vidne uspehe, čeprav je prihajalo do določenih problemov in težav kot ie dejal v svojem referatu njegov predsednik Zoran Tomič, je zbor potrdil upravičenost ustavnih re šitev, do katerih smo. prišli na podlagi soglasja in dogovarjanja republiških in pokrajinskih skupščin, (j.m.) Zajamčen reden zaključek pouka RIM, 3. — Minister Malfatti in »avtonomni* sindikat šolnikov SNALS sta sklenila sporazum o nekaterih popravkih in dodatnih zahtevah k delovni pogodbi šolnikov in drugega osebja. Na osnovi tega sporazuma .ie SNA LS sklenil, da prekliče bojkot ocenjevalnih konferenc, šolsko leto se bo torej redilo zaključilo. Izjemo predstavlja le sindikat SNIA, ki združuje šolnike umetnostnih licejev in ima še nekaj pridižkev. i ZA DOGOVOR O PROGRAMU DEŽELNE UPRAVE V KONSTRUKTIVNEM VZDUŠJU PRVO SREČANJE STRANK USTAVNEGA LOKA Ugotovljena skupna volja po iskanju sporazuma - Ustanovljene delovne skupine za proučitev posameznih konkretnih problemov Po celi vrsti dvostranskih pogovorov je včeraj končno prišlo do skupnega srečanja na deželni ravni med predstavniki vseh strank ustavnega loka, da bi poiskali dogovor o nekaterih osnovnih programskih točkah, ki naj bi karakterizirale delovanje deželne uprave v teh zadnj:h mesecih sedanje zakonodajne dobe. Kot je bilo pričakovati po nedavni soglasni odobritvi deželnega zakona o popravljanju hiš, kj jih je poškodoval lanski potres, in kot je bilo razbrati iz zaključnih dokumentov, kj so j:h v zadnjih dneh odobrila deželna vodstva raznih strank, je včerajšnji sestanek potekel v konstruktivnem vzdušju ob splošni želji, da bi dosegli sporazum, ki bi omogočil, da bi se s skupnimi močmi lotili ogromnih problemov dežele, k: čakajo na rešitev. Jasno je bilo namreč, da sedanja večina zaradi politične šibkosti ni bila kos velikim nalogam, ki so jih deželi naio ž;li zadnji važni dogodki, kot potres »a eni strani, na drugi pa ratifikacija osimskih sporazumov. Ob ugotovitvi skupne volje do sporazumevanja so se na včerajšnjem sestanku dogovorili o sestavi treh delovnih skupin, ki naj bi se pogovarjale 0\ konkretnih argumentih na dnevnem redu. Prva skupina bo 'proučila probleme rekonstrukcije in razvoja dežele, s posebnim poudar kom na deželne zakone za obnovo in na izvajanju osimskih sporazumov, kot tudi gospodarski položaj v deželi. Drugi skupini so poverili probleme deželnih struktur in decentralizacije, še posebno v zvezi z ustanavljanjem komprenzorijev in s krepitvijo vloge krajevnih skupnosti in drugih krajevnih ustanpv. Končno se bo tretja skupina ukvarjala z delikatnim oroblemom političnih jamstev ter sredstev in procedur za nadzorstvo nad izvajanjem morebitnih do-govo-ov in programov. Tej skupini so zaupali tudi probleme slovenske narodnostne skupnosti. Včerajšnjega sestanka so se udeležili Coloai in Biasutti za KD, C' t-faro, Colli, Pascolat in Rossetti za KRl, Renzulli, Zanfagnini in Tringa-le za PSI, Bianchi in Lonza za PSDI, Barnaba za PRI, Štoka za SSk in Trauner za PLI. Pomisleki sindikatov v zvezi z uresničitvijo raziskovalnega središča Šolski odseki sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL so sinoči ■izdali skupno noročilo, v katerem izražajo vrsto pomislekov v zvezi z napovedano uresničitvijo raziskovalnega središča na našem področju. Sindikati ugotavljajo, da je pobuda zamišljena kot nekakšna protiutež za novo univerzo v Vidmu in da niso bili dovolj raziskani razlogi, ki bi narekovali ustanovitev takega sre-d šča na Tržaškem. Sindikati menijo, da bi bilo bol je nakazati ustrezna finančna sredstva tržaški univerzi. Kolikor bi pa pobuda le prodrla, bo treba pred njeno izvedbo organizirati širše posvetovanje vseh znanstvenih, socialnih in sindikalnih sil na vseh ravneh in vsekakor poskrbeti, da bo za nadzorstvo nad delovanjem središča ustanovljen poseben deželni načrtovalni organ. Škcdenjska konzulta zahteva javno razpravo o'hitri cesti Rajonska konzulta za škedeni in Čarbolo je z ogorčenjem reagirala na dejstvo, da je predsiriočnjirn odpadlo napovedano javno zborovanje o hitri cesti, ker so ga občinski upravitelji prenesli na drugi datum Zborovanja bi se ram reč morah' udeležiti tudi župan, nekateri odborniki ter načrtovalec ceste. Konzulta .je to obsodila ter nje skliče do 13. junija predsednik konzulte. Štoka (SSk) vložil v deželnem svetu zakonski osnutek o globalni zaščiti Deželni svetovalec dr. Drago Štoka je vložil včeraj pri predsedstvu deželnega sveta zakonski osnutek o globalni zaščiti Slovencev v Italiji. Gre za osnutek, ki naj bi ga dežela v skladu s členom 2fi deželnega statuta poslala rimskemu parlamentu v odobritev. Istočasno je dr. Štoka umakni prejšnji osnutek zakona na isto temo, saj je zadnji deželni kongres Slovenske skupnosti sprejel novo besedilo, ki upošteva spremembe, do katerih je prišlo v zadnjih pozvala župana naj čimprej, vse- letih v zvezi s položajem slovenske narodnostne skupnosti, še posebno po podpisu osimskih sporazumov med Italijo in Jugoslavijo. OB DNEVU REPUBLIKE Sprejem italijanskega gen. konzula v Kopru Ob priliki italijanskega državnega praznika je sinoči italijanski generalni konzul v Kopru opolno-močeni minister Germani Messina priredil sprejem na čast krajevnih predstavnikov družbenega življenja. Sprejema so se udeležili številni vidni gostje in med njimi predsednik občinske skupščine Mario Abram, predstavnik medobčinske konference SZDL Črtomir Kolenc, predsednik deželnega sveta Furlani je -Julijske krajine Arnal-do Pittani, vršilec dolžnosti predsednika Unije Italijanov za ,Istro in Reko Luigi Ferri, predsednik Slovenske kultumo-gospodarske zveze Boris Race, vladni generalni komisar v Trstu Molinari in drugi. Tokrat so bili na sprejemu še zlasti številni predstavniki italijanske narodnostne skupnosti, ki živi v Sloveniji in Hrvaški, številni so bili tudi predstavniki političnega in kulturnega življenja Slovencev v Italiji. V prisrčnem ozračju so se gostje zadržali dali časa in čestitali generalnemu konzulu ob dnevu italijanske republike. SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA se je preselila v nove prostore v Ul. sv. Frančiška 20 — III. nadstropje. Opozarjamo, da telefona, čeprav .je številka ostala nespremenjena, še nimamo vključenega. kakor pa ne po 6. juniju, skliče javno zborovanje na isto temo. V nasprotnem primeru naj zborova- ■ iiiiiiiiiiiiiiinimiunimiiKiif itini iiiii mm n m mimiiMiiiiiiiimiiiiiitmiimiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V OBRAMBO DELOVNIH MEST IN ZA POŽIVITEV GOSPODARSTVA Včeraj tudi v našem mestu 4-urna stavka delavcev kovinopredelovalne industrije Pred palačo deželnega sveta se je zbrala pettrsocglava množica delavcev - Sindikalno odposlanstvo pri predsedniku Comelliju Včeraj je bila po vsej Italiji 4-urtvg stavka delavcev, zaposlenih pri »velikih grupah?, se pravi v industrijskih koncernih IRI. ENI, Fiat, Montedison, SNIA. SIR, Oli vetti, itd. S stavko so delavci Ronk — da bi poleg osnovnih zahtev po oživitvi gospodarskih dejavnosti v državi, poudarile kritično stanje kovinopredelovalne industrije na Tržaškem in Goriškem. Delavci iz Trsta so se zbrali ob ra, ravnatelj medicinske fakultete Campailla in številni drugi strokovnjaki. Namen kongresa je predvsem izmenjava mnenj in izkušenj med znanstveniki iz vse države, ki se uk valjajo's to medicinsko redo. . ,. .. . r. _,______________ ... ____ Prva tema, ki so jo vččraj obrav- sameznih podjetij, predvsem pa 'nih ulicah — v Ulici Roma so se navali, zadeva sestavo celične op- podprli svoje zahteve po izboljša-! «.30 pred Lloydevim stolpom ter nju delovnih pogojev v okviru po j se nato podali v sprevode po mest TRAJALA BO ŠE DANES IN JUTRI V ZGONIKU ODPRTA 13. RAZSTAVA VIN / Delegacija krajevne skupnosti Moste jutri v gosteh zgoniške občine morskih brigad s «Pesmijo o Titu*. Danes bodo pevci TPPZ ob 18. uri, po jugoslovanskem času, nastopili v Izoli na prazniku pomladi. Opensko kotalkališče na koprski televiziji Koprska televizija bo jutri, v nedeljo, ob 21.15 (po našem Času) posvetila oddajo <krajini preti nevarnost, da bomo prihodnje tedne brez kruha. V pekarnah so namreč že načeli zaloge moke, novih dobav pa ni od nikoder. Mlini in prekupčevalci na debelo so ustavili dobave, ker je pokrajinski zdravstveni urad ugotovil, da vreče, v katerih grosisti dobavljajo moko. ne ustrezajo higienskim normam. Predvsem naj bi se vreče slabo zapirale. Trenutno ni znano, koliko časa bo treba čakati, da se bo to vprašanje ugodno rešilo. SINOČI V VERDIJU Petrassi in Čajkovski z dirigentom Chaillyjem Sinočnji koncert orkestra in zbpra gledališča Verdi je vodil mladi dirigent Riccardo Chaillp, ki h že utrjen ugled. Spored je obsegal prvo tržaško izvedbo Petrassijeve skladbe Psalm IX. v dveh delih za zbor in orkester ter Čajkovskega Četrto simfonijo v ha molu op. 36. Za Petrassijev psalm so značilne prvine italijanske polifonije i i evropskega neoklasicizma, katerega najpomembnejši predstavnik je bil Strawinski. Toda Petrassi ni bil — kot ugotavlja v koncertnem listu Pavle Merku — njun posnemalec, marveč izvirni in samosvoj povezovalec glasbene tradicije preteklosti z dognanji sodobnega glasbenega izražanja pri čemer prihaja do polne veljave njegova muzikaličnost. Orkester (v tem primeru brez pihal) je skladbo izvajal z velikim zanosom in smiselnim predajanjem glasbene niti bodisi v orkestru samem med posameznimi skupinami, zlasti violinami, trombami in tolkali, kot med orkestrom in zborom v njegovi poudarjeno samostojni vlogi. Blesteča je bila tudi izvedba popularne Četrte simfonije Čajkovskega, v kateri je znal orkester pod sugestivnim dirigentovim vodstvom prepričljivo, čeprav včasih tudi z opaznimi netočnostmi, izraziti svežino, čustveno spevnost in domiselnost velikega petrograjskega genija. Zelo dobro in dovolj natančno je bil izveden tretji stavek v pizzicatu in ognjevito finale, v katerem je prišla do veljave mogočna zvočna masa orkestra. •imiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiitiifiiiHiiiitiiMHiiinvtuiiiiiHiitiMiHriiiHiifiniMiiiiitiiiHiiiiiiiHiiiiiiniiiiiiiiipiiii ŠPORTNI DOGODEK, Ki VZBUJA ŠIRŠE ZANIMANJE Jutri v Trstu zaključek kolesarske etape «Gira» Cilj bo na Trgu Unita • Odredili so vrsto prometnih ukrepov Jutri se bo v našem mestu zaključila petnajsta etapa kolesarske dirke po Ital ji. Prihod kolesarjev. Sindikat časnikarjev o napadu na E. itossija Ob napadu na ravnatelja televizijskega dnevnika TG 1 Emilia Rossija je vodstvo sindikata časnikarjev naše dežele obsodilo to dejanje in ga označilo kot zadnji člen verige nasilja, katerega namen je, da zruši demokratični ustroj italijanske države. presekali ir a k na cilju, temveč tudi zaradi ostalega spremstva dirke. Dolgo karavano namreč poleg tekmoval- spremstvu zgorjških občinskih sve tovalcev, odbornikov Rdeče zvezde in ZSŠDI položila vence k bazoviškemu spomeniku in v Rižarni. cev sestavljajo razne skupine re Popoldne bodo, družbeno - oollticni Ulamnorra 7napflia H-ro cIrtvatiMj in delavci iz Most gostje na'razstavi vin v Zgoniku. SINOČI V BAZOVICI Priznanje TPPZ Sinoči je Ivan Smrekar,- predstavnik osrednjega Odbora prekomorcev, podaril pevcem našega partizanskega ansambla, ki so se zbrali v Bazoviškem domu, knjigo «Prekomorci v narodnoosvobodilni vojski Jugoslavije*, kot priznanje za nesebično požrtvovalno delo za ohranjevanje in širjenje partizanske in delavske i pesmi, za bratstvo med narodi. Pevci partizanskega zbora so se ob tem slavju oddolžili predstavniku odbora pr^o- V CELOVCU 00 13 00 21. AVGUSTA Naša dežela tudi letos uradno prisotna na 26. lesnem sejmu Na 100.000 kv. m razstavne površine b’o nostopilo 1600 razstavljavcev iz 36 držav • Italija bo prisotna z 80 tvrdkami Bogat spored spremnih prireditev Na tradicionalni tiskovni konferenci, ki je bila včeraj dopoldne v prostorih časnikarskega krožka, sta predsednik in ravnatelj celovškega sejma Dermuth in Kleindienst prika zala časnikarjem glavne značilnosti letošnjega 26. mednarodnega lesnega sejma v glavnem mestu avstrijske Koroške, ki bo v času- od 13. do 21. avgusta. Tiskovne konference sta se udeležila tudi avstrijski generalni konzul v Trstu dr. Pernegger in trgovinski ataše dr. Strasser. Tukajšnje poslovne kroge je zastopal glavni tajnik trgovinske zbornice dr. Illini. , Na obsežnem razstavišču, ki zavzema 100.000 kv. metrov površine, bo nastopilo 1600 tvrdk iz Avstrije in iz 25 tujih držav. Med tujimi državami se oo številu prisotnih razstav ijavcev (80) se Italija uvršča na dru- 1IMMIMIHIIHIHHIIMIIIHIHMIIIIHIHMHIMMIMIIIIIMIIl Da' -i ' ji simfonični koncert bo dil eden najbolj obetajočih mladji * lijanskih dirigentov Riccardo Na spdredu bo Psalm št. IN ,Goff^ ria Petrassija, katerega še niso Pj vajali v tem gledališču, ter še Ce simfonija Čajkovskega. Prodaja vst0, nic za današnji (ob 18. uri) koM pri blagajni gledališča — tel. 319*1, AVDITORIJ Od 6. junija »LA FAMIGLIA DED*; ANTIQUARIO» v izvedbi Teatra » bile. Nastopajo M. Abruzzo. R- ® chi, - G. Galavotti in A. 'Buonflr' Režija Furio Bordon, scene >n, a stumi Sergio d'Osmo. AbonmaJ8 odrezek št. 8. POPRUŽNICA s GLASBENE MATICE - PROSEK PD PROSEK - KONTOVEl Danes, 4. junija, ob 20.36 v prosvetni dvorani na PROSEK^ NASTOP GOJENCEV GLASBENE ŠOLE Vljudno vabljeni! Vstop prost! Kino Aiiston 16.30 «L'Agnese va a b10^. Stefano Satta Flores, Michele P14 do. Barvni film. Mignon 14.30 «Per amore*. Jane gren, Michel Oraig. Barvni filIT1' Nuzionale 16.00 »Gorgo*. Bill TraV»' 0" Barvni film. Grattacielo 16.00 «Giovani leoni*. Ion Brando in Dean Martin. «, Fenice 16.30 «Ritornano quelli d calibro 38». Antonio Sabato. vedan mladini pod 18. letom- *vJ Excelsior 16.0(1 ' i ladolescenza* Jonesco in \ i VVendel. PreP° dan mladm pen 18. letom. ,, Eden 17.00 »Cattive abiludini*. G -.Tačk: film. Ritz 17.00 «11 figlio del gangster*-lain Delon, Luis Julien, Carla Jackson in Melina Mercouri. Bar'11' nio & vina. Barvni film. Aurora 17.00 «11 cad.avere del iri o, mico* Jean Paul Belmondo. ‘r^ vedan mladini pod 14. letom. film. Capitol 16.30 «Febbre da cava“ ' Enrico Montesano in Chate Spak. Barvni film. Cristallo 16.30 «La squadra sntif^,.^ Tomas Milian. Prepovedan d1*8 pod 14. letom. Barvni film. . Moderno 16.30 «La gang del Pari^ Alain Delon. Barvni film. j Filndrammatico 15.30 «Sole, ses5f"'erii. Franjo in drugega k Osojskemu Informacije in prijave pri Zdru^J Union, Ul. Valdirivo 30 - tel j« vsak dan, razen srede, od 1” 19.30. .