Stev. 26. Izhaja vsak de- popoldne ■Poštnina platana v gotovini* V Ljubljani, sreda, L februarja 1922. Leto II. CENE PO POŠTI: M celo leto K 240’— 18 Pol leta K 120 — ^ Upravi stane mesečno K 18’— Glasilo kr Š Sanskega delovnega ljudstva Posamezna številka stane K 1*40 drtdnUhrt m pragove, premog itd. Prva n-ar Pri prometu je torej strokovno zna-’ sP°sobnost in dobra volja ljudi, ki so Poverjene železnice. ^ar tiče sposobnosti na vodilnih me-gnoi nase8a prometa, vemo, da je tu tista nizem8 v°^a’ ki si;idi ves prometni orga-ie cn ' • Prv'ih mestih sede ljudje, ki jih niaštv Vila tJekai P°Dtika, ne Pa strokov-zadn kako se godi potem vse doli do boljšega mesta: namesto da bi X°Vornejša, ^rokovno vodilna mesta zavzemali ^vrm sposobni ljudje, jih dobivajo po-jjgjj?1 kričači in petolizci. Samo najtežja in .ose plačana mesta ostajajo sposob-ln poštenim ljudem. Ha» ^uda, da se vse to maščuje in da je T8 Promet prišel ob takih razmerah na jj ?• Ljudje, ki iznajo danes jugoslovansko vr*avo v rokah, so pač vzrasli v razmerah, katerih je bilo gospodarstvo čisto eno-j avao; par železniških prog je zado .tova-,°i da je vsako leto izvozilo deželne pridel-V* °d uvoza je bila pretežna večina pre-lvalstva agrarne dežele skoroda docela e°dvisna. Prometno vprašanje zato v ne-.Ofinji Srbiji ni bilo tako važno. temšf. bovi državi so seveda razmere iz 2 J® drugačne. Tu imamo sedaj državo ktevr g°sP°darskimi pogoji in za- poljpu11, *° dejstvo pa starim srbskim Odtn!z nedostaje pogleda in umevanja, d vsa naša mizerija. kovvt'3^ vse znfloilno za nepojmljivo krat- tu Pa> ko Sre O da se velevažnemu železničarskemu Ua; a zagot°vi primeren obstoj, ko gre za kjm [nejže gospodarske koristi celota ^°Sti ~~ za zag°tovilev rednega prome-Pa se štedi in skopari kakor pri ka-PuhuUmaZanem al zarukanem vaškem sko- KO s* gospodje krmilarji na jas-pr ’ *foliko bi državo stal morebiten, če-Vai Cls^° kratek železniški štrajk? Ali ni-H0w v Porodici nobenega, ki bi jim ogrom-0*0, ki jo bo trpelo celokupno gospo-ne v°> r-a prstih seštel? Ali ti krmilarji todi ’ kcI‘ko nam bi tak štrajk škodoval Ali sl bjoralnem oziru na znotraj in zunaj? b gospodje na svojih visokih mestih ko artl‘3bjo, kako malo se ravno v dneh, Za v teko vnemo pripravljajo vse potrebno telja^b dogodek, tičoč se najvišjega čini-tiraj v državi, spodobi, da en cel velik stan kjJ° 8,svojo velikaško brezobzirnostjo in jo v°?i° v °bup? Ali ti gospodje res nočeta drzavi reda in dela, ampak kaos, da ei° v njem zase ribariti? GrozeSe sfio*e aaSega prometa. današnja predborza. !• febr. (Izv.) Kurzi današnje Iona e: Berlin 153, Italija 14-14.10, CajV7r>Pariz 23,25, praga 593"597, lanu nirici‘’ 1 febr- (Izv-) Berlin 2.54, Ho-2194 S l89<4°’ Newyork 513, London Budim 8-iz 42‘50’ Italiia 23-40, Praga 9.90, 01 mpesta 0.TO, Zagreb 1.65, Varšava Dunaj 0.17, avstr. žig. krone 0.0S. Belgrad, 1. 