I JK A 3IELI0TEKA L J "A ff, f43 Poštnina poračunjena (O. C. con la posta) V Trstu, » soboto. 16. junija. 1928. - Leto VI. Posamezna Številka 30 cent. Letnik LSI! Lisi Uhaja I meMM L L 6-50 t iiroko»t|LJ rnca, razan ponadala. Naročninam sa 1 maaao L 8.—, 38-—, odo toto L 75.—, t inox*metvo mw«tno ca 30 »t. — Otffaunfaa ca I mm prodora UgoTaka la obrtne o^Um L I«—, m L 1.30, ogla«« dnanrih modar L na peri strani L 2.— EDINOST UradniitTo In npravništvo: Trst (3), ulica S. Francesco d'Assisi 20. Ta« lalon 11-57. Dopisi na) s« poiiljajo izključno uradniitvu, oglasi, rekla-aactfr la danar pa upravniltru. Rokopisi s« na vračajo. Nefrankirana pisma sa na sprejemajo. — Last, založba In tiak TIskarne «Edinoat». PoduradniitTo t O o r 1 c 11 ulica Giosat Carducci it 7. L n, — TeleL It. 327. Glavni in odgovorni uradnik; proi. Filip Pario. SviSodnl trg V kratkem času 9© bo otvorila svilodna sezija, ki je letos nekaj zaostala radi majskega deževja. Pri nas ni sicer tako kot po Furlaniji, kjer se je gojenje svilodov mnogo dvignilo kljub lanski nizki ceni. Kakor je znano, je marsikak kmet o-pustil ali zmanjšal gojenje radi lanske cene, a drugi so gojili samo toliko, kolikor Imajo hrane na razpolago. Sleherni se je hotel zavarovati pred nezgodami, ki so se dogajale ob pomanjkanju krme za sviloprejke. Letošnje upanje kmeta na tem polju se ni izpolnilo v takšni meri kot bi bilo želeti. Vzrok temu je pač bilo vreme, katero je tudi povzročilo zakasnitev, ki znaša okrog 10 do 12 dni. Murva, ki se razvija baš v maju, je zakasnela z listjem. Ob nastopu lepega vremena, ko je bilo že potreba uporabljati listje, to Še ni bilo zadosti razvito. Pomniti moramo, da kakovost iistja zelo vpliva na razvoj svilodov. šele v zadnjem času, ob nastopu solnca, se je dobrota murvinega listja mnogo popravila. Kliub vsem neprilikam bo letošnja letina, kakor kaže, jako ugodna po kakovosti in množini. Malo je zaznamovati slučajev, kjer bi bil kmet moral u-n^čiti sviloprejke >adi bolezni ali drugih neprilik. Nas zanima pred vsem trg s svilodi. Radi tega si hočemo tudi na široko o-gledati sedanji položaj o tem predmetu. Lansko leto je trg svilodov i-mel preceišje bolezni, in sicer poleg tega, da je šla cena navzdol, smo opazili, da je industrija kupovala samo toliko, kolikor je potrebovala za dnevni obrat. Vzrok temu je bila pred vsem negotovost na trgu radi denarne nestalnosti; kakor v vsej trgovini, tako je ta negotovost vplivala tudi tu. Svila je izvozni predmet in radi tega posebno pod vržena kolebanju valute. Danes je položaj znatno boljši. Ne trdim, da je minila kriza, ampak stabilizacija lire bo tudi tu jako dobro vplivala na trgovino. Posebno pa še na svilo kot mednarodni predmet trgovine. Ob nastopu trga bomo opazili, da so sedanje zaloge suhih {svilodov 'izčrpane. Dobro znamenje za tvorbo cene. Opazili homo precejšnjo živahnost, ker bodo letos bajč pr-dilnice svile nastopale na trgu z direktnim nakup rvanjem in se bodo izogibale posredovalcev. Skušale si boi o kolikor mogoče zagotoviti precejšnje zaloge svilodov. A n-dalje jim bo delo na trgu lahko, ker bodo predilnice kupovale blago proti takojšnjemu plačilu. Kmet potrebuje denarja tn bo rad priskočil predilcu naproti. Tovarne svile že odpošiljajo svoje agente in vodijo predpriprave. Po Furlaniji jih je mnogo opaziti in vsi imajo uspeli baš radi takojšnjega plačila. Važno za nas je, vedeti, kak-ina bo letos cena. Znano je, da 'ustvarja ceno položaj na mednarodnem trgu. Pri svili kot piedmjetu svetovnega trga je vpliv jačji, kajti tu imata važno vlogo položaj trga in valuta. Poleg tega vplivata še Kitajska in Japonska kot največja ponudnika na trgu. Po ponudbah teh dveh držav se ravna o-stali produkcijski svet svile. V glavnem se pa ujema cena svilodov s ceno svile na trgu. Na .podlagi stabilizacije lire ter položaja na trgu lahko dane* nastavimo prognozo cene. Letos bo osnovna cena za 1—lVb točke višja od lanskega leta t. j. okrog L 17 do 19 za kg. Ni rečeno, da bo ta cena trdna. Nekateri prerokujejo oziroma hočejo vedeti, da se bo sukala okrog L 20 do 22, kar pa mislimo, da bo le bolj izjemno in bo veljalo le v slučajih, kjer bo morala ta ali ona industrija kriti zaloge in radi tega plačevati višjo ceno, da si zagotovi večje množino blaga. Rad bi tu še nekaj pripomnil glede niše proizvodnje. Brez dvoma tvori sviloreja precejšen dohodek našemu kmetu in v teh hudih časih je tudi dokaj pripravno, zaslužiti lepe denarje sicer s precejšnjim trudom. Po poročilih je pri nas sviloreja napredovala, ni se pa dvignila še na ono višino, kakor bi bik> Želeti. Vzrok temu je pa* iskati v pomanjkanju murve kakor tudi v slabi iakušnji s&d-njih let. Trg v Gorici je bil in je znan v tem ožim kot nekaj neorganiziranega in kjer se da dobro kupiti. Temu so pač krivi