(Jl v* SPDT prireja jutri, 5. izlet z osebnimi avtomobili d® Grauzario (2066 m)nad Moggiorn se. Hoda bo predvidoma 5 ur. SPDT prireja v nedeljo, 12- it* ob priliki 6. srečanja zamejs*1^ planinskih društev iz Slovenije> S[9V' bušni izlet na Matajur, kjer bo nost in kulturni spored. Izlet meren za vse. Vpisovanje **a 5 ZSŠDI. Ul. sv. Frančiška 20. MjT'11 Namesto evetja pokojnemu UP Lovrihi darujeta Mira in -post nano (Boljunec) 5.000 lir za E« Družina Opčine. .. V Namesto cvetja na grob vrihe daruje Boris Pertot 1®^^ za SPD Sirena in 5.000 lir za matico. V spomin na Mirka Vekjeta ”1 Anton 10.000 lir za spomenik P_a il* ll/UU AU.UUU lir Za SLAHIIC*'** ra v NOB iz Skednja, s Kolonk°vc" od Sv. Ane. ~ p/' Zveza demokratičnih žen* **,,u F izreka sožalje svoji članici Ei družini ob smrti moža Maria- ........... y VZPI - ANPI Dolina izreka s'g J/ globoko sožalje ob smrti vrihe. Pevci zbora «Eran Ventltrl** kajo sožalje Josipu Lovrihi bnita Maria. PRIMORSKI DNEVNIK 3 GORIŠKI DNEVNIK 4. junija 1977 Izredna seja devinsko - nabrežinskega občinskega sveta Resolucija ob proslavitvi 31-letnice obstoja republike Poziv k budnosti proti prevratniškim silam Na četrtkovi prvi izredni seji tajska značaja po vojni so se pri-“olni odborniki in za to priložnost Povabljeni predsedniki kraje vrlih ^upnosti, zbrali, da bi proslavili £■ obletnico obstoja republike, fedstavniki yseh političnih skupin ob predlaganem osnutku resorje izrazili svoje, soglasje z nje-‘J0 vsebino. Poudarili so prispevek Prebivalstva občine pri oblikovalo sedanje republike in izrazili Podporo naporom države pri ohra-JJfcvanju ustavnega reda v tem oajtežjem trenutku njenega obsto-10' Resolucija, ki je bila soglasno ‘Prejeta z nekaterimi manjšimi do-optki, se glasi: «Občtnski svet De 'J - Nabrežina se je sestal na izgoni seji, da na primeren r.ačin Poudari pomen 2. junija, ki pred-j fv[l.ia dan rojstva republikanskih Pstitueij. Potrjujoč aktualno vel.iav-J°*t idealov enotnega boja proti Pcifašizmu, ki je v tukajšnjih kra-Pu imel ob svoji strani v skupni ak-,'Jj slovensko in italijansko prebi-trjlstvo in ugotavljajoč, da po 30 Ireii še nj bilo rešeno vprašanje slovenske manjšine, kot jih predvi-uovala 3. in fi. člen ustave, poziva J?0 občane, naj ta slovesna oblet-JjCa pomeni ne le formalnega prebavljanega dne, ki je sicer izrazito Pomemben za našo zgodovino, nač Pa naj bo le ta v luči sedanjega Pogajanja tudi Driložnost por.ovne-aa izpričevanja vsesplošnega priza- I revanja za zaščito in popolno nfir | ojačijo ustavnih načel. Ta čas do- j *'vlja naša država dramatično kri -j;0, ki terja od vseli enotno angaži-jjtPje. odpoved, zavestno spoznanje kritičnosti sedanjega trenutka ter Stilizacijo vseh razpoložljivih sil. “Odeč po tem. da predstavljajo ne-,°hni napadi na demokratični red, k' jih izvajajo kriminalne skupine, krežnjo zoper varnost državljanov, “ločno obsoja tepislične izgrede. "Strahovanja in pustošenja, ki jih 1-U'itiaša to kriminalna dejavnost in sterc namen je onemogočiti nadaljnjo Teokratično izživljanje in zadati jNd udarec republikanskim inštitu-"tiam. Naraščanje nasilja razodeva h'6 L°i vnaPre.i izdelanega prevrat-"jskecra načrta ter dramatično šili ludske množice in politične sde k da bi se rešilo vprašanje za tjte države in ohranila ustavnost klenega reda. Občinski svet izraža °lidarnost s silami javnega reda rij opravljanju njenih nalog Ohčin-kki svet nadalje poziva demokratič-.e politične sile naj pohitijo s ooga-Wii med strankami no državni rav-ki bi tako parlamentu omogočili, s prenovljeno silo iri vsesplošnim pasjem v skladu z ustavnim naro. Uom uresniči tiste reforme, ki bodo UsPešno branile družbeni in poli- tični red v državi ter bi tako istočasno nudili vladi možnost, da zajamči učinkovitot in demokratično usmeritev varnostnih organov. Za okrepitev inštitucij in za izolacijo ter preprečitev vsakega prevratniškega poskusa je v duhu dejanskega pluralizma potrebno sodelovanje različnih družbenih in kulturnih komponent v državi. V ta namen poziva vse politične sile. sindikalne orga nizacije, kulturna in športna združenja, šolske kolegialoe organe da skušati) s požrtvovalnim prepričevanjem pridobiti široko ljudsko podporo demokratični državi. I. Pertot PODRUŽNICA GLASBENE MATICE NABREŽINA PD IGO GRUDEN Danes, 4. junija, ob 20.30 v dvorani PD Igo Gruden NASTOP GOJENCEV GLASBENE SOLE Vljudno vabljeni! Vstop prost! Od 8. do 10. julija razstava vin v Nabrežini Občina Devin - Nabrežina prireja v sodelovanju s pokrajinskim kmetijskim nadzorništvom v Trstu, avtonomno turistično ustanovo v Se-sljanu in avtonomno pokrajinsko turistično in letoviščarsko ustanovo v Trstu 16. razstavo in pokušnjo domačih vin, ki bo v Nabrežini 8., 9. in 10. julija 1977. Na razstavi sodelujejo lahko vsi pridelovalci v občini, ki so v zadnjih letinah pridelali najmanj 700 litrov vina na svojem posestvu. Posebna komisija bo poskrbela za izbor vin, ki bodo pri-puščena k razstavi. Vpisovanja sprcjepiajo v občinskih uradih vključno 11. 6. 1977 (soba št. 19 Gruden). POSLEDICE POLITIČNE KRIZE V POKRAJINSKEM SVETU V pokrajinski palači v Gorici se je sinoči ustoličil komisar Komisarske posle je prevzel goriški podprefekt dr. Laveder - Ni znano, kdaj bodo nove volitve Openski pevci Tabora drevi pri Piščancih Pevski zbor «Tabor» z Opčifl bo danes, 4. junija, v gosteh prijazne in navdse gostoljubne vasice Piščanci. Gre za skorajda že tradicionalno srečanje, ob katerem se bosta idealno prepletala trdno zakoreninjena volja naših ljudi po nepretrganem nadaljevanju slovenskih kulturnih tradicij in pa značilno prešerno vzdušje ob kapljici i-zvrstne domače črnine, kakršno znajo pridelati samo pri Piščancih. V resnici se bodo openski gostje po nastopu sredi vaškega trga med 20. in 21. uro odpravili skupno z gostitelji v sprevodu do osmice pri Boletovih, kjer se bo slovenska pesem nedvomno razlegala pozno v noč. PD SLOVENEC IN VINOGRADNIKI IZ BORŠTA IN ZABREŽCA organizirajo 7. PRAZNIK VINA &a«es, 4. junija: Ob 17. uri — otvoritev kioska Od 20. ure dalje PLES z ansamblom SUPERGROUP JNH, 5. junija: Ob 10. uri — otvoritev kioska Ob 17. uri — koncert godbe na Pihala BREG. nastop domačega Pevskega zbora, otrok osnovne šole iz Boršta in s Peska, moškega pevskega zbora »S. Gregorčiči iz Kopra in folklorne skupine iz Aviana. Od 20. ure dalje PLES Ponedeljek, 6. junija: Ob 19. uri — nagrajevanje vinogradnikov XXI. razstave vina v Dolini. Od 20. ure dalje PLES VABLJENI! IIIIIIHIIIIHOlHIIIIIIIIimHItMIHHIIIIIIIHlIllIlllMimtllllllllKllIllJlltlllllllllflHIMtlltlllllllinillMIIHIIIIIItllM RESOLUCIJA ZGONIŠKEGA OBČINSKEGA SVETA PREVRATNIŠKI IZBRUHI NEVARNOST ZA REPUBLIKO Potrebna je ljudska podpora demokratični državni ureditvi V četrtek, na dan republike, se je- na izrednem zasedanju sestal zgpniški občinski svet, ki je razpravljal o javnem redu v državi, se pravi o vprašanju, ki spričo prevratniških izbruhov postavlja v nevarnost republiške inštitucije. S tem v zvezi se je razvila bogata razprava, v katero so polog župana J. Guština -posegli tudi S. Orel, V. Rebula, M. Budin in B. Simoneta. Italijanska republika je zrasla iz odporniškega gibanja m tudi Slovenci smo prispevali velik delež, zato se moramo ob sleherni priložnosti odločno angažirati za oh ranitev in izboljšanje obstoječega sistema, proti kateremu vse bolj neustrašeno rovarijo prevratniške sile. Potegovati še moramo za vrednost idealov osvobodilnega gibanja, vplivati moramo na prisotne orga ne, da se slovenski narodnostni skupnosti priznajo vse pravice, za katere so darovali svoja življenja naši najboljši sinovi in ki nam jih še 30 let po poglasitvi republike o-porckajo z dvomljivimi utemeljitvami. Le z rešitvijo politično negotovega položaja v državi in z enotnim nastopom demokratičnih sii bo mogoče onesposobiti prevratniške skupine, zajamčiti red, demokratično usmeritev varnostnih sil, s sodelovanjem družbenih in kulturnih komponent, da se tako okrepi široka ljudska podpora demokratični državni ureditvi. V tem smislu so vsi svetovalci srHasno izglasovali resolucijo, ki poziva k rešitvi zgoraj navedenih bistvenih problemov družbe, spe cifično naše narodnostne skupnosti. i — bs —- Restavracija VOLN1K priredi vsako soboto in nedeljo večerje in ples. Rezervacije po telefonu 227349. ‘""■■■itiiiiiiimiiiiiiMiiaiMiMiMiiin............................. I beneški dnevnik JUTRI NA POBUDO SEKCIJE ANPI LJUDSKO SLA V JE V RAGOGNI V nedeljo, 5. junija, prire-°bčinska uprava in sekcija iz Ragogne ljudsko slavje v ^.stitev odporniškega gibanja in v n.cvnhnrlilnem hoill. v osvobodilnem boju. [pslava se bo začela ob 10.30, ?? župan pozdravil prisotne in c*} zastavo krajevni sekciji AN , lovoru predsednika ANPI Fe-lca Vincentija bo sledilo polaga vencev. °Poldanski program sc bo začel •tvoritvijo zgodovinske razstave Uporniškem gibanju, sledi.a ho 0rOetna tekma med domačim 3oth in vojaškim moštvom, predaje filma »Allarmi siam fa-v večernih urah pa bo gle-s*a skupina predstavila recital in dokumentov iz osvobodilne še. ,? Proslavi bo igrala godba iz 'aila, v opoldanskih urah pa bo TPinci brigade «Juiia* pripravili ^ Čedadu lepa gesta ^niokraličnih umetnikov kijj^a gesta demokratičnih umetni bii^ 12 Čedada in drugih krajev je Razstava v korist delavskega šlwPor|rega in izobraževalnega dru-bru. v Čedadu (Societa operaia). ij0trstven sedež je bil namreč med N,erem poškodovan in zato društvo Dv ■ srec*st'va za popravilo, a^renajst umetnikov (ArgeiVon, cC«cqua, Bront, Celibei ti, Ccs * Ciussi, Colo, Cragnolini, Dor bolo, Jod, Maddalozzo in Tavagnac-co) je darovalo društvu po eno sliko. Ob odprtju razstave se je začela tudi prodaja 3 tisoč loterijskih listkov, pri katerih so bili angažirani skoraj vsi člani društva. Razstava se je končala v četrtek ;; žrebanjem dvanajstih zmagovitih loterijskih številk. Žrebanje se je odvijalo pred sedežem društva v Čcdf.du in je privabilo mnogo potencialnih zmagovalcev, ki so se veda po večini ostali razočarani. Pa tudi večina slik ni našla na žrebanju novega lastnika, zato bodo slike na razpolago zmagovalcem na sedežu delavskega društva vse do 2. julija, ko bodo slike, ki bi jih zmagovalci ne dvignili, postale last društva. NA POBUDO ARCI Prvi praznik športa in kultur« Italijansko rekreativno kulturno gibanje (ARCI) tržaške pokrajine bo danes in jutri priredilo svoj prvi praznik športu in kulture. Glavne prireditve bodo na stadionu 1. maj pri Sv. Ivanu. Danes ob 17. uri bo šahovska simultanka, ki se je bo udeležil Filipovič, ob 18. uri pa bo razprava s političnimi silami in društvi. Glavna te ma Ijo predlog o pravilniku tržaških občinskih rekrealorijev. Ob 20. uri bodo' predvajali film poljskega režiserju -Wajde »Obljubljena drže la*. Po 2JU uri bo glasbeni večer, nastopili pa hudo Canzpnjere Trie-stino, Los Uca.yali, Canzoniere Giorni cantati in skupina ekspresivne raziskovalne glasbe. Jutri, v nedeljo, bo prva netek-movalna kolesarska vožnja po tržaških ulicah, ki se je lahko vsi udeležijo. Ob 9.30 bo društveno ša bovško tekmovanje, ob 10.30 bo tekmovanje v namiznem tenisu (ti deležijo se ga lahko vsi). Ob 18. uri bo razprava o zakonskem osnutku, ki so ga predložile poleg ARCI tudi ENARS ACLI in EN DAS, o kulturni politiki naše dežele. V večernih urah (ob 20. uri) bodo predvajali film poljskega režiserja Rastavvieckija »Obsojene«. Po 21 uri bo glasbeni večer s Gualtierom Bertellljem. Polec te ga bo še vsak večer ples, na prireditvenem prostoru bodo animacije za otroke in druga športna srečanja (nogomet, rokomet . .), zgodovinske in kulturne razstave. Poslovali bodo tudi kioski s knjigami, ploščami in s hrano. Poleg te osrednje prireditve bo v mestu še razstava mehiških «mu-rales* in teden poljskega filma. Take kulturne, športne in rekreativne pobude predstavljajo aktiven doprinos družbenega srečanja, ki poleg obujanja ljudskih tradicij, išče novih kulturnih pobud v okviru naše stvarnosti. Obvezno cepljenje psov Na podlagi odloka pokrajinskega živinozdravnika. s katerim je posta. Io obvezno cepljenje psov proti steklini na vsem območju tržaške pokrajine. župan občine Devin Na brežina seznanja občane, da bo brezplačno cepljenje psov v občinski klavnici v Nabrežini od 6. do 30. junija 1977, in sicer ob ponedeljkih in sredah od 16. ure do 17.30, ob sobotah pa od 10 do 12. ure Razstave SRD TABOR — Opčine vabi na razstavo AVREL1JA LUKEŽIČA v Prosvetnem domu na Opčinah, ki bo odprta do 5. junija. Urnik: danes od 19. do 21. ure: jutri od 10. do 12. ure in od 17. do 21. ure. TURISTIČNO IN OLEPŠEVALNO DRUŠTVO IZOLA in DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE IZOLA prirejajo ' PRAZNIK POMLADI Danes, 4. junija, ob 17.30 — Mimohod športnikov Izole, na Trgu . JLA slavnostni govor in pozdrav ude- ležencem ob 18.00 — Na Trgu JLA: koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora pod vodstvom dirigenta Oskarja Kjudra Od 19.30 dalje prosta zabava s plesom na prostem in v gostiln-skih lokalih do 2. ure zjutraj. Igrata glasbena ansambla Lojze Slak in Ottaviu Brajko Jutri, 5. junija, od 19.30 — do 24. ure ples na prostem. Igrata ista ansambla kot prejšnji večer , Za prigrizke, zlasti za ribje specialitete, je poskrbljeno! Vabljeni Goriški podprefekt dr. Noe Pa-squale Laveder je od sinoči izredni komisar na goriški pokrajinski u-pravi. Imenoval ga je včeraj zjutraj goriški prefekt dr. Barrasso po navodilu notranjega ministrstva v Rimu. Dr. Laveder je sinoči v sejni dvorani pokrajinskega odbora prevzel posle pokrajinske uprave iz rok dosedanjega predsedstva Giu-seppa 1 Agati ja. Prisotni so bili tudi člani pokrajinskega odbora in tajnik dr. Raffaello Fabbro. Skoro gotovo je, da bo dr. Laveder ostal na tem mestu do izida prihod njili pokrajinskih volitev. Pomagala naj bi mu še dva funkcionarja, kajti praksa kaže. da pošlje notranje ministrstvo v pokrajinske uprave tričlansko komisarsko komisijo, medtem ko so pošilja na občine le po enega komisarja. Med predajo poslov sta se tako dr. Laveder, kot dosednji predsednik Agati pogovarjala s prisotnimi novinarji. Agati je dejal, da se bo delovanje uprave nadaljevalo kljub komisarski upravi, kajti deželni komisar je odobril proračun z vsemi izrednimi postavkami. Komisar dr. Laveder pa je dejal, da se bo pri svojem delu posluževal nasvetov političnih strank. Komisarji so torej pričeli upravljati tri večje uprave na Goriškem. to je pokrajinsko upravo ter občini Tržič in Gradež. V vseli treh krajih so to prve komisarske uprave, odkar so upravljanje teh ustanov prevzeli demokratično izvoljeni lju dje v prvih letih po vojni. Polemike med strankami, ki so privedle do komisarske uprave, se ne bodo zlahka polege in bodo v ospredju predvolilne kampanje, za katero se ne ve še ali bo letos novembra ali šele prihodnjo pomlad. Zaključne šolske priredilve Šolsko leto se izteka. Na slovenski nižji srednji šolj »Ivan Trinko* se bo pouk zaključil že danes, na ostalih slovenskih srednjih šolah in na osnovnih po se bo pouk zaključil konec prihodnjega tedna. Na nekaterih osnovnih šolah bodo imeli tudi zaključne šolske prireditve. Ponekod so imeli razne težave tako zaradi bolezni kot iz drugih razlogov in zato ne bo prireditev. V Doberdobu so prireditev imeli prejšnjo nedeljo, ob priliki poimenovanja tamkajšnje šole. Na osnovni -šoli v Ulici Croce bo zaključna šolska prireditev danes ob 11. uril ‘iMenci so pripravili tu- di razstavo ročnih del. Ta bo od prta danes do 18. ure. Jutri, v nedeljo, pa od 9. do 12. in od 15. do 18. ure. Znano nam je, da bodo imeli zaključno prireditev učenci sovodenj-ske osnovne šole v petek, 10. junija, ob 20. uri v Kulturnem domu. V šoli pa bodo v nedeljo, 12. junija, pripravili razstavo risb in ročnih del. V slovenski osnovni šoli v Gorici, Ul. Vittorio Veneto. bodo u-čenci imeli prireditev v soboto. 11. junija, dopoldne. Šolarji iz Rupe pa bodo imeli prireditev v soboto, ji. junija, ob 19. uri na ploščadi na Peči, razstava pa bo prirejena v šolskih prostorih. DANES ZAČETEK Zborovanja o povezavi narodnih manjšin Danes se v Gorici začenja dvodnev no zborovanje na temo «Povezava narodnih manjšin v novi stvarnosti Združene Evrope* ki ga prirejata študijska krožka za politična in socialna vprašanja Anton Gregorič iz Gorice in Virgil Šček iz Trsta pod pokroviteljstvom Slovenske skupno sti. Zborovanje bo v palači Attems. Znanstveni del zborovanja se bo zaključil že danes, medtem ko bodo udeleženci jutri obskali slovenske občine na Goriškem. Poleg predstavnikov Slovenske skupnosti so svojo udeležbo potrdili še vidni predstavniki jezikovnih manjšin s Sardinije, iz Južne Tirolske, s Sicilije, iz Aoste in Furlanije. Najavljenih je dvanajst govorni kov. Zborovanje se bo zaključilo s kulturnim sporedom, za kar bo poskrbel moški pevski zbor Mirko Fi-lej iz Gorice. PRIČEL SE JE PRAZNIK PRI MADONA!XI Drevi na prazniku v Podgori govori in kulturni nastopi Govorila bosta dr. Primožič in Poletto - Nastop folklorne skupine iz Preddvora in domačega pevskega zbora Na zabaviščnem prostoru uri Ma- | gio Emilije, ki pridejo nalašč v donnini se je sinoči pričel tradi I Podgoro ob priliki praznika. Ob cionalni vsakoletni poletni praznik, ! 