'ebr. (Izv.) Stanje naših železnic je naravnost obupno in se od dne do dne slabša. Pri vsej mizeriji in pomanjkanju premoga je promet vendar še kolikor toliko funkcioniral, zadnje dni pa je padel po vseh pokrajinah sneg in je na mnogih progah promet popolnoma zastal. V kolikor pa vlaki vozijo, imajo velikan- ske zamude. Načelnik belgrajske postaje je javil ministrstvu za promet, da so pošle vse zaloge premoga in da bo prisiljen vstaviti ves promet. Po raznih postajah v Srbiji je obtičalo nad 3000 vagonov raznega blaga, ki ga vsled pomanjkanja premoga ne morejo spraviti naprej. Razprsoa preti feoiranlstani o BtTgrati Iz3$ve obto2eg?.c$v © raraersli v zamorili. Belgrad, 1. lebruar/a. (Izv.) Razprava proti komunistom )e bila vsled pravoslavnih praznikov prekinjena in se je ta teden zopet nadaljevala. Dosedaj so bili zaslišani že večinoma vsi obtoženci, ki vsi zanikajo krivdo, obenem pa obtožujejo stražnike, da so jih tepli in z n/imi ravnali skoraj nečloveško. Posebno podporočnik Vukoman se je odlikoval v tem poslu. Poslanec Nikola Ko v a č e v i č je obtožen, da je iniciator atentata in da je ustanavljal teroristične organizacije. On zanika, da bi nagovarjal Stejiča k atentatu. Na vprašan/e, kako si je mislil uresničenje komunističnega programa, je odgovoril: »Cilj je spremenitev sedanjega družabnega režima s pomočjo delavskega razreda. Če pa nastopi revolucija, ni treba zato delati krivim delavcev, ampak one, ki danes vladajo in vstvarjajo državne deficite.« Obznane on ne smatra za zakon, temveč za navaden plakat in je zato kljub njej nadaljeval s svojo komunistično agitacijo. Poslanec Vladimir Čopič, časnikar in pravnik iz Senja, je obtožen, da je nagovarjal Stejiča in druge k atentatu in da se je udeležil sestanka 26. junija v Novem Sadu, ko je bilo sklenjeno, da se izvrši atentat. Čopič odločno zanika,da bi bil sploh kedaj govoril o atentatu. 26. junija pa se je vozil v Zagreb in tora j ni mogel biti v Novem Sadu, ki ga še nikdar ni videl. Že v preiskavi je navedel več prič, ki lahko izpovejo, da se je 26. junija vozil v Zagreb. Sodišče pa jih ni hotelo zaslišati. Opisuje, kako slabo se jim je godilo v zaporu. Na njihove pritožbe je prišel pregledovat njih položaj sam Pribičevič, toda od tega dne se jiin je godilo še slabše. Poslanec Filipovič, profesor iz Belgrada, opisuje značaj komunistične stranke in zanika, da bi komunistična slran-| ka propovedovala krvavo revolucijo. Od ostalih obtožencev sta zanimivi iz-j javi Čeha K o 1 a c e k a in Lazareviča. 1 Kolačeka je pretepel poručnik Vukoman z : bikovko, nato pa so ga postavili v dimnik, : cd koder je dobro slišal javkanje neke žene, ki so jo tolkli. Bil je zaslišan petkrat, dočim stoji v protokolu, da je bil zaslišan sedemkrat in se v njem navajajo stvari, ki jih nikdar ni priznal. Lazarevič je bil kon-frontiran s Czakijem, vendar tako, da je bil obrnjen s hrbtom proti njemu, na kar so vprašali, če ga pozna, dasiravno ga ni videl. Obtožencu Valenti je orožnik izbil zob in so mu populili skoraj vse brke. Včeraj so bili zaslišani ostali obtožen-! ci. Obtoženec Sianehkovič zanika vsako krivdo, obtoženka Klara Libisch izpoveduje, da jo je poručnik Vukoman prisilil, da je popila en Ii’ er žganja, na kar je morala podpisati zapisnik. Državni pravdnih je nato pripomnil: In v in um veritas, na kar ga je zagovornik zavrnil, da se naj najpreje nauči latinsko. M i h a j 1 o v i č je bil tudi are*iran in so ga v zaporu tepli, poročnik Vukoman pa ga je z gorečo cigareto opekel po