v precejšnji meri tudi poljedelci sami. Oglejmo si pred vsem blago. Ne samo, da opazimo vse mogoče vrste, pomešane med seboj, vidimo tudi pomanjkanje skoro slehernega zmi&la za stvar. Razlika med trgi v starih pokrajinah in našim trgom je o-gromna. Tudi med nami in Furlanijo se pozna razlika toliko glede sortiranja (izbiranja), kolikor radi snage. Zadnje leto sem opazil, da so nedostatke vendar nekoliko odpravili opomini v naših listih, a še vse premalo in neizdatno. * Pred vsem si moramo zapomniti, da moramo, ako hočemo i-meti dobro ceno in brez odbiva-nja tare, kar je pa na goriškem trgu navada, pred vsem vedeti, da mora biti blago lepo sortirano po barvi, obliki in — kar je glavno — po vrstah. Zdravo in lepo čisto blago gre v prvo vrsto. Pojem zdravo in čisto pa je precej razsežen in vsak si ga tolmači po svoje. Njegovo pravo bistvo spozna pa le takrat, ko je že utrpel škodo z odbitkom in nižjo ceno. Pravilno sortiranje je največje važnosti pri slehernem proizvodu, a še važnejše pri svilodih, ki so dragi; majhen popust in tara dosežeta znatno vsoto. Zapomnimo si dobro: blago naj pride na trg čisto, brez navlake in brez onih nitk, s katerimi je pritrjeno. Gledati moramo, da trg sami izpopolnimo in ga ustvarimo, tako da bo prav. Dokler bo pa kmet nemaren ter ne posveti tej stvari dovolj pažnje, bo vedno plačeval svojo nemarnost z denarjem v obliki popusta in tare. Čas bi bil, da bi začeli misliti na zadružno vnovčevanje svilodov. O dobrotah bi nas lahko prepričali naši sosedje v Fur-lanije, kjer so zadruž. sušilnice precej razvite in močne. Tu se opaža smer, ki gre do večje in jačje koncentracije ter stremi po popolnem obvladovanju trga. Letos bodo sušilnice postavljene pred težko nalogo, katero bodo, upamo, pri vzajemnosti in zavednosti članov zmagale. Preglavice jim bodo delale one tovarne, ki bodo stremele po direktnem nakupu pri producentu in plačevale takoj ob prev-zetju blaga. Z nado v očeh gleda naš kmet na pričetek sezije in uverjeni smo, da se bo potrudil, da dostojno vnovči svoje pridelke. Emmyn. 3. amortizacijski obrok italijanskega vojnega dolga napram Ameriki plačan RIM, 15. Potom banke Morgan je bil danes nakazan new-yor-škemu finančnemu zavodu «Fe-deral Reserve Bank» znesek 5 milijonov dolarjev, ki predstavlja tretji amortizacijski obrok italijanskega vojnega dolga napram Združenim državam. Varnost v kopališčih RIM, 15. Načelnik vlade in minister notranjih zadev on. Mussolini je naročil polom posebne okrožnice prefektom, naj poskrbijo za dobo kopalne sezone za zadostna in primerna rešilna sredstva v morskih, jezerskih in rečnih pristaniščih. Pogreb ponesrečenega portugalskega pisatelja RIM, 15. Danes dopoldne je bil ponesrečeni portugalski pisatelj Ilomen Christo na slovesen način pokopan. Pogreba so se udeležili zastopnik vlade minister on. Faderzoni, zastopniki rimskega fašja, nacionalne milice in novinarjev. Proces proti Bell K min se bo pričel 26. t- m. DUNAJ, 15. Določeno je bilo, da se bo pričel proces proti Beli Kunu v četrtek, 26. t. m. Sojeni bodo Bela Kun, Ilona Breuer in Jurij Mayerhofer. Nemško-avsirijska trgovinska pogodba DUNAJ, 15. Ob navzočnosti državnega kancelarja Seipla sta včeraj posl. Avstrije Schtirff in Madžarske grof Ambrozy podpisala dodatne trgovinsko pogodbo med obema državama. ONInsko In pokrajinsko nmn&n gospodarstvo Okrožnica drtavnega podtajnika ministrstva notranjih sadov RIM, 15. Kot smo te večkrat poročali, posveča vlada v poslednjem času posebno patnjo finančnemu gospodarstvu v po-edlnih občinah In pokrajinah. Državni podtajnik ministrstva notranjih zadev se vneto bavi s pripravami za splošno revizijo občinskih izdatkov, nad katerimi se bo izvršil resen in strog pregled ter bodo ostali tudi nadalje pod strožjim nadzorstvom. Nekateri občinski izdatki so se izdajali včasih brez nujne potrebe. Polnomočja poteštatov so v tem pogledu pač zelo obsežna. Predvsem se nanaša revizija na fakultativne občinske izdatke. Državni podtajnik ministrstva notranjih zadev on. Bian-chi je potom okrožnice odredil prefektom, naj pri Uakultativinih občinskih izdatkih pazijo v prvi vrsti na to, ali niso občine neobremenljive za take izdatke. Korist fakultativnih izdatkov pride v pošte v šele v drugi vrsti. Vse one občine in pokiayne, ki se pri nalaganju novih doklad in davkov ne ravnajo točno po določilih zakona, si ne smejo dovoljevati nikakih fakultativnih izdatkov. Prekoračenje davčnih meja, določenih po zakonu, je namreč le tedaj utemeljeno in dovoljeno, če to zahtevajo neodložljive in !nuj-ne potrebe. Če ba si občine in pokrajine dovoljujejo flakulta-tivne izdatke, tedaj bi ne smele izrabljati dovoljenja za prekoračenje davčnih meja, ki je dovoljeno le v slučaju, da ni mogoče v teh mejah kriti nujnih in neodložljivih izdatkov. Spričo