20. uri bosta na vrsti priložnostna ki ga že vrsto let skupno pilre- j govora, kj ga bosta imela pred-jata domače prosvetno društvo i sodnik gonškega teritorialnega od-«Andrej Paglavec* in krajevna sek bora SKGZ dr. Mirko Primožič in eija vsedi žavnega združenja par ! zastopnik pokrajinskega odbora A tizanov Italije. S prirejanjem teh NPI Silvin.) Poletto. Sledila bosta praznikov so pričeli pred leti in izkupiček je šel v sklad za izgradnjo spomenika padlim partizanom v Podgori. Po sinočnjem uvodu rekreacijskega značaja, bodo današnji večer posvetili bivšim partizanom in kul turnemu izživljanju. Potem ko bodo, ob 19. uri. položili venec i red spomenik padlim sredi vasi, bodo sprejeli delegate Zveze borcev iv Kranja, Ljubljane in ANPI iz Reg V okviru manjšinskega zborovanja v palači ATTEMS v GORICI bo danes zvečer ob 21. uri KONCERT moškega pevskega zbora »MIRKO KILKJa. VLJUDNO VABLJENI! . Ii mmi Mii mn iimiiiiiitmiMmiMim im iiiminimiiiMimit milni iiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiM im miiiiii iiiiiiMiiiiiiiiiiMmmiiiiiiiiiiiiiimMiiimiiioiimMMiiMiiMiiiiiiiii DANES IN JETRI BO V DOBERDOBU VESELO Doberdobska godba na pihala «Kras> praznuje 30-letnico obnovitve dela Godbo so domačini ustanovili že leta 1911. z delom pa so morali prenehati v času fašizma - Jutri popoldne promenadni koncert osmih godb Danes, v soboto, 4. in jutri, v nedeljo, 5. t.m., bo v Doberdobu, v občinskem parku v bližini osnovne šole, dvodnevni praznik, ki ga prireja domača godba na pihala «Kras». Prireditev spada v okvir proslave 30. obletnice obnovitve god benega društva «Kras» iz Doberdoba. V soboto zvečer bo poleg plesa tudi tekmovanje v briškoli za bogate nagrade. Osrednja proslava bo v nedeljo popoldne. Ob 15.30 bodo gostujoče godbe na pihala imele promenadni koncert po vaških ulicah. Ob 16. uri bodo na prireditvenem prostoru koncert in priložnostni govori. .Sodeluje 8 godb na pihala iž videmske pokrajine, z Goriškega in s Tržaškega in iz Nove Gorice. Zvečer bo ples. ~ Godbeno društvo »Kras* je bilo ustanovljeno leta 1911 12. V istem času je nastalo tudi sokolsko društvo, ki je imelo svoje prostore, o-premljene s telovadnim orodjem, v sobi' gostilne Mihaela Perica. Leta 1921 je nastal »Ljudski oder*. 1926 pa «Dramsko in pevsko društvo*. Vsa ta društva so prenehala z delovanjem v letu 1927 zaradi prepovedi fašističnih oblasti. Godbeno društvo je imelo svoj prvi nastop dne 1. maja 1913, (o tem dogodku je še ohranjena slika), in je uspešno delovalo do leta 1927, ko so fašisti zahtevali, da bi godbeniki vključili v svoj program «Giovinez-zo». Zaradi fašistične diktature in vojne vihre smo morali' čakat na obnovitev društva 'eelibrolv .rise*- let. —--------- '»■ ’ mm * 1 Simi godbenega Iliustva «KRAS» liocl taktirko prof. Silvana Kriiaiantiia. posneta v Doberdobu ob 25. obletnici itiitiiitiiiiiitiiiiiimiiHiiiiittiiimm iiiiit ii n tmiiimtiiii ii Himiiiimiiiiiimiiii iiiim tiiiitiiiitifitiiiiiiiiimitimiiiiimiiiitimmiiiiiiiiMHiiiiiiii 1*4111 in timi umni m Dohodki Goričanov v 1. 1974 Mario Tiberio 7.485.000 milijonov, Rosario Tiberio 4.656.000, Cario Ti-cozzi 5.587.000. Bruno Tirelli 6 mil. 695.000, Giulio Tiveron 5.140.000, Gianpaolo Tobio 6.525.000. Scbastiano Todesco 4.961.000. Egidio Toffoli 9 mil. 615.000. Guido Torful 6.699.000. Andrea Togut 4.011.000, Ottavio To-la Masala 6.118.000, Nello Tolazzi 4 mil. 488.000, Aldo Tomadin (1926) 6.266.000, Pietro Tomadin 4.602.000. Renato Tomadin 4.549.000, Giuseppe Tomadini 4.548.000, Aderino Tomaduz 8.956.000, Candido Tomani 1.060.000. Vittorio Tomani 7.154.0d0, Irma To-maselli 4.805.1X10, Ugo Tomaselli 7 mil. 112.000, Giuseppe Tomaseni 5 mil. 71.000, Antonio Tomasi 5 mil. 309.000, Claudio Tomasi 4.559.000. Giampietro Tomasi 6.674.000. Guido Tomasi 4.067.000, Luigi Tomasi (1933 ) 6.813.000. Mario Tomasi 6 mil. 461.0Q0, Vito Tomasi 11.452.000, Lu-cio Tomasin 5.155.000, Mario Toma sin 4.833.000, Franceseo Tomasini 4.589.(XX), Mario Tomasini 19.715.000, Tullio Tommasich 12.544.(XX), Laura Toniat 4.390.000, Ranieri Toniat 7 mil. 381.000, Boris Tomažič 8 mil. 799.000, Egbne Tomba 8.636.000, Elio Toniizza 4.344.000. Corrado Tommasi 4.549.000, Egidio Tommasi 4.096.000, Mario Tommasi 6.592,(XX), Ezio Tom masi 5.873.(XX), Romano Tommasini 7.584.000, Franc Tomšič 4.395.000. Alojz Tomsig 4.139.000, Salvatore Tona 7.980.000, Maria Dolores To-neatto 4.962.000, Nikolaj Tonkli 10 mil. 676 (XX). Antonio Tonsig 4 mil. 809.000, Pierantonio Tonzig 4.757.000. Piergiuseppe Tonzig 4.327.000, Fer dinando Toros 7.768.000, Sergio To ros 4.549.000. Eugenio Tortul 4 mil. 392.00, Giordano Tortul 4.794.000. Luigi Toši 9.019.000, Fulvio Toso 6 mil 551.000, Remo Tosoiini 4.960.000. Claudio Tosoratti 7.158.000, Pietro Tosoratti 4.527.000, Alba Totti Car Ioni 4.032.(XX). Alina Tozzato 6 mil. 73.000, Giovanni Trabattoni 8.52i:000, Ada Trampuš 4.459.000, Giuseppe Trammis 4.666.000 Mario Trampuš 6.311.000, Stanislao Trampuš 4 mil. 486.000, BrunoTrani 4.667.000, Guido Trani 4.287.000. Livio Travan 7 mil. 747.000, VVanda Travan 4.i87 (XXI. Maria Trenca 4.623.000. Vito Tren-tadue 4.720.000, Giovanni Treu 6 mil. 422.000, Luigi Treu 5.727.000, Pio Treu 6.306.000, Renzo Treu 5 mil. 68G.OO6, Silvano Trevisan 4.mil. 293.000, Narcišo Tribusson 5 mil. 519.000, Vitiorio Tribttšson 4.337:000, Gjno Trinco 6.085.000, Antonio Tri paril 7.596.000, Giorgio Tripani 7 mil. 974.0 smeh: 21.00 Koncert; 22.«= s Petrom; 15.30-19.00 Poslušajmo Sestanek s francoskimi popev-spet, Mi in glasba, Radijski oder, kaml- Vera in naš čas SLOVENIJA 7 00 8 00 9 00 10 00 11.00, 7.30, 8.30, 10.30, 12.30, 13.30, 1300 15 ooifi 00 17 00 20 00 P0' 14.30, 17.30, 19.30, 20.30 Poročila; D* 7.20 Glasba za dobro jutro; 10.00 bro futro otrori^ 8 20 Beseda n* Z nami je...; 10.35 Kulturna od- današni dan ' 9 00 «Odeovoren daja; 10*5 Glasba ITI 0^« ^«»1)45 ^ 11.45 Moda center; 12.00 Glasba “srih studuv KI 05 P nirski ted-po željah; 13.00 Plošče; 14.35 LP 35 t>5?1140 T« •edna; -Hfc48 Oasadei; 16.00 Ois«^ Hstični L^ootki 12 03 Sedem dni •«r:n17h5 Pri™rSu ,Pa 3npP: na radiu; 1310 Godali v ritih* 18.OO Glasba po zeijah, 18.30 Pri- i330 Kmetijski nasveti; 13.40 D°' norskl dnevnik; 19.00 Vročih 100 čj \ 15,05 Ka vam gla-.{ilovatov; 18.35 Spored domačih ?bfl pripoveduje. 15.25 S pesmijo viž in napevov; 20.30 Glasbeni vveekend; 23.00 Plesna glasba. RADIO 1 in besedo po Jugoslaviji; 16^® Glasbeni intermezzo; 16.45 “ knjižnega trga; 17.00 «Vrtiljak», 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 19.05 Gremo v kino; 19.45 Ansan1' 14.00, 15.00, 18.00, 19.00, 21.00, bel jože ,prjvšek; 20.35 Lahko 23.00 Poročila; 6.00 in 7.30 Jutra- noč, otroci!; 20.45 Ansambel Au lija glasba in pogovori; 9.00 in Soss; 21.00 Sobotna glasbena Pa' 10.35 Vi in jaz; 11.00 25, in jih ka- norama; 22.30-24.00 Oddaja & že; 12.05 Drugi zvok; 13.30 Show naše izseljence; 00.05 in 105 b down; 14.30 Jazz; 16.15 Konec pesmijo in plesom v novi teden, tedna: 17.00 Leta zlata; 18.30 12 1.30 Zvoki iz naših krajev; 2.0= not, 12 znakov; 19.20 Večerni pro- Vaš gost; 3.03 Stari mojstri in gram; 20.00 Radijska priredba. instrumenti od kitare do orgej' RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 13.30, 15.30, 4.03 Glasbena skrinja; 5.03-5.30 S popevkami v novi dan. SELF-SERVICE rn velik brezplačen Lil parkirni prostor Drevored Čampi Elisi vogal Ul. D'Alviano TRST SOLATA FANTAZIJA -HAMBURGER - PEČEN KROMPIR - SLADOLED -PIVO - KRUH ALI G RI Sl NI L. 2250 VLADIMIR GRADNIK Zgodilo se je tudi, da so nedolžne ljudi obdolžili ihunstva in jih po kratkem nepopolnem zasliševanju itrelili. Nezaupljivost, kakršno so kazali posebno do avenske inteligence in duhovščine, ni bila nič manj-, tudi do Furlanov. Med njimi so bile aretacije in in-rnacije morda še številnejše, ker so mnogi domačini • iredentisti* iz maščevanja ovajali starejše osebe kot ivstrijakante«. Sčasoma se je postopek proti civilistom iremenil, postal je bolj human in vojaška oblast je bila •ipravljena pomagati pri reševanju splošnih in osebnih -oblemov. Italijanski oficirji in vojaki niso znali razen svoje-i nobenega drugega jezika. O Slovencih niso nikdar *ej slišali. Imenovali so jih kar «tedeschi». Čudno se m je zdelo, da prebivalstvo, ki ga «osvobajajo». ni ita-ansko in ne zna italijanščine. Tudi v Furlaniji se niso logli povsod, posebno še v začetku, dobro sporazumeti prebivalstvom. Starejši Furlani niso znali vsi italijan-co. prav tako Italijani iz notranjosti Italije niso znali lrlansko. V upravnem pogledu je bil za okupirano področje ristojen oddelek pri sekretariatu vrhovne komande. Ta je 2. VII. 1915 izdal dekret, v katerem so bile postavljene osnove začasne uprave na zasedenem avstrijskem ozemlju. Po tem dekretu so formalno ostale prejšnje okrajne uprave (glavarstva), a jim je bil postavljen civilni komisar. Vsi občinski sveti (županstva) so bili razpuščeni, za župana pa so postavili zaupne osebe italijanske narodnosti. Prejšnji uradniki, ki so bili zapisani kot zanesljivi simpatizerji Italije, so ostali v uradih; tu so prejemali plačo, kakršno so imeli pod Avstrijo. Avstrijski upokojenci, ki so bili najmanj eno leto v kraju, so dobili predujem na pokojnino. Družine, katerih očetje ali sinovi so bili v avstrijski armadi, so dobivale podporo. Zdravstvena pomoč in profilaktična preventiva je bila skrbno vpeljana, posebno še po izbruhu kolere med vojaki in civilisti. Ker so bila vsa polja in vinogradi pomendrani in prekopani, si je prebivalstvo pomagalo s prodajanjem drobnarij in z odpiranjem krčem. V njih so vojaki, ki so bili na odmoru ali v rezervi, porabili ves svoj tedenski zaslužek —• plačo, ki je znašala nekaj lir. Življenjskih potrebščin ni primanjkovalo. Čokolado, piškote, vsakovrstne pijače, kavo in južno sadje so ljudje lahko dobili v zadostnih količinah in za tiste čase po zmernih cenah. 5. PRVA ITALIJANSKA OFENZIVA NA SOČI (od 23. junija do 7. julija 1915) Vsi dotedanji italijanski napadi na vsej soški fronti od morja do Rombona niso prinesli rezultatov, kakršnih si je želel italijanski vrhovni štab. Italijanske čete niso od črte, ki so jo dosegle prve dni brez bojev, nikjer toliko napredovale, da bi bilo vredno omembe, razen na odseku Krna in Polovnika. Uspeh ni bil niti taktičen, še manj pa operativnega značaja, čeprav človeških in materialnih izgub ni bilo malo. Medtem se je branilec krepil in utrjeval, a tudi na italijanski strani niso mirovali. Iz notranjosti Italije so prispele nove enote in zbrali so veliko vojnega materiala vseh vrst. Pripravljalo se je nekaj velikega, odločilnega. Italijanska vrhovna komanda, je namreč sprevidela, da z razdrobljenimi napadi razbija lastno armado, k^ zaradi tega brez uspeha krvavi in se počasi topi. Zato je general Cadorna 21. junija 1915 izdal povelje za splošni napad na avstrijske položaje; močna sila naj bi udarila proti Doberdobski planoti in na goriško mostišče, to se pravi od morja do Plavi. III. italijanska armada, ki so jo sestavljali VII., X., XI. in konjeniški korpus, je operirala v spodnjem toku Soče od morja do reke Vipave, II. italijanska armada pa na delu fronte od reke Vipave do Bovca (Rombona). V njenem sestavu so bili II., IV. in VI. korpus. Rezerva (XIV. korpus) je bila v rajonu Krmin r Medea - Palmanova. Razlika v udarni moči ene in druge vojskujoče se strani na Soči je bila velika Tako so na primer Italijani postavili nasproti sovražniku 21 pehotnih divizij (250 bataljonov, dve konjeniški diviziji in 230 baterij, to je okoli 700 topov), medtem ko so Avstrijci imeli 8 divizij (84 bataljonov in 354 topov) in skoraj eno divizijo vojaštva v rezervi. Omenjene številke niso in ne morejo biti točne, ker se je zaradi prihoda novih enot in pre-grupiranja stanje vedno menjavalo, a tudi statistični podatki raznih virov, tudi uradnih, se ne ujemajo vedno. Komandanti II. in III. italijanske armade so v direktivah vrhovne komande dobili konkretne naloge in cilje. Tako bi npr. VII. in X. korpus III. armade morala prodreti frontno črto in osvojiti greben Doberdobske planote nad železniško progo od Tržiča do Zagraja. Hkrati je XI. korpus imel bolj demonstrativno vlogo pred Sv. Mihaelom. Pred goriškim mostiščem bi VI. korpus II. armade moral osvojiti položaje Podgora, Kalvarija, Oslavje in Sabotin ter prodreti v Gorico, medtem ko naj bi II. korpus pri Plaveh zasedel Prižnico in Kuk. Hkrati naj bi enote IV. korpusa napadale tolminsko mostišče na severu. PRVA BITKA NA SOČI 23. junija 1915 ob 5. uri se je začela italijanska ar ^ lerijska priprava iz vseh topov, ki so bili razporejen1 glavnem na črti Pieris - Turriaco - Romans - Fratta - * tin - Mossa - Cerovo - Kojsko - Planina - Korada - ^ lovrat. Ta tako imenovani artilerijski napad je trajal dem dni in noči, medtem ko so nekatere pehotne en opravljale posamezne borbeno - izvidniške napade, k1 p nri so bili neuspešni. Tudi obstreljevanje ni doseglo Pr^- kovanega učinka. To so pokazale relativno majhne v avstrijskih enotah, čeprav te takrat še niso imele 11 približno ustreznih zaklonišč. V SPODNJEM POSOČJU NA POBOČJU KRAŠKEGA R°^ 30. junija je v mraku in dežju napadla 14. italii^05^ divizija na pobočju Redipuglie (Sredipolje). Približal1 ^ se avstrijskim obrambnim jarkom. V protinapadu so te 4. bosansko - hercegovskega regimenta zaustavil® ^ italijanski napad. Tudi napadi proti hribu Kosič (k. trii' pri Tržiču so bili odbiti že z zapornim ognjem av® ^ ske artilerije. Pri Zagraju je bil razbit poskus Pre^° čez Sočo proti Sv. Mihaelu. Pri teh akcijah so ske enote imele okrog 700 mrtvih. Štiri dni je trajal nad železniško progo na zahodnem pobočju kr&š ga roba. ^ 3. julija sta po zelo močnem obstreljevanju dve 1 lijanski diviziji napadli na odseku fronte Selce -Spočetka je bil napad precej uspešen, a po nekajo1"11,^ boju so branilci izvedli protinapad in vrgli napad9* čez pobočje proti Soči. , Tudi Sv. Mihael je tega dne bil priča srditih b°^), Napadala je ena divizija (brigadi «Regina» / in J a je s protinapadom bataljonov 17. in 87. polka (Kr®11 in Štajerci), bila odbita. (Nadaljevanje sledil 5*morski DNEVNIK 5 4. (unija 1977 GOSPODARSKI DOSEŽKI IN TEŽAVE OB OBČINSKEM PRAZNIKU Ilirska Bistrica praznuje v spomin na L 1942 t>anes praznujejo v Ilirski Bistrici občinski praznik, ki je vsako Posvečen spominu na tisti 4. junij 1942, ko so fašisti na tleh da-, nje ihrskobistriške občine .pobili 35 mož in fantov, 452 ljudi odgnali internacijo ter požgali 106 hiš in 102 gospodarski poslopji. To so nu zato, da bi v kali zatrli oboroženi odpor in napade na njihove tojanke. Namena seveda niso dosegli, čeprav so v naslednjih me 'n vse do konca vojne še stopnjevali svoje zločine in se znašali nad oižnim prebivalstvom. Osvobodilni boj se je razširjal in krepil, pri-. °val vedno nove borce in končno strl fašističnega in nacistične-sovraga. Prebivalci ilirskobistriške občine so v povojnem razdobju dosegli ^Sv°jim delom velik gospodarski napredek, morali pa so se in se ,],®J° še vedno boriti z velikimi težavami, ki so posledica donedavne 66 gospodarske razvitosti. Med pozitivne rezultate gospodarjenja v zadnjem letu je treba v ' 1 Vrsti prištevati nekaj velikih investicij v LKI Lesonitu in Piami, in Plenijo osnovo za zanesljivejšo in stabilnejšo bodočnost. Veliko (j ant napravili tudi v krajevnih skupnostih tako pri krepitvi krajev-^atnouprave, kot pri konkretnem reševanju osnovnih življenjskih vpra-Osnova za te uspehe je bilo združevanje sredstev samih krajanov , Skupščinskih skladov, pa tudi uresničevanje sporazumov z zdru-^ delom. ^ Tovarni organskih kislin bo začela delovati naprava za predejo odplak v živinsko krmo. V Piami končujejo rekonstrukcijo in mo-^acijo TOZD Termoplasti, GG Postojna, TOZD Gozdarstvo Ilirska Bistrica, zaključuje gradnjo mehaniziranega skladišča za predelavo listavcev, TOZD Ilirija zaključuje gradnjo nove trgovske hiše, podjetje za PTT promet štiri zmogljivosti telefonskega omrežja, ki bodo zadostovale za nekaj nadaljnjih let. SIS za otroško varstvo odpira nov otroški vrteo za 115 