obrazu. Nato so bile zaslišane razne priče, na kar je bila razprava preložena. sprejelo zakon v agrarni reformi. Po tem zakonu ne bo posameznik smel imeti več 30 ha. ¥f§re!t§sta p$goir#a s Hsmfiiio. Eelgrad, 31. januarja. Predsednic dr. Rbar je otvoril sejo ob 17.05. Na vprašanje poslanca Milana Pribičevica je predsednik odgovoril, da bo v bodoče ukrenil vse potrebno, da bodo ministri na interpelacije odgovarjali. Posl. Ivaniču pa je odgovoril, da bo odbor za poslovnik končal svoje delo do 10. svečana. Skupščina je prešla nato na začasno trg. pogodijo med Jugoslavijo in Nemčijo. Po prečitanju poročila je minister dr. Spaho utemeljeval potrebo le-te. Naš izvoz, obstoječ večinoma v zelju, suhih slivah in mesu, je znašal leta 1920. polovico vsega izvoza, uvažali pa smo predvsem industrijske izdelke. Trpeli smo škodo prvič radi posrednega prometa, vsled česar smo morali plačevati visoke vsote za posredovanje, drugič pa zato, ker smo morali plačevati blago v tujih valutah, kar je v osialem zelo slabo vplivalo na kurz dinarja. Glede načrta samega pravi, da nima tarifnega dela, niti odločb o etabli-ranju tujcev in prcdno.t, da so odpadle vse odredbe o kompenzacijah in kontigentih ter da sme min. za trgovino po potrebi prep6vedati uvoz ali izvoz gotovih predmetov. Posl. Jug. kluba Iv. Brodar je izjavil: »V imenu «ugo. lovaflskega kluba mi je čast izjaviti z ozirom na predlog trgovinske pogodbe z Nemčijo, da se s tem strinjamo, v kolikor je to koristno našim kmetom, delavcem, obrtnikom in naši industriji. Glede dobre izvedbe te pogodbe pa pripominjamo, da primanjkuje organizacije trgovine in prometne službe, ki bi se morala čim prej urediti v sporazumu z ministrstvom za zunanje stvari. V ostalem smo prepričani, da ne bo sedanja vlada izvedla te pogodbe, kakor bi bilo potrebno, in da bo tudi v onih stvareh, ki jih je sprejela, šikanirala trgovino s svojimi carinskimi odredbami. Radi 8«rarM reforma ea Bolgarskem. Sofija, 1. februarja. (Izv.) Sobranje je kot 4 ha zemljišča, rodbina pa ne več kot tega, ker nimamo zaupanja v vlado, bomo glasovali proti.« Zemljoradniki so izjavili, da bodo glasovali za pogodbo, socialist Uivac pa jo dejal, da bi bil moral pogodbo izvesti že Stojan Protič, ko je bil na vladi. Protič je odgovoril, da je bila za časa njegove prve vlade pogodba z Nemčijo nemogoča vsled notranje političnega položaja, za časa druge vlade pa nosi odgovornost demokratska stranka s socialisti vred, ki so z brezvestno obstrukcijo onemogočili vsako stvarno delo vlade. Boj za kvorum je še vsem v spominu. — Po govoru poslanca Brandnerja je prišla zbornica na glasovanje. Oddanih je bilo 1-57 glasov za, 14 glasov pa proti. Pri glasovanju o posameznostih so bili sprejeti vsi členi brez pripombe, le pri členu 16. so glasovali Jug. klub in socialisti proti, ker je ta člen nejasen. Tretje glasovanje je izkazalo 156 glasov za, a i4 proti, nakar je predsednik izjavil, da je pogodba sprejeta. Jugoslov. klub^ je glasoval proti. Prihodnja seja je določena na 1. svečana ob 16. Split, 30. januarja. Odposlanci paro-brodnih družb >Ungaro-Croata«, »Dalmacija«, »Dubrovačka Plovitbac, »Avstro-hrvatsko« in »Senjsko parobrodarsko društvo« so na sestanku v Bakru sklenili fuzijo v eno družbo, ki se bo imenovala »Jadranska Plovitba«. Določile so se v.e modalitete, da se do 1. marca vršijo zbori teh družb, da odobrijo to fuzijo in izvedejo likvidacijo obstoječih družb. Nova družba bo razpolagala z 80 parniki in bo opravljala parobrodarsko službo na naši obali, pa tudi progo v Trst, Bar in eventuelno tudi v Albanijo in Grčijo. mezdne gibatt!