tega bodo odslej fakultativni izdatki dovoljeni le onim občinskim upravam, ki niso prekoračile davčnih meja, ki so začrtane po zakonu. Okrožnica odreja naposled, da morajo občinski načelniki čimprej/in radikalno pregledati in popraviti občinske izdatke. Položitev temeljnega kamna nove zgradbe katoliške univerze v Milanu MILAN, 15. Danes dopoldne je bil slovesno položen temeljni kamen pročelja novih jjrostorov katoliške univerze na trgu sv Ambroža. Temeljni kamen je posvetil k/ardinal Tosi. Svečanosti so prisostvovali med. drugimi tudi papeški nuncij v bu-dimpešti, turinski nadškof in več škofov iz severne Italije. Ribji lov v Jugoslaviji RIM, 15. Agenciji «Roma» poročajo iz Beograda, da je leta 1927. ribji lov v Dalmaciji znašal 4500 ton rib v vkupni vrednosti 42.000.000 Din. Najbogatejši je bil lov v splitskem okraju, za tem sledijo ŠibeniŠki^dubrov-niški in sušaški okraj. Poleg tega se je nalovilo 149 tisoč gob v vrednosti 500.000 Din. 130.000 gob je bilo prodajnih. Sklenitev jugoslovanskega samskega posojila odgodanaT RIM, 15. Agenciji «Roma» poročajo iz Beograda, da je bila za k pičite v novega angleškega posojila Jugoslaviji v znesku 50 milljonov. funtov šterlingov odložena do prihodnje jeseni. Nekateri beograjski listi so priobčili tudi vest, po kateri naj bi bila angleška vlada predlagala vladam Italije, Francije in Združenih držav, naj italijanski, francoski odnosno ameriški kapital sodelujejo pri jugo-slovenskem posojilu s 2555. Na ta način, ta&o se zatrjuje, bo zajamčen status quo na Balkanu. Inozemski novinarji na velesajmu v Tnrinn TURIN, 15. Zastopniki inozemskega tiska so včeraj prispeli iz Rima v Turin. V Turinu jih je sprejel mestni podnačel-nik grof Buffa di Perrero. Nato so posetili velesejm. Opoldne je priredil sejmski odbor inozemskim novinarjem na čast obed v parku Valentino. BEOGRAD, 15. Novi italijanski poslanik Galli prispe v Beograd v pondeljek, 18. junija. General Bodrero mu bo takoj izročil poslaniške posle in bo nato odpotoval v Rim. Ena skupina ponesrečencev z zrakoplova „Italia" že rešena! LONDON, 15. Po vesteh, do-fctih iz King's baya je ladja «Braganza», ko je dospela včeraj do Severo-vzhodne zemlje, izvedela od tamkajšnjih lovcev, da je rešena ona skupina Nobi-lejeve posadke, ki je odrinila peš proti kopnemu. Lovci so še dodali, da je bila skupina sprejeta na sani ladje «Hobby», ki so prevozile Severo-vzhodno zemljo od juga proti severu. Vest ni še uradno potrjena, na vsak način pa je dokaj verjetna, ker je bil vodja skupine prof. Malmgreen, ki je izboren poznavalec teh krajev, in ker so bili vsi trije fizično sposobni za tak napor. Uradno poročilo o pomožnih ekspedldjah RIM, 15. Agencija «Stefani» poroča: Včeraj ob 22. je bila «Citta di Milano» v brezžičnem razgovoru z «Italijo», katere oddajanje pa je bilo dokaj Šibko. Sporočene koordinate so: 80° 38' severne širine in 27° 48' vzhodne dolžine. Lega Nobilejev&-ga oddelka je tedaj za 7 milj bolj proti vzhodu od one 12. t. m. in to zaradi vetrov, ki so v tem času pihali z zapada. Ravnokar pišejo vetrovi z vzhoda. «Citt& di Milano* javlja, da bi se morale sedaj nahajati sani, ki jih je izkrcala «Hohby» v bližini otoka Scoresbya. «Hobby», ki se nahaja v bližini rtiča Shoala pluje proti Severnemu rtiču, «Braganza» je odrinila iz King's baya pod večer 13. t. m. in pluje sedaj proti ladji «Hobby», kjer bo izročila Liitzowu Holmu potrebščine, ki jih je bil zahteval gen. Nobile. Larsen bo pričel z iskanjem Marianijevega oddelka, komaj ko bo to dovolilo vreme. Letalo «S. 55», ki je odrinilo včeraj iz Lulea je dospelo sinoči v Vadso. Če bodo vremenske prilike ugodne, bo letalo danes zvečer nadaljevalo svojo pot proti King's bayu. Amnndsen bo vodil francosko ekspedicijo PARIZ, 15. Francosko ministrstvo mornarice, v soglasju z ministrstvom trgovine, je sklenilo postaviti Amundsenu na razpolago hidroplan, s katerim je nameraval letalec Guilbaud preleteti Atlantski ocean. Letalo je Že primerno preurejeno za polete po severnih krajih. Guilbaud namerava odleteti že jutri proti Bergenu, od koder se bo začela rešilna ekspedicija pod vodstvom Amundsena. Finska ekspedicija STOCKHOLM, 15. Finska vlada je sklenila odposlati proti Svalbardom letalo « Junker-Turku*, da se udeleži rešilne akcije. Letalo je danes odletelo proti Helsingforsu, kjer ga bodo preuredili še tekom dneva, tako da bo zvečer Že lahko nadaljevalo svojo pot proti Trom-soju. Letalo bo preskrbljeno s smučmi in bo lahko nosilo Štiri osebe. Iz Helsingforsa poročajo, da se vrše pogajanja za odpošilja-tev enega finskega ledolomca proti Svalbardom. STOCKHOLM, 15. Veliki švedski hidroplan «Uppland» je od-letel danes zjutraj ob 5.50 proti Svalbardom. Moštvo broji 5 o-seb. LOZANA, 15. Danes zjutraj ob 6. je letalec Penzo odletel s svojim «Dornier Wallom-Mari-na 2.» proti King's bayu. Osem •kspedidj na Svalbardekih otokih RIM, 15. Rešilne ekspedicije, ki te delujejo na Svalbardskem otočju ali ki bodo v kratkem dospele v King's bay, so sledeče: 1. Ladja «Hobby», ki ima na krovu hidroplana Riisera Lar-sena in Liitzowa Holma, dvoje krdel vprežnih psov in skupino planincev. Ladja se nahaja v Hinlopenski ožini. 