otrok, samoupravna stanovanjska skupnost je v zadnjem letu dogradila 68 novih stanovanj, v kratkem bo odprta nova asfaltirana cesta Ilirska Bistrica - Knežak, mladinske delovne brigade pa bodo pričele graditi prvo etapo vodovoda Ilirska Bistrica - Brkini. Kljub tem dosežkom pa ugotavljajo, da rezultati gospodarjenja v letu 1976 vendarle niso bili zadovoljivi, oziroma niso dosegli predvidevanj in pričakovanj. Nepokritih izgub sicer niso imeli, vendar pa je ostanek dohodka dosegel le slabo polovico dohodka v letu 1975. Zdaj gre za to, da za uresničitev sprejetega srednjeročnega načrta vse organizacije družbenega dela, samoupravne interesne skupnosti in družbenopolitične skupnosti sprejmejo realne ukrepe in programe, da nadomestijo izgubo in pripomorejo k izboljšanju gospodarskega položaja. Danes bodo v Ilirski Bistrici prvič slovesno sprejeli delegacijo občine Nevesinje iz Bosne in Hercegovine, s katero se je občina pobratila. Pobratenje je spomin na dogodek iz NOB, ko je v vasi Brce blizu Birske Bistrice padlo 27 borcev iz Nevesinja. Občina Ilirska Bistrica ima pogoste stike tudi s tržaško občino ka. zadeva reševanje problemov, ki zadevajo obe občini. Osimski sporazum pa odpira možnosti za vsestransko nadaljnjo razširitev tega sodelovanja v korist občanov obeh sicer ne prav neposrednih, toda vendarle bližjih področij. >l,,>l||ui||||||||||||||||||j||||,||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||,||,||,i,,||||,||„„|,|,|,,||,„|,|||||)||||1|,|m|||1|||n|||||n||1|M|||m)nM|t|||||M||||t||t|||||||||||||||a,|||||||||||||)||)||||||||t||||(|||||||||||)|||t||||()|||||t||||| OB 35 LETNICI USTANOVITVE JUGOSLOVANSKE VOJNE MORNARICE V Portorožu bodo postavili spomenik erojskim partizanskim pomorščakom Razgovor s kiparjem Janezom Lenassijem, kateremu je bila zaupana izdelava spomenika ^ Predlog 00 ZZB NOV Pila domicilnega odbora sloven-Pomorščakov v Piranu in k ^Dl Piran, je OS Piran i-CVala 23-članski odbor za po-JI‘6v spomenika partizanom Sl Orščakom 1941 1945, ki naj bi plavljen v občini Piran 15. >ct letos, v počastitev 35-ustanovitve jugoslovanske t:,v® mornarice. Zaradi nadome-borcem NOV, odstranjenega spomenika borcem NOV, ki je stal ftorožu, in nekaterih dru-. Pomembnih okoliščin, je bi-°kacija za spomenik aoloče- 118 zelenici ob trgu Preko-brigad v Portorožu. OS S de,P J® izglasovala sklep, da se j*ava spomenika poveri akad. id rju_ Janezu Lertassiju iz Pi- , Da bi kaj več zvedeli o vejočem spomeniku, smo se 111 na kiparja Lenassija in Postavili nekaj vprašanj. Vprašanje: Kakšno je bilo e “snovno izhodišče ob prcvze-** naloge? Oh i ogovor; Kot pri vsaki podobic ®‘ogi, je treba upoštevati vr-„ dejavnikov. Na začetku je vsem pomembno paziti pri iz-Pjo lokacije, da ta v največ-we h odpira možnosti za sno-ki naj pripelje do čim-1 ,e8a rezultata. Prostor naj tvo-jSko vzdušje, kjer se -lahko j ustvarjalna energija do ‘j.Pčjih možnosti. Na ta način "Pe prostor soustvarjalni se-SlVj* del spomenika. Ob dolo-lokacije se nakažejo tudi i( jmia velikost in glavne obli--at 1^Pozicije, razporeditev v *JP>rU, izbere se najprimernej-i "'ateriale in določi smernice Ureditev okolice. Pri tem sno-i* I moramo izhajati iz name-L a pomena obeležja ter upo-^ia čas v katerem delo naliv.’ čas z vsemi svojimi li-in tehnološkimi zakoniti; ^ bi opozoril tudi na pro-« ’ ki se velikokrat pojavi. To l(ja a S nar°čnika, oz. investi-!j do izva.jalca. Če se po vsej S Ze*l uveljaviti naročnikov o-S * razlago, da je denar nje-t*1 Prav lahko zgodi, da so % irte osnovne možnosti za ustvarjalen proces, če ' je ‘k kljub temu. prevzame de-j* » s°kriv za nastanek dela, ki Vna(>rej postavljeno pod Maketa spumenika partizanskim pomorščakom seščini, kjer se manifestira geometrični red s svojimi vertikalami in horizontalami, sem prvenstveno iskal mehko linijo. Ta je najbolj prepričljiva v obliki krogle, ki jo v tem primeru sestavlja vodena masa. Kompozicija i-ma svoje dodatne kvalitete; hlad, šum, kar naj deluje kot nekakšen filter, saj je postavljena v središču, velike frekvence ljudi, vozil, betona, asfalta, ropota, vročine. . . Pri tem sem pazil, da spomenik ne bi bil tujek o kolju, temveč kompozicija, ki bi bila sestavni in dopolnilni del te ga prostora. Ves prostor bo urejen tako, da povezuje različne površine v novo funkcionalno ee loto, ki postane nova likovna vrednota. Vprašanje: Ali lahko bolj natančno opišete spomenik? — Odgovor: Spomenik ima dokaj nenavadno osnovno obliko: «fontano», nenavadno predvsem v pogledu pojmovanja spomenikov v klasičnem smislu. Kot spomenik partizanom pomorščakom, mora imeti vključene tiste elemente, ki so značilni in pomembni za tako obeležje. Za osnovo sem izbral kompas — najznačilnejši instrument pomorcev, ki ga ponazarja 16 kamnitih blokov iz istrskega belega kamna, od katerih so štirje, postavljeni v glavnih smereh neba, visoki preko tri metre, drugi štirje 120 cm in ostalih osem visokih preko 60 cm. Vsi imajo v tlorisu 90x50 cm in so razporejeni v krogu o-knli bazena s premerom šestih metrov. Vsi kamni so oblikovani na zunanji strani arhitektonsko, notranje strani vseh 16 blokov pa bom obdelal kiparsko. Na sredi ni vodne gladine je okrogla oblika iz rdečega granita, kjer sta vklesani kompasova in peterokraka zvezda. Po vsej površini ba zena so razporejeni vodometi, ki bodo vertikalno usmerjeni, z raz ličnimi višinami vodenih curkov, tvorili vodno kroglo. Ta bo pri šla do veljave še posebno pono či, ko bo osvetljena s podvod nimi žarometi. Kompas ne bo o značeval le strani neba, označe ne bodo tudi smeri pomembnih dogodkov partizanske pomorske zgodovine, oziroma smeri, kjer so delovale pomembne pomorske enote. Tako bo lahko ta sporne nik resničen simbol pomorščakov, kompas, ki bo kazal in sporni njal na slavno obdobje partizan skega pomorstva. A K. Z drugimi besedami, de-iqv htore biti rezultat naroč-okusa, temveč rezultat Vh. levega znanja in priza Ji X4- Za tako delo je potreb 3, j s°lut,na ustvarjalpa svobo Jjlt ^sjalec se mora ponavadi i’;,. ?®radi različnih omejitev, *li ;'aJaj0 jz namenjenega časa X edstev, določiti za kompro Ct rešitve- S^Vle: Ker je v našem pri-S - *e prišlo do časovne stiske :(i'’ni|na, kako ste se spoprijeli v ”8o in kakšni so rezultati? S oP^ovor: Na srečo je ne-8,. “liščin, ki so omilile časovni jj5*40- Prva je ta, da je od Ročnika korekten, zagotav 'ustvarjalno svobodo v o k k« ,a učnega programa. Dru-X. listna okoliščina je da i-V^b.ieS * prav golimo ena naših velikih težav, mimo katere nismo mogli — vsaj zdi se tako — tudi v pravkar s klen je ne m~Mes e-eu. jugoslovanske kulture” v Rimu, ki je bil doslej naša najbolj ambiciozno zasiavljenja kulturnopolitična akcija v tujini. Tudi uspežna in odmevna. Nimavn možnosti, da bi svoja razmišljanja oprl na ceiotno akcijo, kajti v Rimu sem bil samo nekaj dni, sodeloval sem pri okrogli mizi, posvečeni literaturam narodov in narodnosti Jugoslavije, vendar je bila ta okrogla miza že v zadnji tretjini prireditev in srečanj, tako da je bil »vtis« o nas že takrat bolj ali manj dokončen, sam pogovor o današnji literarni problematiki v Jugoslaviji pa je morda bolj kot druga srečanja razkril in potrdil nekatere dileme, ki so nasploh značilne v naši kulturni izmenjavi s tujino, še posebej z zahcdniip svetom zanesljivo pa z Italijo, to našo r.ajbližjo sosedo, ki je iskreno radovedna za vse, kar se pri nas dogaja, hkrati pa o nas tako malo ve. Razen na političnem področju. Ta skoraj popolna nevednost (tudi izbrane in zainteresirane publike) o našem kulturnem in umetniškem življenju, o njegovih značilnostih in vrednosti, potiska na površje tudi pri takih temah, kot je literatura, predvsem politični vidik te dejavnosti. In to iz dveh temeljnih pobud: Italijane, kot bolj ali manj ves zahodni svet, intenzivno zanima, v kolikšni meri se v naših literaturah, v njihovih poteh in rezultatih potrjuje in razkriva naša zunanja in notranja politika, samoupravljanje in neuvrščenost, potrjuje kot ustvarjalna možnost ali razkriva kot utesnjujoča dolžnost, obveznost, kot omejena možnost oseb- ne svobode ustvarjalca, hkrati pa tako izrazito izražen interes italijanskega občinstva tudi ob takih priložnostih, ko je na dnevnem redu razprava o kulturi, zgovorno priča, kako nezanimiva so v takih primerih vsa tista umetniška prizadevanja, ki se hote ogibajo ne toliko velikim kot resnično življenjskim problemom časa in družbe. Teh dveh ugotovitev seveda ne gre razumeti kot prevlado politike nad kulturo, temveč v sferi življenja, kot njuno medsebojno povezanost: razčlemba stanj in odnosov znotraj kulture razkriva globlje bistvo politike, razmerje med njenimi principi in prakso. In prav to je tisto, kar je italijanske sobesednike najbolj zani-malo. V tem okviru je mesec kulture v Rimu opravil pomembno poslanstvo: tako program umetniških manifestacij kot okrogle mize (samoupravljanje v kulturi, film, glasba, književnost, gledališče, so potrdili mnenje, da so umetniška iskanja pri nas, kljub družbeni specifiki, široka in svobodna, hkrati pa nas opozorila, da na tem področju tudi v tem povojnem času nimamo ravno najboljših posrednikov. Poleg tega, da se je bolj ali manj ves program 'meseca jugoslovanske kulture v Rimu odvijal kot posebna projekcija jugoslovanske politike — na to raven ga je potiskala radovednost italijanskega občinstva, ne pa prizadevanje gostujočih Jugoslovanov — se je soočal z globoko zakoreninjeno predstavo, ki jo kulturna Italija, kot najbrž bolj ali manj ves zahod, trna o kulturnem obrazu naše dežele: marsikoga, tudi resne časopisne kritike, je manifestacija presenetila z miselno odprtostjo okroglih miz ter s stilno in z osebnostno raznolikostjo umetniških iskanj kulturnega programa, ne glede na kakovostno raven. Prepogosto, sorazmerno z drugimi možnostmi, so se namreč tudi v tej sosedski državi pojavljale, kot glas in podoba Jugoslavije, predvsem folklorne skupine vseh vrst, ki so ob dovolj odmevnem jugoslovanskem naivnem slikarstvu ustvarile in postopoma, a dovolj zanesljivo, utrjevale vtis, da smo družba, ki sicer vznemirja svet Italiji z izvirno, avantgardno politično mislijo, a na umetniškem področju nima pokazati kaj drugega kot folkloro, vsakršno, tudi kultivirano preprostost, ljudsko naivo. Torej celo v okviru tradicije en sam vidik, tistega, ki se ohranja kot zunanja estetska oblika, a je po svoji idejni in izrazni plati vendarle družbeno in umetniško presežen, zato, čeprav dopadljiv za oko, niti najmanj primeren za zapleten miselni, duhovni in emocionalni dialog z modernim svetom, ki išče, tudi prek svoje umetnosti, syojo pot iz zagate. Ali vsaj razlago te vesoljne zagate našega časa. Očitno je rimski mesec jugoslovanske kulture omajal to nekritično predstavo o nas, kar je nedvomno največji uspeh te manifestacije. Toda zagata je ostala: politična misel se pretaka že skozi dnevno informacijo in odprta so ji vsa množična sredstva obveščanja, pretok kulturnih ostvaritev pa je v svoji praktični podobi najprej kroženje blaga Komaj šest, sedem odstotkov italijanskega založništva se na primer še upira takšni politiki čiste komercializacije, zato je prodor naše knjige na njihov trg — kljub nespornim simpatijam do naše politike, do naše poti v socializem — slej ko prej komercialno vprašanje. In v tej igri profita, pravijo veliki založnik;, ki tako rekoč v celoti obvladujejo trg, Jugoslavija ne ponuja imen, ki bi »vlekla«. Kljub nekulturni surovosti, ki jo ta logika nosi v sebi, je vendarle tudi nekaj, čemur mi sami ne posvečamo dovolj pozornosti v svojih stikih s svetom: večkrat že doma storimo vse — le na likovnem področju je nekaj upoštevanja vrednih izjem — da ne bi kdo »prerasel« drugega, zato naša prezentacija v tujini neprestano kroži, zvrsti se množica imen, s čimer skušamo uresničiti, znotraj nas samih, doma, kar najbolj široko demokratično možnost, iščemo ravnovesje med generacijami in usmeritvami, upoštevamo, tudi na silo, tako-imenovani republiški ključ in podobno. Preprosto povedano: radi bi predstavili vse hkrati, zato ne uspemo plasirati nikogar. Nekaj moramo namreč vedeti: svet, v katerega bi s svojo kulturo radi stopili, ne čuti, kljub vse pogostejšim lepim besedam, prave po- Sam je že zdavnaj dosegel in presegel svoj kulturni višek, zato je že domača ponudba velika in vztrajna in podpira jo razvejena kulturna in tržna propaganda. Zahodni svet, kot so ugotovili že mnogi razmišljajoči ljudje, tudi pri nas, je po svoje vendarle zaprta civilizacija, zato se tudi danes, kljub spreminjajočim se političnim razmeram, le stežka odpira do »mladih« narodov, družb in kultur, ki utegnejo imeti še kaj drugega k6t samo folkloro, narodna pesmi in plese, nedeljsko slikarstvo. Ta odnos je z žgočo lucidnostjo opredelil že Miroslav Krleža v svojem znamenitem govoru na kongresu književnikov 1952 leta v Ljubljani: »... Vzvišenost zahodnoevropskega duha je kot senca spremljala hajduške zmage posameznih imperializmov in ta veličastna zgradba zahodnoevropske civilizacije je rasla na kosteh premaganih in pre-gaženih narodov, med kateripii smo, žal, bili tudi mi, od Koroške in Blatnega jezera do Istre in do Soluna. Veličina Bizanca in Istanbula! Aachena in Benetk, Laterana in Dunaja in Bu-dima je bila pogojena z našimi porazi, in zato naš enciklopedijski primer (da ga .tako imenujemo) ni, žal, istoveten z zahodnoevropskimi variantami apologij zmage Orožja in Duha, ker mi sodimo v kategorijo tistih civilizacij, ki se niso mogle razvijati, ker so jim tuje sile kratile pravico do moralnega in materialnega obstanka. Zbrati vso politično, kulturno in intelektualno zavest o svoji lastni navzočnosti v prostoru in času, zavest, ki je danes po stoletnih porazih razpršena in razdrobljena po številnih in izoliranin regionalizmih, zbrati vse potrebne elemente v sintezi, ki ne bo kult romantičnih fraz, temveč resničen prikaz dejstev, dati velikanski masi impozantne ustvarjalne materije programski okvir, objasniti in raztolmačiti vso tragičnost naših lastnih razkolov in medsebojnih negacij, to bi moralo biti naše temeljno poslanstvo ...