« radarje«. V ŠENTJANŠKEM PREMOGOVNIKU. Razmere v šentjanškem premogovniku osvetljuje dvadnevna razprava, ki se je vršila te dni na vladi. Podjetnik rudnika v Št. Janžu g. Jakil je sklenil lani meseca januarja z delavstvom mezdno pogodbo. To pogodoo je g. Jakil prvič kršil lani meseca junija, ko je delavstvu v nekaterih točkah znižal prejemke. Drugič pa je bila kršena pogodba po g. Jakilu meseca januarja letos. Delavstvo je imelo po pogodbi pravico, prejemati od g. Jakila hrano po znižani ceni. Sedaj pa je podjetje to ukinilo, vsied česar je bilo delavstvo ravno ob času naraščajoče draginje občutno prizadeto. Začelo se je mezdno gibanje, ki se je ! danes končalo s poravnavo na vladi. Podjetje se je zgovarjalo, češ da je moralo | večjo zalogo Dlaga prodati po nižji ceni, | vsled česar je moralo to popraviti. Ugoto-: vilo pa se je, da so te zaloge ležale že j dolgo časa, za podjetje čisto brezplodno; j da je sedaj to zalogo podjetje spravilo v | denar, to pomeni celo dobiček in ne izgubo. Ugotovilo se je tudi, da podjetje ne ukrene ničesar, da bi se oddajal tako očiščen premog, kakor to kupci zahtevajo. Podjetje je bilo pri pogajanjih trdo ter se je očividno zanašalo na pomoč vlade in njenega sistema. Poleg ljubljanskih zastopnikov vlade in rudarskega glavarstva je bil navzoč tudi zastopnik belgrajske vlade. Zastopniki vlade so se sklicevali na vladne inštrukcije: znižanje plač, zvišanje produkcije itd. Zastopnik podjetja je končno podal izjavo, da je pripravljen z denarjem pokriti diferenco, ki je nastala delavstvu vsled ukinjene oddaje cenih živil. Ta diferenca znaša mesečno 140.000 kron. Zastopniki delavstva pa so ugotovili, da znaša za delavstvo ta diferenca 570.000 K na mesec, za vsakega rudarja celih 1100 K! Zahtevali so, da podjetje to celo diferenco delavstvu poravna. Pogajanja so bila na tem, da se razbijejo in da delavstvo sprejme boj s podjetjem in celim vladnim siste-’ :nom. Končno je prišlo do poravnave, da bo od 5. februarja letos dalje podjetje vsakemu rudarju na dan plačevalo po 20 K več kakor plačuje sedaj, da tako deloma (približno polovico) pokrije diferenco. Delavstvu ni preostalo v očigled razmeram, ki se v njih nahajamo, drugega, nego da to poravnavo sprejme. Nova pogodba je sklenjena za nedoločen čas. Pogajanja je v imenu rudarjev vodila Rudarska zveza (JSZ). IPopisDia z Siaiijs. Belgrad, 1. febr. (Izv.) V zadnjem času so se pogajanja med našo državo in Italijo nadaljevala. Včeraj je ministrski predsednik Pašič sprejel italijanskega poslanika v Eelgradu Manzonija. Kakor je naš poročevalec izvedel iz zanesljivega vira, je bila ta avdijenca v zvezi z izpraznitvijo III. cone, ki bi jo glasom rapallske pogodbe morala Italija že davno izprazniti. Irslsaa fsissBst. Povest iz irske zgodovine. Prevel M. R. (Dalje.) »Da se rajši v senco vležete kakor delate, to že rad verjamem,« je rekel. »He, Maorin, pijva še enega! Na zdravje!