2. Ladja «Braganza» je na potu iz King's baya proti Severnemu rtiču. Ladja ima !na krovu krdelo psov in sani, ing. Vilmiana in priganjača Dogha-na. Poleg tega se je natovorila udi z zalogo bencina, tako da x> lahko služila v oporišče norveškima hidroplanama. 3. Ruski ledolomeč «Maligin» je odplul iz Arhangelska proti otoku Hopeju in bo nato skušal doseči rtič Leigh Smith. Ledo-lomec ima na krovu letalo «Junker 13», s katerim namerava poleteti letalec Berihvi-skov do Nobilejeve skupine. 4. Hidroplan «Isaat», s pilotom Maddalena, ki je včeraj priletel v Vardso in ki bo še danes v King's bayu, bo pričel z iz-vidnižkimi poleti in oskrbovanjem raznih skupin posadke «Italije». 5. Hidroplan «Marina 2.» s pilotom Penzo, ki je dospel včeraj v Ouchy, bo v King's bayu po vsej verjetnosti že jutri. 6. Švedska ekspedicija, se-stoječa iz ladij «Tanja» in «Quest». Ladji sta zasidrani v Larviku (Skagerrak), da se natovorila z novimi zalogami premoga. Ladji imata na krovu dvoje hidroplanov in letalo s smučmi ter nameravata prispeti v King's bay tekom enega tedna. Medtem bo dospel v King's bay tudi švedski trimo-tornik «Uppland». 7. Veliki ledolomec «Krasin», ki bo odplul iz Leningrada proti King's bayu, kamor pa ne bo mogel prispeti pred koncem mo-seca. Na krovu bo imel ledolomec trimotorni hidroplan «Jun-ker» s pilotom Čuhnovskim. 8. Dvoje malih finskih hidroplanov. LISBONA, 15. Angleški letalec Frank Courtney, ki je prispel semkaj iz Marine di Pisa s letalom «Dornier Wal», se je ponudil italijanski vladi, da pomore ponesrečencem zrakoplova «Italia», Če bo ponudba sprejeta, bo kapetan Courtney odgo-dil svoj nameravani prekooceanski polet. Zadrtanje francoskega tiska napram nesreči generala Nobile j a in tovarišev v sodbi rimskega lista RIM, 15. Današnja «Tribuna» se pritožuje v svojem kratkem uvodnem članku nad pisanjem enega dela francoskega tiska nesreči, ki je zadela zrakoplov «Italia». Med temi listi niso sa mo levičarski časopisi, ki ozna čujejo v svoji slepi protifaši stovski mržnji ekspedicijo generala Nobileja kot podjetje nepremišljene prevzetnosti, am pak tudi uglednejši in resnejši listi. Temu nelepemu zadržanju francoskih listov nalikuje tudii pisanje nekaterih hrvatskih listov. To zadržanje priča zopet in zopet o oni trdovratni sovražnosti, ki je ne znajo prikriti niti ob tako vzvišenih dogodkih kot so poslednji, ki spadajo v poslednje stoletje raziskovanja severnega tečaja, v katerem zavzemajo tudi hrabri in predrzni Francozi častno mesto Po mnenju rimskega lista se namerava s takim postopanjem zakriti odnosno potvoriti zgodovina italijanskega preporoda. To zadržanja priča tudi vedno znova, kako malo razumejo Francozi novo fašistovsko Italijo. Letalsko nsnft v Franc«! Uradno poročilo PARIZ, 15. Današnji opoldanski listi so priobčili uradno poročilo ravnateljstva aeronavti-ke pri vojnem ministrstvu o predvčerajšnji letalski nesreči. Letala, ki so odletela iz Nancija predpretekli večer ob 21. uri, je blizu letališča Le Bourget pri Parizu kmalu po polnoči zajela nevihta. Poročilo pravi, da je bilo letal le devet in ne 21, kot so poročali listi. Pet letal je srečno pristalo na letališču, o-stala štiri letala pa so morala pristati v raznih krajih v bližini Pariza, eno izmed njih se je pri pristanku docela razbilo. Opazovalec Pitanues je izgubil življenje. Nemiri v Xantijn na Grškem SOLUN, 14. Stavka, ki so jo pričeli tobačni delavci po vsej Makedoniji, se je razširila tudj na Solun. Vkupno stavka 50.000 delavcev. V Xantiju je prišlo danes do nemirov. Stavkujoči delavci so se spopadli z orožniki. Ubitih je bilo šest delavcev, več jih je bilo ranjenih. Do večjih nemirov je prišlo tudi v Seresu, kjer je bih? isto-t&ko ranjenih več demonstrantov. RenH z&naoji mirni o ednošajih med Jugoslavijo in Romunijo ter o Mali antanti BEOGRAD, 15. Romunski zunanji minister je spreiel danes popoldne v hotelu «Palace» ju-goslovenske in inozemske novinarje. Podal jim je daljše izjave o odnošajih med Jugoslavijo in Romunijo ter o značaju in nalogah Male antante. «Odnošaji med Jugoslavijo in Romunijo,« je rekel minister, «so prepojeni s tradicionalni^ prijateljstvom, ki jo bilo po skupnem trpljenju med svetovno vojno še bolj utrjeno. O njem ni treba posebej govoriti. Dovolj je, če ugotovim, da v zgodovini kljub vsem težkočam in trpljenju naših dveh narodov ni niti enega spora, ki J)i ju razdvajal. Izmed vseh sosedov i-ma Romunija največje meje napram Jugoslaviji in tvori skupno ž njo in Čehoslovaško Malo antanto, ki ni nič drugega, nego obrambna organizacija z namenom, da čuva novo stanje, ustvarjeno v Evropi po svetovni vojni. Jugoslavija in Romunija imata mnogo skupnih interesov. Osnova vsake naše politike in cilj vsake na£e akcijo je ohranitev miru v mejah mirovnih pogodb.» Govoreč o ciljih in smernicah Male antante je dejal: «Mala antanta je edinstvena in nedeljiva za vsa vprašanja, ki se nanašajo na mirovne pogodbe in nedotakljivost meja. Ni miroljubnega naroda, s katerim bi si Mala antanta ne.