« Na ta Krleža v govor sem se spomnil za okrogio mizo v Rimu in tu citirano misel polemično ponudil italijanskim sobesednikom v razpravo. Ni bilo ugovorov. Prav gotovo: politične razmere se spreminjajo hitreje kot kulturne navade in potrebe, ki so del neke civilizacije. Tako tudi v naših kulturnih odnosih z Italijo. Morda to ni pravo mesto in pravi trenutek za takšno razmišljanje: Mesec jugoslovanske kulture v Rimu je bil z več vidikov takšen, da smo ga lahko veseli, vendar bi bila škodljiva iluzija, če bi pričakovali, da bo ta manifestacija, zato, ker je bila uspešna, rodila že sama po sebi normalen, kontinuiran in ploden kulturni pretok v obeh smereh. Za takšen premik je (žal, ni rekel Krleža) potrebna najprej normalna, kontinuirana in plodna kulturna politika v naših stikih s tujino, kjer je zavest prav o naši kulturni, umetniški in v širšem smislu ustvarjalni navzočnosti v prostoru in času še zmerom prešibka, v neupravičenem nesorazmerju s politiko, ki tudi v širšem svetu ni neznanka, v Italiji pa spodbudna možnost primerjave v iskanju poti v neizbežni jutri. Cas je tak, najbrž, da je treba tudi kulturne stike planirati, da je treba uveljaviti razvojno kulturo, da je treba stvaritve, ki jih svetu ponujaš, tudi doma spoštovati, dovolj upoštevati, prisotne morajo biti kot potreba. Uveljavljanje umetnikov doma in v tujini ni stvar nečimrnosti nekega posebnega poklica, nekega posebnega področja dela -r čeprav je lahko tudi to -- temveč gre za nekaj globljega, vrednejšega: umetnost je in ostaja pri- čevanje o človeku, ena od temeljnih osmislitev njegovega bivanja, v njej je naša zavest o nas samih in najbolj sprejemljivo, neobremenjeno sporočilo tudi svetu tako'o tej zavesti kot o sami naši eksistenci v soseščini z drugimi narodi, družbami, sistemi in ne nazadnje v soseščini z drugimi kulturami, ki so del tudi različnih civilizacij . Zato velja kulturi v narodu in družbi posvetiti vso skrb, zato je prav, da se tudi svetu odpiramo celovito, tudi v svoji kulturni razsežnosti, in prav je, da se s svetom tud; soočamo in primerjamo, saj bomo tako laže premagovali, med drugim, tudi kulturno in vsakršno provincialnost, pred katero ni nihče varen. Tudi mi ne. V osimskem duhu Od našega rimskega dopisnika RIM, junija — Mesec kulture jugoslovanskih narodov in narodnosti, ki je potekal v Rimu od 21 aprila do 29 maja, je bil prvo konkretno dejanje v tako ihienovanem osimskem duhu. Italija in Jugoslavija sta v dnevih tridesetih kulturnih manifestacij Jugoslavije v Rimu potrdili željo po sodelovanju, ki naj bi zadobilo nove oblike: le-to naj ne bi bilo samo poglobljeno, vodeno od politične zavesti Beograda in Rima, ampak naj bi omogočilo resnično kulturno zbliževanje, vzajemno informiranje tudi o kulturnih tokovih, ki so — v Jugoslaviji — v primerjavi z italijanskimi — na moč specifični: le-te namreč opredeljuje samoupravljanje. In prav o samoupravljanju v kulturi jugoslovanskih narodov in narodnosti je bilo v mesecu kulture, ki je potekal v kulturno sicer »evropskemu«, vendar ne vselej dovolj informiranemu Rimu, največ besed. K spoznavanju samoupravljalske poti v kulturi so prispevale okrogle mize, ki so bile — vse po vrsti — nekakšen ključ v razumevanje kulturnih dosežkov, s katerimi smo gostovali v Rimu. Italijanska kulturno politična javnost jih je sprejela z izrednim interesom. V mesecu dni prireditev (v Rimu so nastopaj komorni zbori, jugoslovanska gledališča, folklora, vrstile so se Drojekeije najbolj značilnih filmskih dosežkov itd.) so bile naslednje okrčgle mize: samoupravljanje v kulturi v Jugoslaviji (le-ta .je pobudila med italijanskimi politiki največ interesa), dalje srečanje na temo poti v jugoslovanskem filmu, srečanje glasbenih strokovnjakov, okrogla miza o književnosti in slednjič še okrogla miza o poteh dramaturgije v SPILI Med vsemi prireditvami Meseca kulture so okrogle mize v tisku najmanj odmevale, vendar bi bilo zmotno sklepanje, da potemtakem niso bile odmevne. Njihova odmevnost je, denimo, preračunana na daljše roke. Organizatorji Meseca kulture imajo namen objaviti razprave z okroglih miz v posebni knjigi, šele potem bo dana osnova za dopolnjevanje ter tudi nadaljnji dialog ali celo polemiko Okrogla miza o poteh jugoslovanskega filma je bila med najmanj uspešnimi: ne samo zaradi slabe udeležbe italijanske strani, ampak tudi zato, ker je izzvenela v težnje po pojasnjevanju osnovnih elementov samoupravljanja v kinematografiji. Teden jugoslovanskega filma, s katerim se je začel Mesec kulture ie dal, morda, drugačne odgovore o jugoslovanski resničnosti, (videni seveda skozi pogosto »literarno« kamero) od tistih, ki so jih dali jugoslovanski udeleženci te okrogle mize. ali bolje, tiskovne konference. Srečanje pisateljev je bilo srečnejše: ne samo zato ker se le-ti poznajo med sabo, ne zato, ker je pretok v književnosti Italije in Jugoslavije (kljub dokajšnji enosmernosti) dokaj živahen, ampak zato, ker 'so se srečali ljudje »iste obrti« s problemi, ki so pogostokrat na moč podobni, če ne celo enaki. Po uradnih obvestilih z naše strani je bil Mesec kulture jugoslovanskih narodov in narodnosti med na j večjimi kulturnimi akcijami, kar jih je Jugoslavija po osvoboditvi priredila v tujini. Peter Breščak ZLATE MEDALJE NA BIENALU INDUSTRIJSKEGA OBLIKOVANJA Hroma roka ni več hroma Magister Davorin Savnik je estetsko oblikoval stimulator za odiranje roke, delo strokovnjakov inštituta Jožef Stefan — Priznanje tudi J. Smerdelju LJUBLJANA, 31. mi, j a — Magister Davorin Savnik in inženir Janez Smerdel,j sta na BIO 7 dobila za mojstrsko oblikovanje svojih izdelkov tri zlate medalje. Prvi je dobil dve: za vrsto neobičajno oblikovanih izvijačev, ki Jih je naročila kovaška industrija Unior /reče, in za elektronski stimulator, ki odpira in zapira prizadeto roko. Drugi je dobil zlato priznanje za tako imenovani akumulatorski tester ali preizkuševalec, tn sicer po naročilu Iskrine novomeške tovarne napaja inlh naprav Avtomatika. Davorin Savnik se z de-signom oziroma industrijskim oblikovanjem ukvarja dobrih 18 let. Do nedavnega je bil vodja oblikovalnega centra v Iskri, potem pa se je umaknil mlajšim in bolj svežim oblikovalcem v svobodni poklic, kot pravi malce diplomatsko, čeprav ,je bržčas več resnice v dejstvu, da se je želel povsem posvetiti svojemu življenskemu konjičku in poklicu industrijskega oolikovalca. Prav za to delo mu je namreč na delovnem mestu zmeraj primanjkovalo časa, saj se je moral ulfcrjati z vsem drugim, sa ni^s tis-.tim ne, kar je želel. Med drugim je bil celo šef kapitalne izgradnje ene Iskrinih tovarn. In vrsta njegovih zlatih izvijačev? »Običajno v ( tovarnah narede lep izvijač ter ga poljubno povečujejo in po-manjšuiejo. To je glavna napaka. Roka, ki prime večji ali manjši izvijač, je res zmeraj Ista, toda prijem je vsakokrat drugačen. Zato sem prišel na idejo, da more.,( biti tudi izvijači različni. Izkazalo se je, da je za srednje velik izvijač najboljši trb koten presek ročaja, za manjšega kvadratast in za najmanjše šesterokoten okrogel ipd.,« prepričljivo razlaga. Stimulator za odpiranje roke je delo si rokovnikov z inštituta Jožef Stefan, c’' če-mer gre za superelektroniko, zelo uporabna in estetsko dovršena oblika pa je delo Davorina Savnika. Naprava pritrjena na pas in s posebno »naramnico« podaljšana na ramo poljubno odpira in zapira bolno roko ter hkrati spodbuja delovanje ohromelih mišic. Deluje takole: bolnik z gumbom nastavi jakost na zaželeno operacijo in jo potem sproti oziroma po že lji uravnava z rahlim dvigom ramena. Skratka z ohromelo roko tako lahko prijema predmete, proži prste itd. Za oblikovanje stimulatorja je Davorin Savnik lam m letos dobil tudi priznanji v ZR Nemčiji. Inženir Janez Smerdelj in njegov akumulatorski tester, ki je posebej primerčn za preizkušanje avtomobilskih baterij na bencinskih črpalkah in v mehaničnih delavnicah, je izredno preprosta naprava. kot pravi sam, pri oblikovanju pa ga je vodilo načelo: z manj narediti več! Ta izdelek sodi v program Iskrine novomeške Avtomatike. ki je imela pred leti še pretirano širok program, z novim direktorjem pa je po njej zaplala sveža kri, kot meni nagrajenec. Janez Smerdeli dela v Iskrini službi za industrijsko oblikovanje, kjer je dobil delovno nalogo: akumulatorski tester. Častno po hvalo za oblikovanje tega izdelka, ki je v serijski proizvodnji, je dobil že pred štirimi leti na BIO 6. »Pravzaprav niti ne vem, zakaj sem dobil zlato medaljo. Ce sem jo dobil za preprostost oblike, je prav, sicer pa ...,« pravi malce kritično. Kako je prišel na pot industrijskega oblikovalca? Ker doma po končani srednji šoli za obllkovanjfe ni dobil štipendije za študij v tujini, je postrgal vse svoje in svoiih najbližjih prihranke in z desetimi dolarji v žepu odletel v New York. Tam Je stopil na klasično pot Slovencev v Ameriki, saj si je za pot do Clevelanda prislužil dolarje tako, da je pomival posodo m pazil na otroke. Po dveh letih študija na visoki šoli za oblikovanje v »slovenskem« Clevelandu, kjer se je preživljal kot varuh otrok, je spričo dobrih ocen in prizadevnosti dobil Fordovo štipendijo in v miru doštudiral. Iskra si že dolgo vrsto let prizadeva, da kar najbolje ob- kuje svoje razvejene izdelke, zato nedvomno stopa v korak s sorodno elektroindustrijo po svetu. Takšne in podobne naloge, kot je na primer Smerdeljev akumulatorski tester, sodijo med redne delovne naloge, ki jih Iskra posebej ne nagrajuje; Je pa lani na primer generalni direktor med drugi Ali povabil tudi Janeza na kozarček in sendvič ter mu ob tej priliki stisnil rok- -, »Človek mora biti diplomat, če želi prodreti s ksa-šno novostjo,« se smehlja naš nagrajenec, še sreča, da so v novomeški Iskri mladi ljudje, s katerimi sem se ujel. Človek se mora s sodelavci najprej spoprijateljiti in jih prepričati, da lahko le s skupnimi močmi naredimo nekaj več — z manj! Ce določeno nalogo dobro opravimo, smo vsi zadovoljni. Zame je bilo večje zadovoljstvo dejstvo, ko se je naš švicarski naročnik navdušil nad mojim akumulatir-skim ohišjem, češ, vanj mi vgradite še kaj drugega, kot kakršnokoli drugo priznanje.« NIKO LAPAJNE Stimulator za odpiranje roke, design Davorin Savnik tester za novomeško Iskro Avtomatiko, Besna kobila je bogata Kako Vranje dohaja druge v želji, da bi se otreslo nerazvitosti — Naravna bogastva so velika— Premalo izkoriščena voda, ki ima 82 stopinj Celzija OD NAŠEGA BEOGRAJSKEGA DOPISNIKA VRANJE, maja — Ce pridete v Vranje, vas najprej odpeljejo v rojstno htšo Bora Stankoviča, spremenjeno v muzej, kjer hranijo spomine na nekdanjega mojstra srbske proze, potem pa v pohištveno industrijo SIMPO. Obiskovalce začuti tako rekoč že na pragu tega mesta na jugu Srbije skrb njegovih prebivalcev, da ljudje nc bi pozabili -na stare, romantične čase ljubezni, veselja in žalosti. A tudi željo, da ne bi zaostajali za naglim tempom današnjega časa. JANEZ SMERDELJ DAVORIN SAVNIK Za naš pogovor z Milanom Mitičem, predsednikom občinske skupščine, smo izbrali drugo temo: kako Vranje dohaja druge v želji, da bi se otreslo nerazvitosti? »Hitrejši gospodarski razvoj občine se je začel leta 1958 z modernizacijo trikotaže Vranjanke in konfekcije Sloboda ter z zagotovitvijo sredstev za gradnjo novih gospodarskih zmogljivosti — tovarne cigaret DIV, tovarne obutve Koštana, industrije pohištva SIMPO in drugih,« pripoveduje prvi človek Vranja. Po njegovih besedah se je struktura gospodarstva hitro spremenila predvsem po zaslugi novih tovarniških dim nikov. Delež kmetijstva se ie zmanjšal od 44 odstotkov v letu 1958 na lanskih 18,9 odstotka. V nasprotju s tem pa se je delež industrije od 32 odstotkov v letu 1958 povečal do lani na 61,2 odstotka. Tako je Vranje hitreje zakorakalo v napredek, a tudi v svet. »Samo lani,« nam pripoveduje Mitič, »je gospodarstvo Vranja z izvozom olaga ustvarilo devizni priliv v višini 310,450.000 dinarjev. Nosilci izvoza so bili bombažni kombinat, SIMPO in Koštana. Razvoj tega kraja temelj) na bogatih nahajališčih rudnin in drugih surovin, ki jih premoremo nad 30 vrst. Ze lo veliko je svinčeve in cm-kove rude, s primesmi drugih kovin. Te surovine izkorišča kombinat Trepča po rudniku Blagodat v Krivi Fe-ji. Po dosedanjih ugotovitvah je v masivu Besne kobile zalog za 50 let intenzivne eksploatacije rud. Z novimi naložbami v raziskovalna dela pa bodo prejkone omogočili odkritje nadaljnjih rudnih bogastev.«. Ko govorimo o naravnih bogastvih tega kraja, ne moremo mimo Vranjskih toplic Gre za svojevrstno termoenergetsko zmogljivost, ki pa jo zdaj še premalo izkorišča. jo. Tako odteka na sekundo po 711 litrov vode, Ki ima 82 stopinj Celzija, ne da bi jo dovolj izkoriščali. Za zdaj jo uporabljajo samo za potrebe toplih gred in kopališča. Okoliški hribi in slikoviti pejsaži so taki, da bi strme! ceio kak švicarski turistični delavec. Predvsem so tu čudoviti tereni Besne kobile, Vlasina ter drugi znani in neznani kraji. Človeku se zdi, kakor da so se v Vranju šele zdaj zbudili in spoznali, da jim lahko tudi turizem prine 1 se kak dinar. Predsednik pravi. da bodo v naslednjih pe tih letih zgradili hotel v me. stu in toplicah, na Besni kobil: pa rekreacijske objekte. Razvoj planinskega turizma nameravajo spodbuditi tako, da bodo zgradili nekaj novih asfaltnih cest do izhodiščnih točk ter elektrificirali še 25 naselij, tako da bo do leta 1980 zagorela elektrika v vseh 110 naseljih vranjske občine Pri tem pa seveda he pozabljajo, da se da — b) da je treba — živeti tildi »od motike«. Tako računajo, da se jim bo obneslo pridelovanje krompirja (pripravljajo se tudi na industrijsko predelavo) in ječmena za pivovarne. Tudi sadjarstvo in živinorejo bodo čimbolj razvili. Tople vrelce bodo v nasled. njih petih letih izkoristili tako, da bodo na 20 hektarih uredili rastlinjake za pridelovanje zgodnjega paradižnika, kumar in papirike, na precejšnjih površinah pa nameravajo gojiti tudi nageljne V mestu lahko precej slišite tudi o političnih temah Tukaj so nedavno razdelili svoje delegacije na tiste, ki so dobro delale, tiste, ki so delale občasno, tiste, ki so delale, potem pa nehale, in tiste, ki niso niti začele delati. Tako je vsakdo javno dobil svoje mesto. »Zdaj pa pamet v roke!« pravijo v Vra nju. Tako je na primer dele gacija Koštane, tovarne, ki ima vse večji sloves, zaradi dobrih čevljev, ki jih' izdeluje. uvrščena med tiste, ki so dobro začeli, potem pa »zaspali«. Zdaj v Koštani iščejo zdravilo za to bolezen. SLOBODAN DUKIC Začinjene misli Nagrade in priznanje za humor in duhovitost na Slovenskem so prejeli M, Ribičič, M. Mikeln in B. Kos LJUBLJANA, 1. ,jun. — Nocoj je bila v Narodni galeriji v Ljubljani ob petju okteta Gallus slovesna podelitev nagrad in priznanj Janeza Kranjca za humor in duhovitost na Slovenskem. Prejeli so jih predsednik republiške konference SZDL Slovenije Mitja Ribičič, književnik Miloš Mikeln in novinar Božo Kos. Nagrade in priznanja je ustanovil kolektiv Pavlihe ob peti obletnici smrti svojega urednika Janeza Kranjca. Le-ta je urejal Pavliho v zahtevnem času, ko se je porajala socialistična samoupravna družba Letošnja podelitev nagrad in priznanj Janeza Kranjca je že četrta po sega od duhovitih publicističnih zapisov do uspelih knjig in komedij. delavskih središčih. Zasnoval je in štirikrat uresničil mednarodni bienale karikature Brez besed, s katerim je Pavliha stopil v evropski kulturni prostor. Poleg nagrad žirija podeli vsako leto tudi poseb- • Ko sc je predsednik Tito jirvič ustavil na sloveniki nad Vrhniko, se je obrnil do Mitje Ribičiča: »To je pa tista cesta, zaradi katere si sc prepiral s slovensko vlado, kajne?« »Ne, ne, tovariš Tito, takrat je šlo za drugo cesto — za cesto v socializem.« MITJA RIBIČIČ vrsti. Dobjtn,:kom jih je izročil predsednik društva noviriarjev Slovenije Marjan Javornik, podelila pa jih je žirija, k; se je sestala pod predsedstvom podpredsednika zveznega zbora skupščine SFRJ Bogdana Osolnika. Žirija, ki so jo sestavljali ugledni javni in kulturni delavci ter novinarji, je letos dodelila nagrado Janeza Kranjca za pomemben avtorski prispevek k humorju in satiri na Slovenskem književniku Milošu Mikelnu. Njegov ustvarjalni razpon Vsem pa je skupno, da se njegova misel zaiskri na vsakem ovinku, ki ga naredijo ljudje okoli idealov, za katere se zavzemajo. V njegovem pisanju odkrivamo vzravnanega delovnega človeka, ki življenju brezkompromisno nastavlja satirično zrcalo. Nagrado za pomemben prispevek k razvoju Pavlihe iz sklada Janeza Kranjca je po odločitvi žirije prejel novinar Božo Kos, ki je s potujočimi razstavami karikatur pe-stril kulturno življenje v MILOŠ MIKELN no priznanje političnemu de.avcu, ki se pri obravnavanju družbenih zadey odlikuje z iskrivostjo duha. Kandidate za to priznanje so letos izbirali novinarji s posebno anketo, žirija pa ga je dodelila predsedniku republiške konference SZDL Slovenije Mitji Ribičiču. Poleg male plastike Martina Krpana, ki je nekoč skrbel, da Slovenci nismo ostali »brez soli«, je Mitja Ribičič prejel diplomo, vtisnjeno v tiskarsko matrico, na kateri piše: »Življenja ne idealizira niti ga ne, spravlja v kalupe, vselej pripravljen prisluhniti izvirni samoupravni rešitvi. Rad duhovito povzame problem, o katerem teče razprava in začini misli z vedro prispodobo. Zna se pošaliti tudi na svoj račun. Pri - uresničevanju velikih ciljev človeštva je, ob kritični ostrini duha, ohranil zaupanje v človeka. Mitjo Ribičiča so prijetno presenetili tudi pevci okte-ita Gallus, ki so zapeli Na oknu, glej, obrazek bled — pesem, ki jo vsi poznamo in radi prepevamo, a mnogi ne vemo, da je njeno besedilo pred mnogimi leti napisal Mitja Ribičič. SILVESTRA ROGELJ • Priključen sem bil štabu druge grupe odredov kot odgovoren za partijsko tehniko za Štajersko in Koroško,« pripoveduje Mitja Ribičič. »Ko- 1 misar Tomaž me Je na pohodu izkoriščal v pro- 1 pagandne namene. Tiskali smo štabni bilten Našo pest, razne letake, brošure. Po naročilu sem zlagal partizanske pesmi za mitinge po vaseh. Ko smo po nekem pohodu polmrtvi polegli in zaspali kol ubiti, me je zbudil komisar Tomaž in dobil sem I naročilo, da sestavim borbeno pesem. Sedel sem na kamen, vse okoli mene je spalo, mučil sem se z verzi in v meni je rasla jeza. Izbral sem rusko melodijo »I nad parahodom« ter začel: »Bičan In opljuvan«. Prišel sem do refrena, ki ga mora peti solist — to je bil Tomaž — in se spomnil, da naš komisar, ki je imel lep tenor, posrkava črko r po koroško. Poskusil sem sestavili napev iz samih r. Ko je potem Tomaž bral besedilo in prišel do refrena: »lz krvi rdeče hrabrih partizanov rasle roža. ..