« Hlapec je izpraznil svoj kozarec. Oskrbnik, sloneč ob mizi, kjer se je točilo, je pomignil in krčmar je steklenici zopet napolnil. »Da, če pa človek tudi rad dela,« je odgovoril Macrin, »vendar ne more biti nikomur po volji, če mu je gospodar vedno in povsod za petami. Človek potrebuje tudi počitka.« »Resnica! Človek vendar ni stroj, ki mora molčati, ko ga kdo maže. Tako fino žganje da kostem zcpet moči. Pij, Macrin!« »Čas bo,« je rekel in pogledal na stensko uro. »Ah kaj, za četrt ure sem ali tja. Župnik itak ne preži, kdaj boš prišel.« »Ne, on nima časa. Par dni je že kar dobro. Pa kdo ve, kako dolgo bo to tra- »Zato moraš priložnost porabiti. To* Sfr*tn 2. »Novi Čas«, dne i. februarja 1922, Štev. 26. oSitlenl dogodki cp 1 w -j- Za u.-iiše vojake. Poslanec Jugoslo- i vanskega kluba prof. S u š n i k je stavil na j vojnega ministra odločno vprašanje zaradi j slabega postopanja z našimi rekruti. Fant- i je so se ravno za božič cel teden vozili po j železnici na svoja mesta, in sicer v neza- j kurjenih vagonih. V vojašnicah so morali j tri tedne ..aaiii v lastni obleki, spati na go- j lih tleh in v nezakurjenih sobah. Nesnaga j po vojašnicah je strašna, naši fantje morajo j pasti uši. Hrana je nezadostna in slaba, po- j ■ stopanje surovo. Poslanec zahteva, naj voj. j minister takoj ukrene potrebno, da se ie > nedopustnosti odpravijo in odredi naj stro- j go preiskavo o dosedanjih krivicah. -j- Živel mir! Šef grškega generalnega j štaba, general Deesmanis se je pripeljal j včeraj z grškim prestolonaslednikom na j povratku iz Romunije v Belgrad ter poselil min, za vojno Vasica in načelnika gen. štafca Pešiča. Temu obisku se pripisuje velik pomen z ozirom na bližajočo se vojaško konvencijo med Grško in Jugoslavijo. — Takoj Parlament ne ve o tem ničesar, poslanci ničesar, iz Sušnikovega govora je znano samo dejstvo, da v Grčiji Jugoslovane neznosno preganjajo, gospodje z rdečimi portami na hlačnicah pa sklepajo vojaške pogodbe. Če so že take potrebne, naj jih .vsaj sklene parlamenti -j- Med Btmjevci. Minolo nedeljo se je vršil v Somboru velik shod bunjevsko-šo-kaške stranke. Na shodu so govorili poslanci dr. Korošec, Evetovič in Blaško Rjič. Udeležbe, je bila ogromna. Ljudstvo je izvajanjem poslancev burno pritrjevalo. Posebne ovacije so zborovalci prirejali dr. Korošcu. Bunjevci so sklenili, da bodo čim tesneje organizirali svoje vrste in da mora njihova stranka tudi v bodoče hoditi skupaj s Hrvalsko in Slovensko ljudsko stranko. Shoda so se udeležili tudi zastopniki Nemcev in Mažarov, ki so izjavili, da bodo sodelovali z Bunjevci. -f Neznosne politične razmere v Vojvodini. »Slcbodna Tribuna« prinaša dopis iz Subotice o političnih razmerah v Vojvodini. Vse oblasti se ie polastila radikalna stranka, ki tu očito izpoveduje velesrbsko misel in brezobzirno zatira vse, kar se tej misli ne pokori. Latinica so ne dovoljuje niti Bunjevcein, ker je to »madžarsko pismo«; pravopis mora biti brezpogojno ekav-ski t. j. srbski; vsi izrazi, ki jih ne govori belgrajska ulica, so obsovraženi, ker so »hrvatski«, Katoliška