želela prijateljstva. Če bi pa bila cena tega prijateljstva obnova debate našega teritorialnega stanja, bi morala odgovoriti jasno, kategorično in definitivno: Ne more mg. Če se nam očita, da smo nedelavni, ni to nič slabega. To je le znak, da mirno opazujemo in presojamo.» Končno je minister Titulescu v svoji izjavi izrazil svoje zadovoljstvo, da so odnošaji med Jugoslavijo in Italijo krenTTi na pot, ki je v interesu vse Evrope, zlasti pa interesu Male antante. «Ne bom povedal nika-ke nove resnice,» je zaključil minister Titulescu, «če izjavim, da je Romunija ona, ki jo najbolj prizadeta na tem, da ho od-nošaji med Italijo in Jugoslavijo čim boljši.» Za ureditev razmer v jngoslevenski narodni skupščini BEOGRAD, 15. Narodna skupščina je danes nadaljevala razpravo proti bivšemu ministru dr. Subotiću. Na iniciativo poslanca novica se je vršila nocoj v dvorani zakonodajnega odbora seja načelnikov parlamentarnih skupin. Na seji je bilo stavljeno vprašanje, kaj se naj stori, da se uredijo odnošaji v parlamentu. Na to vprašanje sta odgovorila Stj. Radić in Pribićević. Načelniki vladnih skupin bodo imeli jutri sejo in bodo razpravljali o tem odgovoru. Prihodnja skupna seja se bo vršila v pondeljek. Pred zaključitvijo pogajanj za revizijo jngoslovensko-av*trij-ske trgovinske pogodbe BEOGRAD, 15. Včeraj je odpotovala pod vodstvom Todoro-viča na Dunaj jugoslovenska delegacija, da zaključi pogajanja za revizijo jugoslovensko-avstrijske trgovinske konvencije. / Železniška nesreča v Nemčiji Človeške žrtve BERLIN, 15. Na progi Zwi-ckau-Glauchau se je pripetila včeraj blizu postaje Mosel železniška nesreča, ki ya k sreči ni imela tako katastrofalnih posledic kot ona, ki se je dogodila pred dnevi blizu Siegfelsdorfa na Bavarskem. Tovorni vlak, ki je vozil proti Zwikau-u, je radi nepravilno naravnanih tračnic zavozil v-drug tovorni vlak. Dva železniška delavca sta našla smrt pod kolesi prihajajočega tovornega vlaka. Drugi štirje delavci pa so bili ranjeni. PARIZ, 15. Iz Buenos Airesa e došla brzojavna vest, da j a >il predvčerajšnjim Irigoyen končno izvoljen da predsednika argentinske republike. Irigoyen bo Šest let predsednik. Njegov prednik ie bil De Alvear a •EDINOST. V Trstu, dne 16. Junija 1928. DNEVNE VESTI Ne tratit« vod« I Posledice vročih dni so .se car te čutiti: v gorenjih delih mefrLi.ii t»o postale vodovodne cevi ie bolj skope v odajanju vode. — Ko bodo pritisnili pasji dnevi, ki tdso več dade C, saj je solnce začelo fte prav krepko pripekati1, se bo pomanjkanje vode čutilo ved-Ho boli. Poraba vode se je v po-elednjtti letih znatno povečala, grade povečanja kapacitete tržaške vodovodne napeljave pa so se sicer že porabili celi potoki — Črnila za razne članke in razprave, storjenega pa ni bilo ničesar. Seveda tudi sedaj ni mogoče pomagati kar čez noč in aaato ni drugega od pomočita nego to, da skuša vsak čim bolj varčevati z vodo in to ne samo v Interesu skupnosti , marveč tudi v svojo testno korist. Še vsi se dobro spominjajo, kako je bilo lani in Ssjfoja leta. ko nekaj časa v po- ju po nekaj ur na dan ni bilo vode. In tudi letos bo občina primorana, ukreniti podobne stroge mere, če ljudje ne bodo prišli sami k pameti. Tržaški občinski na-jCelndk je izdal poziv na prebival-jstvo, naj nikar ne trati vode po nepotrebnem. Ta poziv velja pač pred vsem za vse one, ki stanujejo v nižjem delu mesta, zakaj o-®d, ki stanujejo na vitjih legah, bodo morali po sili varčevati z vodo. ker bo pritisk v ceveh vedno manjši. Občina je že poskrbela, da se kolikor mogoče omeji poraba vode s strani želeizsnic, večjito industrijskih podjetij, pamikov in vojašnic, ki konsumirajo povprečno dve tretjini količine vode, s katero razpolaga naše mesto. gfaznanjevanje omlatenega žita Iz Rima smo prejeli naslednjo vest: Agencija «Recentissima» pojasnjuje način naznanjevanja g mlat vi žita. Vsi lastniki mlatil-nic so dolžni, naznaniti količino omlatenega Žita. Pa tudi pridelovalci žita, ki mlatijo žito iz raznih razlogov z nemehanični-mi sredstvi, morajo naznaniti količino svojega žita za miatev pristojnim oblastem. Za izvedbo naznanil v tekočem letu bodo dobili vsi lastniki mlatilnic posebne polej ki morajo biti žigosane