«, sta se začela komandant Stane in Skala smejati. Moral sem »hrabre« zamenjati za »mlade«. I Pesem je potem na mitingu vžgala in sc obdržala do danes. : G. TARTONI ZMAGAL PO DOLGEM POBEGU N ^ Moser je na SL ohranil svoj naskok 3. — Po včerajšnjem sko-l'an m P°P°'nern polomu, si je i„ sco Moser v današnji etapi ,, °P°rnogel. Podobno kot včeraj, m orali kolesarji prevoziti vrsto kvjj20^- ki Pa niso bili preveč zah-(rjj, ^oleg tega pa je med dirko ijf . “a huda vročina, zaradi če-"tvv ?*avn'na vozila vsa skupaj TOasi. Takoj po startu je pobeg-^.verica kolesarjev, Tartoni, 'k DrC | 1.n*» Colombo in Foresti, ki , faktično tekmovala zase. Kma-sjjj le pridobila precejšnjo pred-L; Sai. ni pokazala glavnina no-t b i’c> 'ie’ ha bi to četverico ujeli; ^ltern vodečih je bil zelo hiter, C s' kmalu pridobili skoraj 13-Pj^dnost. Do cilja pa sta t| ■1 Prišla le Tartoni in Parec-V' .l^htem ko je Colombu in :j]0shju v zadnjih kilometrih zmanj-i). •boči. V zaključnem sprintu je ■J* zrna®a' Giancarlo Tartoni, ki « tjb poskrbel za prvo zmago e- I ^a?niflex Torpado v letošnjem jH. Glavnina je prispela na cilj u,aJ manj kot štirimi minutami ijj ar>ka; vsi najboljši so bili sku-nj e Belgijcu De Muyncku je u- II ha je svoj zaostanek na skup-stvici zmanjšal za 18 sekund «ko povzpel na 5. mesto. Jri bo na sporedu 14. etapa, od ®re do Vicenze, ki je najdalj-a celotnem «Giru», saj bo me-km. krstni red: giancarlo Tartoni, ki je prevo-J1 192 km doteo progo, Mondo-b „ / 73" s poprečno ii na uro po 28” 2’41” 3’28” 3’30” 3’48” Varzi v \ lastjo 38,4, arecchini / trombo * f>sti 1 Kntonini . e Muynck (Bel.) %ser 1 ?aronchelli (featšp.) v0l'entier (Bel.) 13° (Sp.) ^mondi h>di gricomi p8nizza ^•morski dnevnik Cesarstvo ŠPORT ŠPORT ŠPORT 13. ETAPA «GIRA» 7. Gimondi 2’45” 8. Vejo (Šp.) 3’28” 9. Lasa (Šp.) 3’46” 10. Beccia 3’59” 11. Vandi 4'00" 12. Riccomi 4’15” 13. Bellini 4'32” 14. T. Conti 4’41” 15. Francioni 5'03" AVTOMOBILIZEM ZOLDER, 3. Na paskusnih vožnjah za VN Belgije formule 1, je danes dosegel najboljši čas Mario Andretti (JPS lotus) z 1’26”51. Sledijo mu John Watson z 1’26"95, James Hunt z 1’27”14, Jacques Lafitte z 1’27”36 in Niki Lauda z 1’27”68. Italijana Patrese in Brambilla sta dosegla 12. oziroma 16. čas. Odbojkarski tu rnir prijateljstva: med tekmo Bor - Enotnost v Dolini KOŠARKA DREVI V TELOVADNICI V ULICI MONTECENGIO (18.00) JADRAN ■ SERVOLANA ZA PRESTOP V D LIGO Naši fantje bodo morali igrati sproščeno in odločno - Podpore naših navijačev bi lahko bila odločilna - Favorita v tem srečanju praktično ni “hl*Pna lestvica: fancesco Moser :°Hentier (Bel.) 64.25’37” po 22” Satonchelli 52” ^ Muynck (Bel.) 06 Witte (Bel.) 1’53” 2’15” 219” PROMOCIJSKO PRVENSTVO Drevi bo treba absolutno izkoristiti veliko priložnost. Mislimo seveda na srečanje med Jadranom in Ser-volatio, ki bo odločalo o prestopu v višjo, D ligo. Pričakovanje za drevišnji spopad v telovadnici v Montecengio (pričetek ob 18. uri) je seveda veliko. Ljubiltelji zamejske košarke bodo kot pred dvema tednoma v Dolini verjetno napolnili tudi telovadnico v j Če bodo Brumnovi varovanci i-grali sproščeno, potem bo naloga s Škedenjci nedvomno lažja. S tem pa seveda ni rečeno, da naši starta-jo kot favoriti. Ekipi imata po 50 odst. možnosti za zfnago. Po našem mnenju pa naši fantje lahko zaigrajo mnogo bolje kot v «nesrečni tekmi v Dolini» Kaj pa Servolarrb? Nekateri pravijo, da so se Škedenjci demoralizirali. Nekateri pa so mnenja, da jih (Iliči Monteceneio Naši košarkarji ^ P°raz z Interjem 1904 tako razka- »S. Ste "»Mo “o «MC drevi* U»H. strani svojih navijačev, da bi lahko premostili še to zadnjo in odločilno oviro. Predvidevanje za drevišnje srečanje je praktično nemogoče. Gotovo pa je, da Jadranovi košarkarji ne bodo ponovili tako medle igre kot pred dvema tednoma v Dolini, ko so v tekmi s škedenjci’ razočarali navijače, trenerja in sebe. Težko je namreč verjeti, da bi naše zastopnike zopet zajela taka trema kot tedaj, ko so zgrešili toliko košev kot še nikoli prej. česa so zmožni. Tako ali drugače ostaja dejstvo, da so Škedenjci zamudili edinstveno priložnost za prestop v višjo ligo in da bodo morali danes dati vse od sebe, da bodo lahko premagali mladega in ambicioznega nasprotnika — ekipo Jadran. 1. DIVIZIJA Druga Jadranova peterka 'bo danes zaposlena, na Kontovelu, kjer se bo spoprijela s Scogliettpm, ki je v prejšnjem kolu povsem nepričakovano premagal Grandi Motori. "(■■■lini,nuni,iitiiiniiiiiii,mn,•iiiiii,iiitiiliiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiimiiiMiiiii,iilmtiii,ii|iaiiniMiM|iiii„,i,„,im„1,,ii,ii,ni,„l,i„i„iii„il,iii,nuni,!,m, ?dbojka 2. POKAL MLADINSKEGA CENTRA V ženski konkurenci zmagala ekipa DD «Simon Gregorčič» Danes bodo odigrali tudi moški polfinale in finale ^rtek zvečer so odigrali zad-fne kvalifikacijskega dela J^nja za «2. pokal Mladinske-lti(S ra>>> ki sč te dni odvija _ v It • Poleg tega se je tudi zaklju-ftlir v ženski konkurenci, k ZENSKE EKIPE st- Tati zadnjega dne n1 dom - Mladinski krožek 2:1 ju /riica - Mladinski krožek 2:0 rezultat iz prvega kola: Sl dom - PD Danica 2:0 t)iia Končna lestvica t>[faki dom «S. Gregorčič* (GO) MlnPanica (Vrh> f^adinski krožek — Gorica V h° tem tekmovanju bomo pisa-‘‘Sslednjih dneh. iii6 Moške ekipe !iia skupini moškega dela tekmo-*i nJJ® se uvrstili v polfinale mo-^ J Danica z Vrha in Mladin-°dseka iz štandreža, ki se *ltjhv soboto popoldne spoprijeli Vprii Mladinskega krožka ozi-Sovodnje. S tpf110 rezultate četrtkovega ve-!)»,,• ovania za pokal MC: S. (Vrh) - Mladinski od- ?Gih itar,drčž) 2:0 JCki odsek - PD Jezero- Mfet 2:1 LESTVICA B SKUPINE ^lJranica (Vrh) 6 'nski odsek (štandrež) 4 ik/rižero - Mladost (Dober- So l J pk/rifile so se uvrstile nasled-za A skupino: PD So-j’ za in Mladinski krožek J,Ž!^nskiPod0sek (Štandrež). P||lfih i1 SPORED TEKMOVANJA <>i tekmi: ■90 Mladinski krožek - PD '*J Ir n,, Danica k 90 P£) Sovodnje - Mladinski Gori-PD Danica (Vrh) \iB. odsek (Štandrež) v del: . '9® finalna tekma za 3. in 4. /ih]j, mesto 0 °b 22. uri (po zaključku VI Prireditve, ki se bo pri-rin* o 20.30) bo na sporedu fi-V []n ,kma za 1- in 2. mesto. nami tekmi sledi nagrajevali Hi . SCKrhe bodo na odprtem ogri-s,:toiJ.anskpga dijaškega doma «S. ((jj * (Mladinski center) v Go-y ' Montesanto 84). L. N,CnO URADNO POTRJENO športnega združenja Dom uvrstila na prvo mesto in tako napredovala v 2. moško divizijo. Domovci so v vseh treh nastopih zmagali, toda v vseh srečanjih so se moral] krepko potruditi preden so strli nasprotnikov odpor. Posebno dramatično pa je bilo za «belo-rdeče» zadnje srečanje, z ekipo Časa del Lampadario (Torriana) iz Gradišča, v katerem je že kazalo, da je vse izgubljeno. Ko je domov-cem tekla voda že v grl, so se prebudili in osvojili končno zmago. Zdi se nam še važno pri tem o meniti, da je ekipa Doma zmagala v vseh trinajstih srečanjih in je tako edina nepremagana ekipa letošnjega prvenstva 3. moške divizije. Na drugo mesto se je uvrstila e-kipa Libertasa iz Krmina, kar je pravzaprav presenečenje, saj se je predvidevalo, da bo ekipa iz Gradišča zasedla drugo mesto, toda zadovoljiti se mora le s tretjim mestom. Volley Bali iz Gradeža pa je ostal v finalnem delu v vseh srečanjih praznih rok. Menimo pa, da ekipa iz Gradeža ne zasluži zadnjega me-st^. saj se je proti Domu pozitivno izkazala in tud j v ostalih srečanjih, ’ razen proti Libertasu, je bila enakovreden tekmec nasprotnikom. To pa dokazuje, da je bil finalni del 3. moške divizije enakovreden in bdrben. Zmagala je ekipa, ki je bila bolj izkušena in odločna. Rezultati finalnega dela 3. moške divizije — goriška pokrajina: Libertas - CDL Torriana 3:1 Dom - Wolley Gradež 3:1 CDL_Torriana-Wolley Gradež 3:2 Dom - Libertas 3:1 Dom - DDL Torriana 3:2 Libertas - Wolley Gradež 3:0 Končna lestvica 3. MD: Dom (Gorica) 3 3 0 9 4 6 Libertas Krmin 3 2 1 7 4 4 CDL Torriana 3 1 2 6 8 2 Wolley Gradež 3 0 3 3 9 0 Ekipa Doma je v letošnjem prvenstvu nastopala s sledečimi igralci: Lucijan Černič, Jožko Prinčič. Stano Cijan, Loris Nanut, Mavricij Černič, Rajko Pete,jan, Boris Cotič, Aleksander Corva, David Sošol, Fa-bio Gergolet, Marko Jarc, Renco Faganel, Ivo Devetak in Igor Komel I.K. » ruin.JE.mi napreduje v 2. MD hSo\a ^bojkarska federacija je hHairiročila končno ^astvico fi-Oela prvenstva 3. moške di-v katerem se' je šesterka Dvojice se lahko prijavijo tik pred pričetkom tekmovanja. Jutri popoldne ob 16. uri pa1 bodo na vrsti odbojkarji, ki se bodo pomerili na mednarodnem mladinskem tekmovanju. Nastopile bodo šesterke obalne reprezentance iz Kopra, ZSŠDI, Rozzola in Interja. V nedeljo zjutraj Kras organizira ob 10.30 turnir v briškoli, popoldne ob 15.30 pa bo na sporedu rusko kegljanje. BS. BOKS Naši košarkarji so v četrtek v anticipiranem srečanju igrali z Ju-ventusom v gosteh in so izgubili le za sedem točk. Vse kaže torej, da so trenutno naši fantje v zadovoljivi formi, kar daje 'upati, da bodo Oblakovi varovanci danes pospravili tretji prvenstveni par točk. PRVENS1VO «PCMLAD« SKUPINA C < Borovci bodo skušali danes pospraviti drugi prvenstveni par točk. Po nedeljskem hudem porazu proti Ferrcviariu A bodo namreč danes Štokljevi varovanci igrali z Liberta-som, ki so ga že premagali v prvem delu prvenstva. Naši košarkarji so favoriti tudi v drevišnjem spopadu z Libertasom, ki je zadnji na lestvici brez točke. SKUPINA D Poletovi košarkarji so, po spodrsljaju .Interja 1904 z Don Boscom, na vrhu lestvice' in imajo tako vsq možndsti, da'se. uvrstijo v finale tega Iprvepstva. Tavčarjevi varovanci bodo jutri gostovali -v Trstu,' kjer bddo 'igrali proti nevarnemu Ferroviariu B, Ta ekipa je že spravila v težave Inter 4.3?' . l - **”" . VI, . » ... . 'jLm jL j '2 > Atalanta - Lecce i Brescia - Monza X 2 Cagliari - Varese i Como - Novara i Mo de n a - Catania i X Palermo - Pescara X 2 1 Sambenedett. - Rimini 1 X Spal - L.R. Vicenza 2 X 1 Taranto - Avellino 1 Ternana - Ascoli X Triestina - Cremonese 1 X Empnli - Livorno X .J . A , Alcamo - Bari 2 KOPENHAGEN, 3, - Danski boksar Jorgen Hansen je osvojil naslov evropskega prvaka welter kategorije, po zmagi s k,o. v 5. krogu nad italijanskim boksarjem Marcom Scanom. 1. — prvi drogi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drogi 6. — prvi drugi 1 2 X 2 1 X 1 2 X X •r 2 ODBOJKA V 3. ŽENSKI DIVIZIJI Poslovilno srečanje Kontovelovih igralk V zadnji tekmi bodo igrale s Solarisom OB 13. RAZSTAVI VIN Kras prireja v Zgoniku vrsto raznih tekem • t ' • • V Sklopu športnih prireditev ob 13. razstavi vin v Zgoniku organizira Kras drevi ob 20. uri članski balinarski turnir, ki se bo nato' nadaljeval še v soboto in nedeljo.1 gaard, na avtomobilu ford escord Vsa odbojkarska prvenstva se bližajo koncu. Tako v 3. moški, kot tudi v 3. ženski diviziji manjkata samo še po ena tekma. S tem pa se bo v glavnem tudi uradno. končala sezona 1976/77. Mlade zastopnice Kontovela bodo odigrale poslovilno srečanje jutri dopoldan v telovadnici srednje šole na Proseku. Slovenskim igralkam prihaja v goste solidni Solaris, ki je v devetih prvenstvenih nastopih zmagal šestkrat. To pomeni, da ima 12 točk, enako kot Inter 1904, in je na lestvici na solidnem tretjem mestu. Domačinke pa so v devetih srečanjih izbojevale samo štiri zmage. Kontovelke so pred tem nastopom na četrtem mestu in po vsej verjetnosti, bodo tam tudi ostale. Prvo srečanje v telovadnici liceja Galilei se je končalo s prepričljivo zmago nasprotnic, kar pomeni, da imajo slovenske zastopnice z njimi odprt račun G F. AVTOMOBILIZEM ATENE, 3. - Šved Bjord Walde- RS, ie zmagal na mednarodnem rall.vju Akropolisa. Drugi je bil Anglež Roger Clark (ford escord RS), tretji pa Šved Harry Kall-strnm (clatsun 160 J). NOGOMET CORDOBA, 3. — V prijateljski nogometni tekmj je argentinska ekip.a Talleres premagala poljsko državno reprezentanco z 1:0 (0:0). MINIBASKET Zmaga Brega Ekipa Brega je na turnirju mini-basketa za cVeliko nagrado* pri Sv. Sergiju premagala ekipo RC «Pado-vans z 42:21. TENIS MIMA v finalu PARIZ. 3. — V polfinalu teniškega tekmovanja Francije je Mirna Jaušovec premagala Regino Marsikovo (CS SR) s 6.1. 3:6 in 6:3. Jaušovčeva bo v finalu igrala z Romunko Mihai. 1904 in zato bodo morali naši košarkarji jutri odločno in izredrio požrtvovalno igrati, da bodo premostili tudi to oviro in da se bodo lahko nato brez večjih skrbi pripravili na odločilni spopad za prvo mesto z Interjem 1904. Kontovelci bodo danes pred dokaj težko nalogo. Doma bodo namreč igrali proti Interju 1904, ki je skupno s Poletom na vrhu lestvice te skupine. Kontovel pa bo danes igral v pepolni postavi in to daje upati, da bodo naši košarkarji nudili gostom močan odpor. Sicer (zakaj ne?) naši fantje bi danes lahko celo poskrbeli za podvig, ki bi seveda še olajšal delo Poletu za osvojitev prvega mesta v tej skupini. Brežani bodo zopet igrali doma. Jutri se bodo namreč spoprijeli z Don Boscom, ki je v nedeljo nepričakovano, a zasluženo premagal Inter 19(14: Naši fantje, so v prejšnjem jkolu dokaj medlo igrali in se bodo proti 'jutrišhjemu nasprotniku hote-i li vsaj delno oddolžiti za tako skromno- igro, kot so jo prikazali’ proti Ferroviariu B. edko KONJSKI ŠPORT SREDI JUNIJA Velika mednarodna prireditev v Lipici Nastopili bodo konjeniki iz devetih držav V Lipici bo letos veliki mednarodni jahalni turnir v preskakovanju ovir za «Veliko nagrado Lipice* in v tekmovanju v dresurnem jahanju. Turnir bo 17., 18. in 19. junija, odvijal pa se bo po naslednjem programu. Za tekmovanje v dresuri (naloga Sankt Georg) bo nastopilo 8 jugoslovanskih tekmovalcev, medlem ko je za internacionalne naloge \ dresuri (Intermadiaire N° 1 in N° 2) prijavljenih 20 tekmovalcev iz ZR Nemčije, Avstrije, Romunije, Švice in Jugoslavije. Za Jugoslavijo bosta nastopila znana tekmovalca iz Lipice Klavdij Maver in Dušan Mavec. Tekmovanja v preskakovanju zaprek se bo udeležilo 70 tekmovalcev iz Avstrije, ZR Nemčije, Italije, Šviče, Romunije, Madžarske, Grčije, Turčije in Jugoslavije. Med jugoslovanskimi tekmovalci bosta nastopila tudi večkratna državna prvaka Milan Milutinovič ih Rajko Dokič, od tujih tekmovalcev pa bodo zlasti zanimivi tekmovalci ZR Nemčije, ki letos nastopajo z zelo močno ekipo v Lipici, kakor tudi lanskoletna zmagovalna ekipa Avstrije, ki je lani osvojila veliko nagrado Lipice in pa madžarski tekmovalec, ki -je lani zmagal v «moči skoka* na višini 2,05 m. Najzanimivejša točka iz dresure bo vsekakor naloga clntermediaire N'° 2», ki je samo za stopnjo nižja od olimpijske naloge «Grand prix de dressage* in je letos na sporedu v Lipici prvič. Ta naloga bo na sporedu v nedeljo dopoldan. V preskakovanju ovir pa bosta najzanimivejši točki tako imenovani «Moč skoka*, ki bo na sporedu v soboto popoldan in ekipno tekmovanje za veliko nagrado Lipice, ki bo na- sporedu v nedeljo popoldan. Zanimiv bo tudi nastop lipicanskih žrebcev v klasičnem jahanju, ki bo na sporedu v petek, soboto in nedeljo popoldan, vsakokrat med dvema tekmovanjema v skakanju, kakor tudi nastop zmagovalcev v dresuri, ki bodo v prostem programu nastopili v nedeljo popoldan. Letošnje tekmovanje bo prvič na novem hipodromu v Lipici, ki ga marljivi člani konjeniškega kluba gradijo že nekaj let in, ki še ni v celoti dokončan, vendar bo na površini 130 x 80 m mogoče postaviti zanimivejši, pa tudi zahtevnejši »p&rcours* kot na'starem, saj je opremljen z več • Vodnimi rovi, več- je dimenzije pa omogočajo razvitejše in zanimivejše skoke. Na novem hipodromu se bodo tudi gledalci veliko boljše počutili, saj bo dvignjena ploščad zemeljskih tribun omogočala dober razgled na skakališče, prav Jako pa bo na novem hipodromu zagotovljenih sedežev za približno 4000 gledalcev. Organizator računa, da bo to veliko konjeniško prireditev, ki je s tako številno in močno mednarodno udeležbo edinstvena v Jugoslaviji, obiskalo nad 10.000 gledalcev. KOŠARKA V 1. MOŠKI DIVIZIJI Jadran B podlfgcl po izenačeni igri Juventus — Jadran B 70:63 (35:31) JADRAN B: Rudeš 2, Parovel 10, Škerlj, Tavčar 2, E. Košuta 13 (6 proti 11), Spacal 12, Sosič 22 (4:8), Oblak (k) 2. SODNIKA: Del Conte in Perissi-notto iz Trsta. PROSTI METI: Jadran 10:28, Ju-ventus 12:21. PON: Parovel (18) in Bonetta (19) SON: Jadran 20, Juventus 21. V izredno izenačeni tekmi je Jadran šele v poslednjih minutah podlegel prvouvrščenemu Juventusu ter tako dokazal, da je potencialno enakovreden vsem ekipam tega prvenstva. Oštale ekipe imajo le to prednost, da večkrat tedensko trenirajo skupaj in so zato bolj uigrane. Jadranovi košarkarji pa imajo le en trening in še na tega ne zahajajo vsi. Zato so zgrešene podaje in sla ba obramba povseru razumljiva stvar. Glede tekme moramo poudariti, da so naši fantje,, kljub vsem naštetim hibam, zaigrali zadovoljivo. Po slabem začetku (6:22) so jadranovci z odličnim Spacalom nadoknad;l' ter v drugem polčasu celo povedli s 40:37. Nato so popustili v obrambi n dopustili nasp-otnikom hitre pro tinapade, s katerimi so le ti spravil: rezultat na vamo, Marko MACON, 3. — Belgijski kolesar Patrick Sercu je zmagal v tretji etapi .dirke po Daufineji, Montceau Les Mineš - Macon, ki je merila 18f, km ;as!