vera velja za ma-žarsko in nemško, zato noben katoličan ne sme priti na kako više službeno mesto. O Hrvatih Se tu sploh govori kot o neslova-nih ali pa se sploh zanika njihov obstoj, Slovence pa imenujejo »slovenske čiiute« — žide. Ob slavnostnih prilikah se nobena oblast ne upa izobesiti državne zastave, ker bi prišel njen voditelj v nevarnost, da ga radikalci proglase za sovražnika Srbov in države. Tako je to naše jugoslovansko bratstvo in edinstvo v praksi. Drug dru- 1 g emu ne ostajamo ničesar dolžni. Zlo je | samo to, da ima politično in upravno oblast v rokah samo eno pleme, ki se more j znašati nad obema drugima. Ali bo končno | zmagala pamet med nami aii pa bomo zapravdali grunt? 4- Proti monopolu na sol in vžgilaee. Poslanci Jugoslov. kluba so v finančnem odboru odločno nastopili zn to, da se odpravi monopol na sol in vžigalice. Ta monopol samo p odražajo prebivalstvu ta dva nujna predmeta, a država ima pri vsem tern še izgube. Zato je edino pametno, da se ta dva monopola takoj odpravita. - 2)nevni dogodki rej, materi še vedno nič boljše? Bo mogoče nevarno?« je vprašal Peadock zvito. »To ne vem. Pater Fitz-Roy nič ne govori o tem.« »Včeraj je bil zdravnik pri nas,« se ] je vmešal sedaj krčmar vmes. »Vprašal j sem ga, kako je materi. Odgovoril mi je, j da je hudo razburjena in da se še ne da j dognati, kako se izide. Pa ona je mečne ! aarave in jo upa spraviti zopet na noge.« ; »Hm, tako, tako,« je godrnjal oskrb- i nik. »Saj se lahko razume, dogodki zad- , njih dni, meni so je tako čudno zdelo, saj i veste, slučajno jo je prijelo v mojem sta- j uovanju.« Krčmar je pokimal. »Govorila svu glede travnika ob »ozdu. Med govorom se je tako razburila, da je omedlela. Slučaj je nanesel, da je prišel župnik za njo; vedel je namreč, da se ona ne počuti čisto dobro.« »Mi smo se kar začudili, ko se je pri-»eljal vaš voz,« je odgovoril krčmar. »No, gotovo, da bom dal ubogo ženo tapeljati domov. Saj smo vendar krLLjani. Še enega, Macrin! Na njeno zdravje!« Hlapec je pogledal skozi okno, konj te stal mirno pred vozom. Hugo je plačal ves dolg in Macrin jo bil vesel, da je bil gospod oskrbnik z njim teko prijazen in dober. »Vendar ni tako ludobon kakor pravijo,« je rekel sam pri sebi. — Za' Izenačenje plač tobačnega ds-kivstva, Poslanci Jugoslovanskega kluba so v finančnem odseku zahtevali, naj se pravično urede osnovne plače csobja v tobačnih tovarnah in se vse plače izenačijo. Posl. K1 e k 1 je predlagal, naj se izenačijo draginjske doklade za vse tobačne delavce in nameščence. Predlog posl. Klekia fe bil sprejet. — Priprava katoL Sokola v Ameriki na orlovski zlet v Brnu 1922. Tajnik katol. Scicola v Ameriki F. J. Hrubsc piše iz Clevelanda: Priprave katoliškega Sokola so sedaj v polnem teku in je upravičena na-aa, da bode zlet veličasten. Peljali se bomo s posebno ladijo, ki bo odjadrala že na 12. i dan meseca maja. Naši bratje, ki pridejo že I konec maja, ne nameravajo v domovini po-; hajkovati, ampak sklenili so, da bodo po-! magali pri pripravah. Tudi žele, da bi rno-j gli prirejati telovadne teer'e v češko- lo-j vaški domovini. Da bodo taki tečaji rodili j mnogo sadu na obeh straneh, ni treba še posebej