od potovalnih, kmetijskih Sol. Belluzza, svečano ustoličenje tržaškega pokrajinskega gospodarskega sveta. Imenovanja S kr. ukazom od 31. maja t. 1. je bil imenovan poel. Ivan Banel-li za člana višjega gospodarskega sveta. Nov cenik za flvlla Tržaški poteštat je določil za najvažnejše življenske potrebščine naslednji novi cenik, ki je stopil v veljavo z včerajšnjim dnem: Kruh: v hlebčkih po 200 gr. L 2.20, po 500 gr L 2, iz ržene moke po L 2; riž: II. vrste 1.90, I. vrste 2.10; testenine: domače navadne 2.55, domače dobre 2.65; sir: svež tolminski 9; polenovka: Hammer-fest 5.30; olje: dobro olivno iz Barija 7.50, navadno semensko 5.40; sladkor: v kristalih 6.60, v prahu 6.80; kava: Rio navadna 22, San-tos dobra 25.60; slanina: ameriška 7.80, domača prvovrstna 10, slabše vrste 8.90; mast: domača 8; a-merižka 7.80; maslo: sveže naravno 19.50; turšiična moka: bela in rumena 1.45; fižol: galicijski 2.05; grah: zdrobljen domač 2.80; ječmen: debel št. 10 L 2, srednji štev. 5 L 2.40: kavni nadomestki: Frank po 100 gr 1.40, po 200gr 2.55, po 500 gr 6.40. Cene mesa Sveže goveje meso: I. vrste Bprednji deli 6.60 in 7.40, zadnji de^ li 9, brez kosti 11.80; II. vrste sprednji deli 5.80 in 6.80; II. vrste sprednji deli 8, brez kosti 11; III. vrste sprednji deli 5.30, zadnji deli 6.70, brez kosti 9.20; drobje 4.50. Teletina: I. vrste sprednji deli ,7.00, zadnji deli 10.40, brez kosti 14.40; II. vrste sprednji deli 6.40, zadnji deli 9.40. brez kosti 13.40; III. vrste sprednji deli 5.80, zadk nuji deli 8.80, bre« kostd 12.60. Zmrznjeno meso: sprednji deli mastmi 3.40, izbrani 4.60, zadnji deli 5.60, brez kosti 7.20. Ustoličenje tržaškega pokrajinskega gospodarskega sveta Jutri ob 11. uri predpoldne se bo tzvrših) glasom naredbe ministra za nacionalno gospodarstvo on. Spomin na «Balkan« Glasilo tržaške fašistovske zveze je priobčilo v svoji včerajšnji Številki pod tem naslovom naslednjo notico: «S prijaznim privoljenjem gospe Elvire Amhrosini je bil včeraj prenesen v sedež fadja drog italijanske nastave, ki je bila izr vešena raz «Balkan« na večer požiga. Bilo je vprav tekom požige, ko je nadporo&nik Giecomo Vlila, iz Catanije splezal med plameni do vfSjiii/ nadstropij , in redil drog ter nekaj kosov ožgane zastave, ki jih je odnesel s seboj za spo-min.» PoSlIjanJe zavojev po poštL Doslej je bilo mogoče pošiljati nujne poštne zavoje samo iz enega glavnega mesta pokrajine v drugo. Od 10. t. m. dalje pa je bila ta služba razširjena še na vse druge poštne urade kraljevine. Tudi najvišja dopustna teža je bila zvišana od treh na pet kilogramov. Nujni poštni zavoji se razpošiljajo z istimi brzkni prometnimi sredstvi kakor druga pisma, In dostavljajo se na naslov-Ijenčev dom takoj -(ekspresno), komaj dospejo na določeni kraj. Pristojbine truplo nesrečnega mladeniča prepeljano v mrtvašnico mestne bolnišnice, kjer je na razpolago sodni oblasti. Iz tržaškega življenja Tragična smrt mladega Asiavea Otb tragičnih okoliščinah je včeraj izgubil Življenje 24-letni pleskar Viktor Požar, stanujoč v Rocolu in Monte št. 1033. Po daljši brezposelnosti je mladenič pred par dnevi našel dek) v tovarni barv Zonca v ulici Gttirlandaio Št. 22, kjer je včeraj okoli poldne pretakal bencol iz velikega rezervoarja. Pri tem delu je mladeniču zdajci postalo slabo; omamil ga je bencolov plin, ki ga je, čepeč kraj vedra, v katerega je točil bencol, vdihaval v veliki količini Siromak je izgubil zavest ter o-mahnil nad vedro, tako da mu je plin puhtel naravnost v obraz. — V tem kritičnem položaju je o-sta), dokier ga niso č*ez nekaj ča- Smola in a] V mehanični delavnici Karla Fiumisa v ulici Paduina Št. 19, sta dva vajenca včeraj predpoldne mazala s smolo velik zaboj, ko se jima je približal neki tovariš, ki je imel v roki varilno pripravo na bencin. Po neprevidnosti se je približal s pripravo zaboju, ki je mahoma zagorel z velikim plamenom. V strahu, da se ogenj razširi, je eden od navzočnih telefoniral za pomoč gasilcem, ki so kmalu nato prihiteli na lice mesta ter v par minutah opravili svoj posel. Skoda je neznatna. Avtomobil se je rigal Na dvoriSču skladišča tvrdke Fratelli di Lenardo v ulici Gioac-dhinjo Rossini št. 14. se je včeraj popoldne okoli 15. ure vžgal bencin v rezervoarju tovornega avtomobila omenjene tvrdke, ki so ga delavci tam popravljali. Na lice mosta poklicani gasilci so ogenj, ki je precej poškodoval avto, brez težave pogasili. Raaim nezgode Pri delu na parniku «Aventi-no», zasidranem v prosti luki V. E. III., se je včeraj popoldne ponesrečil 32-1 etni premogar Jakob Riosa, stanujoč v ulici Mirti Štev. 17. Ko je z drugimi delavci razkladal premog, ki so ga z žrjavi dvigali v velikih ko£lh na krov is tovorne ladje, privezane ob boku parnika, ga je koš premoga tako močno pahnil, da je padel z