— sd NOGOMET V PRVENSTVU 3. AMATERSKE LICE Srečanje med S. Andreo in Gajo izredno važno za vrh lestvice Lahka naloga Primorca ■ Kras in Union v boju za točko Jutri bodo odigrali predzadnje kolo zimskega dela prvenstva. V o-spredju pozornosti tega zavrtljaja bo nedvomno dvoboj v Žavljah med S. Andreo in Gajo, katera trenutno deli na začasni lestvici le pičla točka. Gajevci namreč (skupaj s- Primorcem) delijo prvo mesto na lestvici, medtem ko se je S. Andrea (po nedeljski zmagi nad Roianese-jem) povzpela na drugo mesto. Izid tega dvoboja bo zato izredne važnosti za obe ekipi in obenem tudi za potok prvenstva. Z zmago Gaje se stanje v bistvu ne bi mnogo spremenilo, vsak drugačen izid pa bi bolj koristil Primorcu, ki bi se lahko v tem primeru znašel spet sam na vrhu lestvic^. V taboru Gaje vlada optimizem, čeprav se vsi zavedajo, da bo nasprotnik trd oreh. 'Prav gotovo,■ je to še zadnja težja ovira za Gajo, ki bo naredila vse, da bi ohranila prvo mesto lestvice. Vodstvo bo prav gotovo ohranil tudi Primorec, ki ima razmeroma lažjo nalogo. Trebenci gredo v goste k ekipi Esperia Pio XIL ki res ne bi smela delati preglavic Primorcu. Trebenci pa nikakor ne smejo misliti, da imajo že dve točki v žepu, predvsem pa ne smejo podcenjevati nasprotnika. Zaigrati mo: rajo odločno in brez napak, kajti nekatere napake v zadnjih časih so jim bile usodne in so jih celo spravile v krizo. Sedaj ko so to prebili, navijači čakajo na uspešen zaključek prvenstva, kar pomeni, da je za jutri zmaga obvezna. Kras sprejme v goste solidno e-kipo S. Vita, ki je v letošnjem prvenstvu že večkrat prekrižala račune močnejšim ekipam. Sicer pa tudi lestvica (peto mesto) zgovorno priča, da so Tržačani dokaj solidna ekipa. Delitev točk bi zato predstavljala za Kras že viden uspeh. Na točko računa tudi Union, ki gre v goste k Interju SS. Sicer pa ne smemo pozabiti, da je prav ekipa Inter SS v zadnjih-- nastopih (če izvzamemo nedeljski poraz proti Gaji) dosegla nekaj pomembnih točk, kar dokazuje, da naloga Podlonjer-cev ne bo lahka. To tekmo bodo odigrali že danes. B. R. TENIS ITALIJANSKI POKAL Obflisco odpravil Gajo z izidom 5:1 Na teniškem tekmovanju za ita lijanski pokal je prejšnjo soboto j Gaja prvič igrala na domačem igrišču na Padričah. Slovenski i-gralci so odigrali tretje kolo prvenstva za reklasificirane igralce in (kakor je bilo pričakovati) so izgubili i -roti premočnemu O belišču s 'čist’m 5:1. j Igralci Obelisca so tako potrdili, da so zares naj večji favoriti v , Gajini skupini za uvrstitev v fi-I nalni del italijanskega pokala | Kljub težkemu porazu pa moramo pripomniti, da so Gajini igralci igrali zelo- dobro, vsa srečanja so bila borbena in rezultat je bil vedno negotov. Za presenečenje je poskrbel Radovan Fučka, ki je tokrat igral izredno dobro in požrtvova lno ter tudi dosegel častno točko za slovensko vrsto. Neglede na ta , re*. zultat pa zaluži Fučka vse priznanje za velik -napredek, ki ga je napravil, saj igra tenis komaj dve leti, potem ko je opustil aktivno odbojko. V dvojicah so bili slovenski igralci obakrat premagani in so še enkrat dokazali, da premalo igrajo skupaj, da bi dosegli kak pozitiven rezultat. Izidi srečanj pa so bili naslednji: Košuta - Grusovin 3:6 3:6 Hiršman Rossi 0:6 4:6 Fučka - Regner 6:3 3:t> 6:3 Lasič - Cinti 4:6 2:6 Dvojice: Košuta- Fučka : Regner - Scorgia 6:4 2:6 1:6 Lasič . Hiršman : Grusovin - Rossi 4:6 3:6 Danes bo na vrsti četrto Kolo. Gaja igra ob 14. uri v Tržiču proti moštvu Monfalcone B. Srečanje bi moralo biti zelo zanimivo, ker sta meštvi precej enakovredni. -LV- KOŠARKA V RttV ENt»'t VIJ «1 OiVil.AD* Zaslužen poraz «plavih» Ferroviario — Bor 92:54 (46:30) BOR: Canciani, Pegan, Mazzucca (k) 4, Mesesnel 12, Koren 6, Brana 2, Jančar 4, Slobec 16, Dovgan 10 SODNIK: Filograna. PM: 14:33 Ferroviario, 9:3 Bor. PON: Dovgan (Bor). V nedeljo zjutraj sta se v tekmi prvenstva «pomlad» srečali ekipi Ferroviaria in Bora. «Plavi» so bili v tej tekmi ponovno poraženi in nt-dvomno so prikazali eno izmed svojih najslabših tekem te sezone. Kot edino opravičilo lahko morda navedemo le dejstvo, da naši fan- tje ves teden niso trenirali zaradi slabega vremena. Že takoj v prvih minutah so borovci dokazali, da se ne bodo mogli upirati nasprotniku. Slabo so branili, neprodorni pa so bili tudi v napadu, kjer so delali začetniške napake. Grešili so namreč lahke koše, izvedli mnogo slabih podaj, medtem ko jim je met od daleč spet delal velike preglavice. Posledica vsega tega je bila slaba igra in visoko vodstvo nasprotnika. Naši fantje so namreč s slabo igro nadaljevali tudi v-drugem polčasu. Meko NOGOMET OSLO, 3. — V prijateljski tekmi je reprezentanca Danske premagala Norveško z 2:0 (1:0). 4. |unija 1977 DOMAČI ŠPORT DAM KS SOBOTA, A. junija 1977 KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO Odločilna tekma za prestop v D ligo * # # 18.00 v Trstu, Ul' Montecengio Jadran - Servolana 1. DIVIZIJA 16.00 na Kontovelu Jadran B - Sccglietto «POMLAD» 18.00 na Kontovelu Kontovel - Inter 1904 # # * 18.00-v Trstu, Ul. Caravaggio Bor - Libertas * * * --v 16.30 v Gorici, «Stella Matutina« Pagnossin B - Dem NOGOMET 3. AMATERSKA LIGA 19.00 v Ulici Flavla Inter S. Sahba - Union CICIBANI 17.30 na Proseku Primorje - Chiarbola TENIS ITALIJANSKI POKAL 14.00 v Tržiču Monfalcone B - Gaja BALINANJE ČLANSKI TURNIR 20.00 v 21goniku ODBOJKA TURNIR MLADINSKEGA CENTRA 15.00 v Gorici, Dijaški dom Mladinski krožek - PD Danica * * * 16.00 v Gorici, Dijaški dom PD Sovodnje - Mlad pski odsek (Štandrež) * * * % 17.00 v Gorici, Dijaški dom Finale za 3. in 4. mesto 1 # # * 22.00 v Gorici, DijJ.ški dom Finale za 1. in 2. mesto ATLETIKA NARAŠČAJNIŠKO PRVENSTVO ZA POSAMEZNIKE MLADINSKO EKIPNO DEŽELNO PRVENSTVO 15.00 v Vidmu Nastopa tudi Bor JUTRI ' NEDELJA, 5. junija 1977 KOŠARKA 1. DIVIZIJA 10.30 v Gorici, Dijaški dom Dom - Mobilcasa Krmin •POMLAD* 11.00 v Trstu, Miramarški drgv. Ferrovtario B Polet 11.00 v Dolini Breg - Don' Bnsro NOGOMET 3. AMATERSKA LIGA 9.00 v Žavljah S. Andrea' - Gaja # * # 9.00 na Padričah ^speria Pio XII - Primorec # * • 10.30 na Proseku Kras - S. Vito « « • 17 00 v Doberdobu Mladost - Staranzano ODBOJKA 3. ŽENSKA DIVIZIJA 9.30 na Proseku Kontovel - Solaris * « • MEDNARODNI MLAD. TURNIR 16.00 v Zgoniku Nastopajo Obalna reprezentanca ii Kopra, Rozzol, Inter In ZSŠDI BALINANJE ČLANSKI TURNIR 9.00 v Zgoniku ATLETIKA NARAŠČAJNIŠKO PRVENSTVO ZA POSAMEZNIKE MLADINSKO EKIPNO DEŽELNO PRVENSTVO 8.30 v Gorici Nastopa tudi Bor RUSKO KEGLJANJE 15.30 v Zgoniku Organizira ŠK Kras - Ob zaključku šolskega leta se športna tekmovanja med našimi mladini šolarji kar vrttijo drugo za drugim Uredništvo, uprav«, oglasni oddalok, TRST, Ul. Montacchl 6 PP 559 — Tal, 79 38 08 79 46 3« 79 3*23 761470 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tal. 83 3 82 • 37 23 Naročnina Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Listna naročnin« ra inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN», V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 latno 350,00 din, za organizacija in podjetja mesečno 47,00, letno 470,(50 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 4. junija 1977 OZS ■ O1000 i.|ubl^»n,l 43 mm) ob <»* višin* Za SFRJ Žiro račun 50 lO"1-603-45501 .Aulli Gradišče 10/11 nad. teleFon 22207 Oglasi Trgovski 1 modulu: (širina 1 stolpec, višina lavnikih 13 000. ob praznikih 15 000 Finančno-upravm ,500 legalni 500, osmrtnice m sotalia 250 Ur za mm v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za tržaSk®, goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku • upre« Iz v«el' '>',v pokrajin Italije pri SPI. t i Član italijanske n Iz dni s k, ^ZTT zveze CspopiS"1!1« Od‘govornl urednik Gorazd Vesel in hske^^Trst založnikov FlEO* DVODNEVNO ZASEDANJE BIROJA V RIM Neenotna stališča socialistične internacionale do evrokomunizma V kratkem bo ustanovljen solidarnostni odbor za Čile, vprašanja Latinsko Amerike pa bo preučevala posebna komisija, ki bo obiskala celino P RIM, 3. — Biro socialistične internacionale, ki se je sestal včeraj in danes v Rimu, se je razbil ob vprašanju odnosa do tako imenovanih evrokomunistov. Obstoj nasprotij in nesoglasij je jasno prišel do izraza med včerajšnjo tiskovno konferenco, na kateri so predsednik internacionale Williy Brandt, podpredsednik Bettino Craxi, senegalski pi-edsednik Leopold Senghor in čilski radikalec Sule govorili o sklepih biroja. O kočljivem vprašanju biro razpravljal oktobra v Madridu. Vprašanje je bilo odloženo tako zaradi različnih pogledov strank kot tudi, da se ne bi internacionala preočitno vmešavala v skorajšnje španske volitve in v pogajanja med •trankami ustavnega loka v Italiji. Med tiskovno konferenco se je Brandt izognil vprašanju, Craxi pa ga je le bežno omenil. Iz njegovih besed je bilo vsekakor razvidno, da pogledi niso enotni. Tri neposredno zainteresirane stranke, in sicer francoska, italijanska in španska so se vsaka zase že izrekle za sodelovanje, internacionala kot organizacija pa se bo izjasnila šele, ko bodo ev-rokomimisti dokazali, da so res neodvisni od Moskve in da so začeli ideološko revizijo. Na dnevnem redu sestanka so bila tri vprašanja, človeške pravice, Sredozemlje in Latinska Amerika, načeli so le slednji dve, medtem ko bo o državljanskih pravicah razpravljala posebna komisija strokovnjakov. V tem okviru bodo razpravljali tudi o morebitnem sodelovanju z drugimi mednarodnimi organizacijami o tem vprašanju. S tem je biro dejansko zavrnil predlog Američana Fraserja, ki se je udeležil seje kot opazovalec in ki je skušal vsiliti sodelovanje z demokrščansko in liberalno internacionalo. »Vprašanje človeških pravic — je poudaril Brandt — je treba reševati celovito, kot trdi ameriški predsednik Carter, ne gre pa prezreti krajevnih značilnosti. Danes, ko se nam bliža beograjska konferenca, posvečamo največ pozornosti Evro pi, priznati pa gre, da je vprašanje človekovih pravic najbolj dramatično na drugih celinah. Kar zadeva Beograd pa smo sklenili, da skuša mo dbseči spoštovanje človeških pravic tam, kjer jih danes ne spoštujejo.* Edina stvarna sklepa biroja zadevata Čile in Latinsko Ameriko. Konec avgusta bo internacionala organizirala v Rotterdamu na Nizozemskem srečanje vseh čilskih demokratičnih strank. Obenem bosta ustanovljena solidarnostni odbor in posebna preiskovalna komisija, ki naj ugotovi, kakšen je položaj v Čilu in naj priporoči rrtorebitne gospodarske sankcije proti Pinochetovi hunti. Kar zadeva Latinsko A-meriko je biro sklenil, naj posebna delegacija, ki jo bo vodil Mario Soares, obišče nekatere države. Podobno odpravo bo Šved Olof Palme vodil nekaj mesecev pozneje na o-bisk v afriške države, (vt) je bila punčka izpuščena, vendar proti izdatni odkupnini. Več o zadevi preiskovalci niso sporočili, pa tudi sam Capurro ne, ker mu je zvezni poizvedovalni urad FBI, kot kaže. prepovedal razgovore s časnikarji, dokler ne bb preiskava zaključena. V kratkem osnutek zakona o reformi založniške dejavnosti RIM, 3. — Vse kaže, da bo konec prihodnjega tedna pripravljen zakonski osnutek o preosnovi založniške dejavnosti. Stranke ustavnega loka že dalj ča.;a pripravljajo ta osnutek, ki naj bi zajamčil bolj demokratično obveščanje. Po oese-dah današnjega srečanja kaže. da je bil dosežen sporazum glede šestih oitvenih vprašani, in sicer cene časopisa, vprašanja monopolov v tisku, ponedeljkova številka in oblast uredniškega odbora. Kar zadeva ceno kaže, da bo možna dvojna cena: tista, ki je določi CIP, ali pa za 30 odstotkov višja. Višja cena pa bo založniku Domenila manjše ugodnosti iz javnih sredstev. Kar zadeva monopole bo založnik ob pravico do ugodnosti, ko bo združil v svojih rokah 20 odst. celotne naklade vseh listov, glede ponedeljkove številke pa so v stvu osvojili člene sporazuma delovne pogodbe časnikarjev. bi- iz CSU o domnevni prodaji tankov «leopard» Libiji BONN, 3. Bavarska krščansko demokratska stranka CSU, ki jo vodi znani desničar Franz Joseph Strauss je danes naslovila pismeno vprašanje zveznemu kanclerju in o-b-ambnemu ministru v zvezi z domnevno prodajo tankov »leopard* Libiji. Kot smo poročali gre za dokaj skrivnostno zadevo, ki je znana zgolj v glavnih obrisih. Po teh naj bi italijanska tovarna «Oto Melara*,’ ki proizvaja po licenci znane zahodno-nemške tanke, prodala Libiji vrsto teh tankov, pa čeprav italijanska vlada zaenkrat kupčijo odločno zanika. CSU zahteva od zahodnonem-ške vlade, naj skupno z italijansko preveri osnovanost vesti, ki so krožile v prejšnjih dneh. Skrbi jo predvsem, da ne bi tanki prišli v roke Sovjetski zvezi. Zahodnonemški obrambni minister je v zadnjih dneh večkrat poudaril, da so vse govorice neosnovane, vendar pa po mnenju nekaterih njegovih demanti ni bil zelo prepričljiv. REŠILI SO GA KARABINJERJI IZ MONZE IN BERGAMA, KI SO ARETIRALI PET BANDITOV Ugrabljeni industrijec G. Brega se je vrnil v družinski krog V rokah zločinske tolpe je bil komaj 48 ur - Za njegovo izpustitev so hudodelci zahtevali 5 milijard lir odkupnine • Peterica zajetih vpletena tudi v druge ugrabitve in rope BERGAMO, 3. - Karabinjerji iž Monze so s sodelovanjem tukajšnjega preiskovalnega odseka orožnikov davi iztrgali ugrabiteljem 40-letna-ga industrijca Giovannija Bregu, k> so ga banditi odvedli s silo predvčerajšnjim. Gre za‘ lep uspeh mož postave, ki so tako v poslednjih desetih dneh rešili kar tri žrtve temeljito organizirane industrije u-grabitev. . Dne 24. maja so karabinjerji in policijski agenti odkrili «celic6;>' industrijca Gianpija Meropija,, možakarja vrnili (družini ter aretirali tri hudodelce. Minulo soboto- so v Meroneju pri Comu ravno tako zasačili lopove, ki so ugrabili gradbenika Erminia' Rimoldija in zajeli štiri člane tolpe, še poprej pa so aretirali 22 in priprli 12 kriminalcev, ki so vpleteni v vrsto ugrabitev. Med daviši)jo operacijo so karabinjerji aretirali pet banditov, kajpak ^ječarjev*, ki so imeli Giovannija Bregu skritega v novozgrajeni vili v kraju Dama nedaleč od Bergama. Akcijo je uskladil namestnik državnega pravdnika v Monzi dr. Romano Forieri. Omenjeno poslopje so možje postave že nekaj dni strogo nadzorovali in se sinoči končno odločili, da vdrejo vanj. Operacija je bila izvršena brez vsakega nasilja, saj so sami ugrabitelji uvideli, da jim je beg onemogočen, zato so se tudi krotko predali. RENO (Nevada), 3. — Včeraj so neznanci ugrabili 5-letno hčerko bančnika Roberta Capurra, ravnatelja «Security National Bank*. Davi iiiiHniiiiiiiiiiiiMiJuiiMiiiHiiiniiiiiMiiMiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimmHiiiiiHiiiiiMiiiimniiiimiiiiiiiHiiiiiKiiiiiiiiMiiiiiMiiiiiiiiiiMiiiiiiimmuMiiiiiiiiiiiimiiin S KOLEGOM VILLO BO RAZPRA VLJAL 0 TERORIZMU IN FAŠISTIH ITAUJANŠKI NOTRANJI MINISTER COSSIGA NA OBISKU V ŠPANIJI Gosta sta včeraj sprejela kralj Juan Carlos in predsednik vlade Suarez, nakar se je Cossiga sestal z zastopstvom krščanskodemokratske zveze - Osem Baskov aretiranih MADRID, 3. — Opoldne je dopotoval z vojaškim letalom na dvodnevni uradni obisk v Španijo italijanski notranji minister Francesco Cossiga. Na letališču ga je sprejel španski kolega Rodolfo Martin Villa, s katerim bo italijanski predstavnik jutri v Toledu nadaljeval pogovore na temo o ukreph za pobijanje terorizma, kakor tudi o vprašanju navzočnosti italijanskih fašistov v Španiji, ki sta jih začela marca letos na Sardiniji. Kakor znano, sta tedaj Cossiga in Villa sestavila nekakšno skuono strategijo boja proti naraščajočemu terorizmu, še zlasti pa sta obravnavala položaj italijanskih skrajnodes-ničarskih elementov, ki so se svoj čas zatekli na špansko ozemlje, kjer so bili po večini aretirani. Eden od teh, sicer zloglasni Marco Pozzan. je bil nedavno izročen Italiji ter se mora pred catanzarskimi sodniki zagovarjati zaradi sodelovanja pri strahovitem pokolu v milanski Kmečki banki 1. 