povdarjati. Bratje Slovaki so po večini udje slovaškega kaicl. Sokola v Ameriki. — Umrl je v Kranju trgovec in posestnik Rajko Marenčič, sin ugledne Mohorjeve družine. Pokojnik je bil splošno priljubljen in star še-ie 40 let. N. v m. p.! — O shodu železničarjev v Zagrebu smo prejeli še nasledilo poročilo: V nedeljo dopoldne se jc vršil v Zagrebu velik shod železničarjev v Zagrebu, katerega je o tvoril podpredsednik koalicije. Nato je podal poročilo o delovanju koalicijskega odbora žel. Bajdak, ki jc v lepem govoru razložil križev pot odbora, ki je trkal pri vseh faktorjih, ki pridejo v poštev. Bilo je veliko obl,‘ub, toda kakor se vidi nič vspeha. Govorila sta tudi posl. Kopač in Gostinčar, Razni govorniki so izražali veliko nezadovoljstvo napram merodanim faktorjem. Konečno so je sprejela resolucija, v kateri _ ____ ___________ ___ izjavljajta železničarji, da bodo vršili službo j 46 lot — iran Dolničar, občinski ubožec, 76 let. strogo po predpisih, — Nezuftsoo položaj. Iz Siska nam poroča železničar: V Osjeku je zapustilo nad 25 železničarjev vseh kategorij svojo službo, ker ne morejo shajati s plačo, katero dobivajo. Sliši se cd več krajev, da mislijo isto storiti tudi drugi tovariši. Jasno je, da železničarsko ministrstvo nima umevanja, da je položaj železničarjev katastrofalen. In vendar so prišli z zopetnimi odtegljaji za mesec februar. To lahko postane opasno za naš promet. Vsaka država se trudi, da svoj promet dvigne, da zadovolji svoje uslužbence, pri nas pa ustvarjajo anarhijo, ker jo hočejo imeti, ker jim služi v dosego njihovih ciljev. Prišli bomo tako daleč^ da bo morala še kaka tuja država narediti red v našem prometnem kaosu. - Nova podražitev tobaka. V finančnem odseku je napovedal zastopnik drž. monopolov, da se tobak zopet podraži. Poslanec Jugoslov. kluba župnik K 1 e k 1 se jo zavzel za to, naj bodo vsaj cenejše vrste tobaka, posebno piparski, izvzete iz podražitve. Njegov predlog je bil sprejet. — Brzojavna poročila in telefonski govori o stenju povodni so prosti poštne pristojbine. Da se pospeši pomoč krajem, ki jim preti škoda in nevarnost po povodni, je poštno ministrstvo na prošnjo ministrstva za notranja dela izdalo naslednji odlok: V času opasnega naraščanja vode in v času velikih voda so brzojavke in telefonski pogovori, kateri o tej stvari poročajo, prosti poštnih pristojbin. Take brzojavke smejo oddajati in telefonske pogovore voditi organi upravnih oblasti in pa uslužbenci vodnih zadrug. — Velika povodenj v vartlarski kotlini. Vsled dežja in snega je Vardar silno narastel in preplavil vso kotlino pri Vele-šu. Mostovi so razdrti, istotako velik del železniške proge. Podirajo se tudi slabše zidane hiše. Več vasi je popolnoma pod vodo. Ljudje beže v gore. Mnogo oseb je utonilo, posebno veliko pa živine. V Skoplju se pripravlja akcija v velikem obsegu. — Ni slabo odrezal! »Jugoslovanska Unioa banka« se je združila z zagrebško »Slavonsko banko«. Ravnatelj' skupne banke je postal g. A. Praprotnik. Ker je ostal tako prejšnji ravnatelj »Slavenske banke« »na cesti«, je dobil - »revež« - samo »malenkost«; tri milijone odpravnine. Sedaj pa ta ubogi gospod snuje nevo banko, da postane drugič