višine kakih 4 metrov v ladjo ter si pri tem zlomil desno nogo v gležnju. Ponesrečenec je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico. — Ko je 70-letna Uršula Dolenc, stanujoča v ulici M. Luzzatto št. 4, včeraj predpoldne Sta. z doma, se ji je na stopnicah spodrsnilo, tako da je padla in si pri tem zlomila levo nogo v gležnju. Zdravi se v mestni bolnišnici, kamor Je bila prepeljana z avtomobilom rešilne postaje. — Po krivdi nekega nerodnega kolesarja, ki jo je podrl v bližini njenega stanovanja, je morala včeraj predpoldne iskati pomoči v mestni bolnišnici 70-letna Speran-za Spazzapan, stanujoča v ulici Campo S. Luigi št. 492. Pri padcu si je zlomila desno roko v zapestju; morala se bo zdraviti najmanj mesec dni. Vesti z JioriSkega Goriške mestne vesti GORIŠKI IZVOZNI TBG v petek, dne 15. fnnija. Radi petka, slabega tržnega dneva, malo blaga na trgu, morda 150 kvintalov črešenj. Cene so šle ču-farcam po 2—2.50, belim cepljen-kam po 2-20—2.50 črnim divjakom pa po 3.20—3.40. Stročje je nekoliko padlo v ceni in sicer se je prodajata po 2.50— 2.50. Danes, v soboto, zapustijo nemški dunajski trgovci naš trg in se podajo v Burgenland, kjer že dozorevajo prve črešnje, da jih bodo tam odvažali na bližnji dunajski trg. • Of toritsv svilodnega trsa Tukajšnji poteštat sporoča, da se bo svilodni trg otvoril v Gorici dne 21. junija tn sicer na trgu sv. Antona; drugod se blago v Gorici ne bo smelo prodajati. Trg bo odprt vsak dan od 6. ure zjutraj. Tehtalo se bo blago od 6. pa do 7. ure zjutraj. Kupčije se bodo smele sklepati šele od 7. ure dalje. Vsi kupci morajo imeti posebne nakupne izkaznice, na katerih mora biti naznačen njihov naslov, kupna cena in morebitni odtržek. Po- slovala bo tudi na trgu javna tehtnica, seveda proti plačilu prispevkov, določenih po cenikih. Na kraj, kjer se bo blago tehtalo, ne bo smeđ vstopati nihče drugi razen oseb, ki sklepajo kupčijo ali pa, ki so poverjeni. Kdor koli bi skuša! omejevati svobodo trgovanja ali bi ne ubogal javnih organov ter bd se jim morda celo zoperstav-Ijal, bo moral takoj zapustiti trg. Prepovedan je vstop na trg mešetar jem brea dovoljenja. Noben kupec ne sme od prodajalca zahtevati plačila, Češ da je posredoval. Vsak mešetar se mora legitimirati pri tržnem komisarju. Tržni komisar bo dnevno objavljal srednjo trftno ceno svalodov. Glavno nadzorstvo trga je poverjeno tržnemu komisarju. Prestopki se bodo kaznovali po veljavnih zakonskih določbah. Kako Je n živinskimi potnimi listi Goriški prefekt je naslovil na vse pote&tate goriške pokrajine o-krožnrico, v kateri pravi, da niso živinski potni listi (živ. potni listi za' živinske sejme itd.) predpisani po zakonih. Vendar pa se je po nekaterih občinah vpeljala navada, da se izdajajo. Radi tega pravi prefekt, naj so živinski potni listi izdajajo še naprej, toda le, če jih stranke zahtevajo. Vendar pa ne smejo v takem slučaju obč. tajniki zahtevati od stranke aa tak potni list več kot 50 stotink, če je list ves pisan, ne več kot 25 stotink pa, Če je potni listek le deloma pisan, doloma pa tiskan. Nobena druga pristojbina ni dovoljena. Uradno astali&enje Gospodarskega sveta. Jutri se vrši v Gorici na željo ministrskega predsednika uradno u-stoličenje Gospodarskega sveta. Slovesni otvoritvi bodo prisostvovale glavne mestne, vojaške, politične in fašistovske osebnosti. Umrl Je radi zastrupljanja Včeraj smo poročali o nekem Valentinu Fieglu iz Gorice, kako je moral v bolnišnico radi zastrup-ljenja. Včeraj pa je nesrečnež u-mrl. Zdravniki so dognali, da se je zastrupil pomotoma s strupom za uničevanje podgan. Avto, ki Je na poti okrog sveta, na goriških ulicah V sredo popoldne je vzbujal pozornost ijudstva po goriških ulicah avto ekspedicije «Wander-weil», ki potuje že drugič o-krog sveta. Ekspedicija «Wander-well» iz Amerike potuje po svetu v s vrha zbiranja filmskih posnem-kov različnih krajev in običajev vseh narodov, da jih potem oddaja v HOllywood, kraj, kjer je najbolj razvita filmska industrija. Ekspedicija je sedaj na poti iz Afrike in potuje skozi Italijo in Jugoslavijo ter Srednjo Evropo proti Norveški. Dočim se nahajata en avto in motorno kolo z nekaterimi člani ekspedicije v Trstu, je včeraj en Član ekspedicije z dvema gospodičnama v avtomobilu obiskal Gorico. Gospodični sta ena iz Ho-landske, druga pa iz Kanade. Avto je bil od spredaj poln raznih grbov in znakov držav in pokrajin, skozi katere je potoval. Rojeni, mrtvi ln poročeni v Gorici Od 4. pa do 10. junija 1928 je bilo v Gorici rojenih: 10 moških in 4 ženske. Spupno 14. Umrlo jih je: 5 moškilh in 4 ženske. Skuipno 9. In sicer so umrli sledeči: F. PavšiČ, 61 let; Marija Kodermac, 2 meseca-Ivan Mladovan, 37; Štefan Kancler, 7; Zora Plntar, 1 leto; Jožef Bensa, 76; Marcela Skubin, 16; Jožef Škerjanc, 