1960. EKSEMPLARIČNA RAZSODBA LUGANSKINPOROTNIKOV Grobar Cristine Mazzotti obsojen na dosmrtno ječo Po mnenju sodnikov je Libero Ballinari sodeloval pri ugrabitvi in umoru nesrečnega dekleta ŽENEVA. 3. — Porotno sodišče v Luganu je po šestih urah posveta obsodilo na dosmrtno ječo Libera Bal-linarija, 37-letnega švicarskega tihotapca. ki je bil grobar Cristini Mazzotti. Sodišče je obenem obsodilo na 18 mesecev zaporne.kazni bančnika Fausta Andino, ki je »izpral* del odkupnine, ki jo je družina plačala za nesrečno dekle. Sodni zbor je v bistvu osvojil zahteve javnega tožilca Johna Nosede, ki je med drugim poudari), da je Ballinari sodeloval pri umoru Cristine. Njegova dejanja — je. pripomnil tožilec — pa dokazujejo kako nevaren je družbi. Sodniki so spoznali bivšega tihotapca za krivega ugrabitve, izsiljevanja in umora in so mu prisodili dosmrtno ječo. Po švicarskem zakonu to pomeni, da bo Ballinari odsedel najmanj 20 let v kaznilnici. Libero Ballinari je bil eden od prvih članov ugrabiteljske tolpe, ki se je ujel v mrežo italijanskih pre iskovalcev in prvi, ki je povedel policijo do smetišča, kjer so morilci zagrebli truplo nesrečnega dekleta. Izpuščen začasno na prostot, je Ballinari pobegnil v Švico, saj je menil, da bodo domač j sodniki z njim milejši. V računu pa se je pošteno uštel. 1 Med procesom je družina Mazzotti. ki se je prijavila kot prizadeta stranka, zahtevala od sodnega zbora »pravično razsodbo, ne pa ma ščevanja*. Banka, pri kateri je bil v »lužbi Andina, je medtem sklenila izpočiti družini nesrečnega dekleta vsoto (80.000 frankov), ki jo je Ballinari položil na svoj tekoči račun, ter 80 milijonov lir, del odkupnine, ki ga je »izpral* nepošteni bančnik. (vt) PARIZ, 3. — Pri pariškem letališču Le Bourget, kjer je v teku mednarodni salon letalstva in kozmo-navtike, je davi strmoglavilo ameriško lovsko letalo fairchild A-10. Gre za posebno reaktivno letalo, ki ima v primerjavi z ostalimi lovci zelo majhno hitrost in je uporabno predvsem za napad na tanke. Letalo se je zrušilo med demonstrativnim poletom. V nesreči je pilot izgubil življenje. . POTENZA, 3. — Pred po-otnim sodiščem v Potenzi se je davi začel proces zaradi uporov v Reggio Ca-labrii v letih 1970 in 1971. Med obtoženci je na zatožni klopi misovski senator Ciccio Franco, vodja zloglasnih »boia chi moila*. Kot je že obi čaj na vseh procesih proti fašističnim prevratnikom in nasilnežem se je tudi obravnava v Potenzi začela s pravim rafalom uvodnih\ugovorov obrambe, ki jih je sodni zbor zavrnil in s tem omogočil nadaljevanje razprave. Fašistični pretepači so o sumljeni hudih kaznivih dejanj, med katerimi spodbujanji, k nasilju, širjenja lažnih novic, žalitve oboroženih sil in državnih ustanov ter udeležbe na prepovedanem sho odkupnine. (dg) Procts proti letalskima podčastnikoma odložen RIM, 3. — Sodna obravnava proti letalskima podčastnikoma Ferruc-ciu Jacoboniju in Giovanniju Mag-giju, ki bi se morala začeti d.nes predpoldne, je bila odložena za nedoločen čas.- . Prizadeta sta se znašla za rešetkami, ker sta se 26. marca lani udeležila množičnega zborovanja oziroma sprevoda po mestnih ulicah v organizaciji «gibanja demokratičnih podčastnikov*; tedaj je bilo navzočih nad 2.000 oseb, ki jim je pri srcu demokratizacija italijanskih vojaških šil. Jacobonija in Maggija so zaradi tega obtožili «hujskaškega delovanja*, soditi pa jima namerava druga sekcija tukajšnjega okrožnega vojaškega sodišča. VELIKA ZGUBA ZA ITALIJANSKO UMETNOST Umrl je režiser Roberto Rossellini Filmski umetnik je podlegel infarktu - Tri izrazne dobe v nje-govem ustvarjalnem življenju: od povojnega neorealizma ® zadnjih zgodovinsko didaktičnih televizijskih oddaj Zadeva je sprožila v demokratični javnosti, tako tudi v ustreznih vojaških krogih val ogorčenja. «Gibahje demokratičnih podčastnikov* je npr. izdalo sporočilo, v katerem označuje sodni ukrep proti Jacoboniju in Maggiju kot izrazito politično dejanje, s katerim hoče vojaška hierarhija na vsak način «kritninalizirati* omenjeno gibanje, to se pravi postaviti vojaške kroge, ki se borijo za demokratizacijo, na isto raven s splpšnipi kriminalom. .Gibanje, je .napovedalo za 1. julij protestno akcijo vseli demokratičnih podčastnikov na državnem ozemlju, in sicer bodo tistega dne zdvrnili hrano v menzah. Komunistični poslanci zahtevajo pojasnila o strupenem barvilu E-123 RIM, 3. — Komunistični poslanci Carmen Cassapieri Quagliotti, Romana Bianchj. Beretta in Rubens Triva so naslovili na ministra za zdravstvo vprašanje o znani aferi barvila E-123. Od ministra želijo vedeti, če je res, da kemijske tovarne še naprej prodajajo izdelke z omenjeno strupeno snovjo, potem ko so odpravili le značilno rdečkasto barvo. Poslanci želijo tudi še pojasnilo v zvezi z vestjo, po kateri naj bi se strupeno barvilo nahajalo tudi v kakih 80 zdravilih, ki so redno v prodaji. PO DOKONČNI ODOBRITVI ZAKONA 0 RAZPUSTU USTANOVE Minister Bisaglia o vprašanju E GAM Finančna sredstva za kritje izgub in dolgov odločno premajhna RIM, 3. - Znani filmski Jn J.1!: j, liki režiser Roberto Rosselhi1 zijski režiser Roberto R°SSe"Z pF umrl danes dopoldne v svoje”! jj. novanju v Ul. Panama v Rtnl.h'dt metnik, ki je bil v zad.njih čof1. kaj izčrpan, je pc>dlegel infaJ" \eto, Rossellini, ki je dopolnil JI- 0 se je pred nekaj dnevi vrnil v jj. iz Cannesa, kjer je predsedo”0■ j, riji mednarodnega filmskega J j. vala. Kljub letom in znatni ,2L t nosti je vztrajno delal in da” ^ poldne bi se moral sestati 2 JJ. s< RIM, 3. <— Minister za državne soudeležbe Bisaglia je priredil tiskovno konferenco, pa kateri je skušal pojasniti ozadje in nadrobnosti afere EGAM, kj je zadnje čase dvignila toliko prahu. Ministrovo srečanje s časnikarji je sovpadlo z včerajšnjo odobritvijo zakona o razpustu EGAM v poslanski zbornici. Bisaglia je novinarjem uvodoma dejal, da poprej ni hotel dajati izjav, ker bj tako le motil, parlamentarno razpravo o vsej zadevi. Tiskovne konference se je med drugimi udeležil tudi bivši izredni komisar EGAM Niutta. Ministrova izvajanja so bila dokaj polemična. Bisaglia je že takoj na začetku izrazil bojazen, da utegne biti včeraj odobreni zakon a razpustu EGAM le začasna rešitev pekočega problema; njena trajna doba naj bi ne šla preko letošnjega decembra. Z druge strani p!a naj bi po ministrovi sodbi besedilo zakona v svoji prvotni obliki, kakor je pač izgledalo v vladnem odloku, res pomenilo učinkovito rešitev vprašanja. NEZNANCI OPUSTOŠILI SEDEŽ RADIKALNE STRANKE V RIMU RIM, 3. — Neznanci so ponoči vdrli v vsedržavni sedež radikalne stranke v Ul. Torre Argentina ter ga opustošili (na sliki — telefoto ANSA). Potem ko so z železnimi drogovi razbili vrata, so uničili fotokopirni in pisalni stroj ter odnesli električni generator, nekaj zvočnikov in zajeten sveženj dokumentov. Mnogo listin so tud; uničili in med njimi so bili po vsej verjetnosti tudi včeraj zbrani podpisi, ki so radikalcem potrebni za uresničitev zna- kj pač še niso utegnili deponirati na | kampanijo za referendum s podpisovanjem. nih osmih referendumov; gre za [ pomaga z denarnimi prispevki, a z podpise, kj jih radikalni predstavili-. | druge strani naj' seveda podpre sodišču. Tajnica stranke Aglietta je ostro obsodila vandalsko početje in ga označila kot logično posledico «pro-tiradikalne kampanje*. Atentat je po njeni sodbi uperjen protj referendumom. Predstavnica PR je pripomnila, da so vandali povzročili velikansko gmotno škodo in tako še znatno poslabšali finančni položaj stranke. Zaradi tega je apelirala na demokratično javnost, naj strgnki ‘‘“‘vki, a Atentat je bil izvršen v trenutku, ko skoraj vse politične stranke proučujejo potrebo po zvišanju ,najnižjega potrebnega števila podpisov za sklicanje referenduma. To število znaša sedaj 500.000, bilo pa je določeno, ko je Italija imela le 23 milijonov volivcev; danes jih ima 37 milijonov. Socialni demokrati predlagajo povišanje «quoruma» nat milijon, krščanski demokrati pa se opredeljujejo za poldrugi milijon podpisov, (dg). Namen vladnega zakonskega besedila o razrešitvi krize, v katero so zašla podjetja EGAM. je naglasil Bisaglia, je bil dvojen: prvič naj bi pri upravljanju t javnih podjetij uvedli strog režim »ekonomičnosti*, to je donosnosti posameznih obratov, drugič pa naj bi slednjič zadovoljili širšo javnost s podrobnejšim ukrepanjem, kajti ljudje so skrajno naveličani začasnih rešitev problemov, ki * tarejo družbenogospodarski sistem v državi. V zakonu, ki ga je odobrila poslanska zborpica, vidi minister za državne soudeležbe dve temeljni napaki. Prva je v okoliščini, da bodo iz državne blagajne, krili le primanjkljaj ustanove EGAM. ki se bo nakopičil do konca tekočega leta, druga pa v dejstvu, da je za kritje dolgov, ki jih imajo podjetja EGAM, namenjenih samo 100 milijard lir, medtem ko naj lpj se dejanska zadolženost ustanove konec tega leta sukala okoli 260 milijard. Posledice tega, je nadaljeval minister so na dlani: vodilno osebje podjetij EGAM zapušča svoje položaje ter se steka v zasebna podjetja: na trgu je čutiti naraščajoče nezaupanje do proizvodov iz obratov EGAM; prodaja izdelkov' se, krči, a čedaljfe težja postaja tudi preskrba s surovinami oziroma polizdelki. Bisaglia je obenem izrazil zaskrbljenost spričo možnosti, da se utegne val nezaupanja, v podjetja EGAM raztegniti tudi na kreditne zavode; to bi bil kajpak hud udarec, tembolj še, ker bi se odnos nezaupanja usmeril tudi proti podjetjem z državno Soudeležbo, ki z EGAM ničesar nimajo skupnega. Minister je zatem kratko orisal »življenjsko (neslavno) pot* EGAM, ki je nastal prvenstveno z namenom ustvariti nekakšen osrednji instrument učinkovitega poseganja na področju eksploatacije in izkoriščanja rudninskih bogastev ter proizvodnih dejavnosti v mehanski in tekstilni industriji, v pridobivanju barvastih kovin in v izdelovanju specialnih jekel. Z ustanovnim zakonom z dne 3.L 1973 je bil oblikovan dotacijski sklad v višini 330 milijard lir, ki pa je bil v več letih izkoriščen le do stopnje približno 240 milijard (dejansko pa le 190 milijard upoštevaje vrednost lire v letih 1972/73). Bisaglia je o-značil omenjena sredstva kot naravnost smešna glede na to, da so pristojni dejavniki z omenjeno vsoto hoteli finančno podpreti podjetja, katerih izguba se je že tedaj sukala okrog 72 milijard in ki so bila za dolžena za 392 milijard lir; hkrati naj bi z omenjenim denarjem krili investicijska bremena, ki so znašala nekako 447 milijard, je pikro pripomnil Bisaglia. Novi zakon, ki ga je izglasoval parlament, predvideva ravno tako nezadostna sredstva (344 milijard za kritje zgube podjetij EGAM do konca tega leta), kar po ministrovem mnenju dejansko onerrtogoča dokončni prehod omenjenih družb k ustanovi ENI in zavodu IRI v predvidenem roku — do konca marca 1978. Kljub vsemu, je dodal Bisaglia, pa pomeni vladni zakon v danih razmerah edino mogočo kompromisne rešitev, (dg) ralnim ravnateljem R Al, au pomenil o filmu o Karlu pj Ko je prestopil prag stanovanj ^ ga je obšla slabost. Nemudof^p telefoniral prijateljici in sce,l0jriif' Suši Cecehi D’Amico, le-ta pa 2a niku, Toda bilo je prepozno, minut pozneje ie režiser izdih” rodi J minut pozneje je režiser Roberto Rossellini se je . ,. maja 1906 v Rimu. Kot ref.enrneil-konec maja predsedoval žiriji t narodnega filmskega /estirri® Cannesu, pred tem pa je za 2. ‘ 0-zijski kanal režiral «Koncert chelangela» v prenosu iz Siks* kapele. V načrtu je imel fil”1 0 < -i lu Marksu, ki naj bi ga popust11 italijanski 2. anal in za !ra. p; postajo rAntenne 2»..Režiser Jt pi šel v stik s kinematografijo polovici tridesetih let, ko je r$lli)j npkaj krajših dokumentov. P/jr, pr umetni film je posnel nekaj zneje ob izbruhu druge svetovne 0 ne. V začetku je šlo za .fasis 0 propagandistične filme, venite1 pl no v tistih letih je Rošsellite/M v stik z odporniki in že sredi p leta, koj po osvoboditvi jfilf1 pripravil svoj najbrž najbolj1" «Rorna citta. aperta» z igralko n ^ Magnani v nosilni vlogi. Pdn . pt prvi in odločilni korak nove s'' j jr italijanski kinematografiji, r,e^Ltntir tna, ki je bil zelo ploden s popLtff nimi deli. Velik uspeh so do2 0 tudi druga njegova dela dobja kot aPaisa<», pozneje P° gova zvezda zbledela. V.ršta J ^jfit pa čeprav vselej na zelo 0° gorami, ni imela več tiste či. Na raven prvih povojnih P til se je povzpel 1959. leta z del° # generale della Rovere», ki jpd nagrajeno na beneškem P11 festivalu. ^ V šestdesetih, letih se je odf?0\i t filmu in se posvetil televizijpr bila po njegovem mnenj« ’6 dobno izrazno sredstvo. zijo je piipravil ‘vrslo zelo r-. sr nih oddaj. Pred nedavnim se posvetil tudi filmu,' vendar ”> dela niso doživela uspeha■ , -it igralcev in vsi ga priznavajo ^ P stra in mentorja, ob kote,1 u j i« zrasli številni mihdi, franedski režiserji. V njeg°f 0 stvarjalnem etelu lahko ^ruft * dobe: neorealistično, med k° e$o[ bil predvsem kritičva priča tfj pP’ nemu in povojnemu dogajam hološko - mistično dobo, ki pjgtrf', z njegovim razmerjem z ln9rta pi^ man in med katero je predvsem odnose med zak°. . j t; in končno didaktično dobo, k ! rffj lal predvsem za televizijo ^00^ kazal pot, ki jo je človek P Smrt Rosscllinija je velika za italijansko umetnost, ker J režiser, kljub letom, v seb\ rJf’ veliko pripovedno in moč. Njemu v spomin bo je drevi in jutri predvajala o,,,) njegovih najboljših filmov■ ( (oh' SALERNO, 3. - V Variff čina Sanza, ki leži kakih ^\f od Salerna) so davi izgubo nje trije kmetovalci. Gre nega Antonia De Mierija, :L[\eto% Pasqualeja Santora in s0 F. Antonia Pelusa. Ugonobi*1 ^ n* strupeni hlapovi v vodn.iaKU maktu-j? zarnjeulh površin..