ravnatelj*. Ministri so naravnost berači v primeri z bančnimi ravn.Me-Iji! Zato se ne čudimo odporu kapitalističnega sveta zeper socializacijo. Jljubljanski dogodki. lj Umrl je sinoči po ra tki bolezni na Zrinskega ceJi št. o g. Jože! Tomc, bi\ši strojarski mojster v 62. letu starosti. Pokopali ga bodo jutri popoldne ob pol 5. lj Tedenski zdravstveni izkaz Ljubljane od 22. do 28. januarja. — Novorojenih je bilo 18 moških in 12 ženskih, skupaj 81). Umrlo pa je 15 moških in 18 ženskih, skupaj 33. e' Noteanji dolgovi 9.6 miljard čK, zunf, dolgovi: Ameriki 92 S milj. dolarjev, gliji 2.4 milj. funtov — poleg tega še ^ ljubljeni 5 mil.čnski kredit, Italiji 1-30 nov lir, Franciji 128 miljonov frankov j antanti 750 mšljcnov zlatih frankov, ^pj so velike vsote, a vedo že vsaj zafli8,..ut nas so se pa razni taki računi — vih — Ogrožena situacija budimpeštaB®X mlinov. Budimpeštanski mlini so v ^ situaciji zaradi izvozne politike ogrskev' de ter prosijo, naj se jim dovoli izvoz vc škoslovaško in Avstrijo pa razveljavijo 1 vozne pristojbine za moko. , =*= Fuzija praških papirnic s P3P!Fj( industrijo Glsaci se je izvršila te ^ Praške papirnice bodo v bližnji bodočo' izvedle* zvišan/e delniške glavnice s 5,®. Ijoni čsK na 8 miljonov čs krom EnUslU kurs za nove delnice je določen 250 čs — Fuzija s OIšans.ko papirno industrijo izvedena z veljavo z 1922. nazaj od 1. jan uarl1 Potrebna knjiga je izšla v LjutJf®11 ' založbi Gospodarske pisarne dr. Iv. ^eVy pod naslovom »Pristojbenib za takšno, no in poštno tarifo#', ki razpravlja na P®®,* 200 straneh o vseh pristojbinah za vanje z oblastmi. Knjižica obravnava . abecednem redu pristojbine pod besed®*' posameznih poslov, za katere se taksa, tako da bo posebno dobrodošla panstvom in našim hranilnicam in P03*] jilnicam na deželi, kakor tudi župnim UIT dom. Stane 12 Din., kot priporočena skovina 13.50 Din. in se naroča pri iz , jatelju dr. Ivan Černe-tu, Gospodarska F' sarna v Ljubljani. Širite ..HSlfl £HS“ Izdaja konzorcij »Novega Časa«. Urednik in odgovorni urednik Franc Kretf1^” liska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani- B m m m B B 91 m m m m m m n m w CUUHEB MMMcasgi cun AH ste že pridobiti vsaj po enega novega naročnika? Tovariši! Poraniiel List krščanskega delovnega liudsiva le odvisen le od Vaše pomoči m Vašega sodelovanja! »NOVI ČAS« ie glasilo krščanskega delovnega ljudstvo in Vaš listi Ali sle že storili svojo dolžnost? Ati sie že naročili dnevnik NOVI CAS? B m m m m m m m m m m m il M il m mm w m1 prodaja iz slovenskih premogovnikov veleoski, šentjanški ic trboveljski pr smo g vseh kakovosti in v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za dhmaeo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava prima čeh;slovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo ter kevaiski in črni premog «r *r Prosti!', zavod u prissisi i 1 f Ljiiliiii, Ionska isi. t m Naslov: . M. S g u %litS}l'vun preje Mariborska eskomplna banka uslanovlnna L 1872 l ‘Bejgv&d, gornja tiladgona, Kranj, Gjubljana, Maribor, Murska Sobota, ‘Velikovec expojifura v Shcfjiloki i Akcijski kapital Oi 30,000.000 (Rezerve K jo.ooo ooo Jzvršufe vse bančne posle najkulanineje. — a