60; Jožef Markič, 34 Poroke so se Izvršile 3. In sicer sta se poročila Avgust Frankovič z Heleno Brandolin, prof. Devetach Guido z Bruno Zuttioni. Dalo mestnih stražnikov Mestni stražniki so v maju mesecu kaznovali sledeče število prestopkov: Radi raznih občinskih prestopkov 61 — radi nečuvanja živali 1 — radi prehitre vožnje z avtomobili 15 — radi premočne luči pri avtomobilih 8 — radi koles brez nvonca 41 — radi koles bree luči I — radi voženja koles po drevoredu 31 — radi vozov brez tablic II — radi psov brez nagobčnika 6 — radi vozov, ki jih je vodil en sam voznik 5 — Skupno torej 180 «kontravenci jonav». iv j; . -v" v* -'^•"v i .v.: »vini Kti&iuciuc iiaznaujamu vsem su:ojm*om, prijateljem in znancem žalostno vwt, da je naš Ijnbljeni aln, brat, svak RUDOLF SERAŽIN v 25. letu, po kratki in mučni bolezni, v tržaSki mestni bolnici, mirno v Gospodu preminul. Pogreb dragega pokojnika se bo vrgli v nadeljo, dne 17. t. m., ob 16. uri. Iz hiže žalosti v PolenJah-Štjak na domače pokopališče. DOLENJE PRI ŠTJAKU-TR3T, dne 15. junija 192S. Josip in Katerina, atarlSi. Katarina por. Turk, Marija, sestre. Joiip Turk, svak, ln ostali sorodniki. (Mik. psfr. padjetje Muc vb imtrasa Corso V. E. m. 47 IZ KANALA Smitna kosa. V torek zjutraj je preminula po dolgi in trpIenjapoJni bolezni gospa Anica Salvagna v 32 letu starosti. Pokojnica je bila iz znan« KoSirjeve družine, ter se je poročila z g. Salvagno, občepriljubljenim uradnikom pri registrskem uradu v Tolminu. Z nično prezgodnjo smrtjo so izgubili težko prizadeti mož zvesto in ljubečo družico, o-troka pa skrbno in dobro mamico. Vsi, ki so jo poznali in imeli ž njo opravka, jo bodo tefcko pogrešali. Dobra po srcu in mirnega značaja ter živeča samo za svojo družino, je pustila med nami najlepši spomin. Vso ljubezen in spoštovanje do blage pokojnico so pokazali bližnji in daljni sorodniki in znanci, ki so jo spremljali v tolikšnem Številu k zadnjemu počitku. Na ta prezgodnji grob je bilo položenih več krasnih vencev in cvetja; domači pevci pa so se poslovili od preminule gospe Anice z ganljivimi žalostinkarm. Naj ji bo lahka domača zemlja in pokoj njeni duši, a pr?*®*talim naše sofcalje! KCZ ANA Zadnja pot Antona pl. Reya Včeraj dopoldne smo pospremili na zadnji poti veleposestnika iz bližnje vasice La«no Antona pl. Reya, ki je dne 13. t. m. za večno legel k počitku po trudapolnem življenju v starosti 76 let Smrt ga je rešila dolge in mučne bolezni. Takoj zjutraj se je za hip vlila nad zelenimi Brdi ploha dežja in zdelo se je, da bo dež skvaril pogreb. Toda nebo je dovolilo, da se je Reya poslovil od lepih Brd v njihovi največji krasoti. Prisijalo je solnce in vlilo na oroselo zemljo nebo čudovito blagodejno svežost. Okrog devete ure so se jele zbirati pred hišo pokojnega Reye njegovi znanci, prijatelji in okolišni do-ma'čini. Prihajali so Vipolžani, KojšČani, Cerovci, Medanci, Biljan-ci in tudi nekaj Goričanov je bilo med njimi. Vsi ti so se hoteli še enkrat posloviti od pokojnika in ga pospremili na pokopališče. Po prihodu štirih duhovnikov, in sicer iz Kozane, Cerovova, iz Vipolž in iz Medane, se je razvil izpred o-gronune murvo, ki se košati pred domačijo pok. Reye, dolg čm sprevod proti Kozani. Se prej so ko-zanski pevci zapeli Žalostinko «Oj grenak tužni». Sprevod, v katerem so se nahajali tudi* štirje veliki venci svežih rož in zelenja, se je žalostno pomikal po poti vrhu briškega gričevja med z/M enim i vinogradi in rdečimi črešntjami. Človeku se je ob toliki lepoti, v katero je kanila bridka misel o dveh kontrastih: živa narava in mrtev človek — storilo neizrečeno bridko, in ne samo sorodniki in domači, tudi marsikdo drugi je imel solzo v očeh. Tam ob strani se je belila Gradnikova Medan a. Sveti Križ in belo Kojsko, na desni v nebo štrleči Števerjan. Zadnja pot sredi te lepote! Smrt skozi to življenje! Sprevod je krenil navzgor — pa zopet navzdol, dokler se ni zvil skozi Kozano ini se razvil v kozansko cerkev. Krsta sredi cerkve — grmada svežih rož! Potem sta se brali dve sv. maši. MaČo zadušnico s petjem je bral kozanski, tiho pa vipoltki gospod. Pevci so zapel/i «Nad zvezdami«. Sprevod je zopet krenil nazaj proti Lažni, kjer se na sredi poti nahaja pokopališče. Počivališče od življenja utrujenih! Nad cesto, na vrhu malega grička, prav sredi veselih vinogradov leži. Kot bi hoteli vsi oni, ki so tam, Še po smrti gledati vsa lepa in še enkrat lepa Brda. Krasen razgled prav doli v Furlanijo pa do Alp! Sredi pokopališča odprt grob. Krsta se spušča v zemljo. Tišina vlada med vsemi, ki gledajo in razumejo: v prah se povrneš človek! Solze v o-čeh. Duhovniki molijo, množica odgovarja: Zemlja zabobni na krsti. Zamolkel udarec je pe-srm bolj žalostna od one, ki jo pojo pevci: «Jamica tiha»..., «2ivljenja sq našega dnevi kratkii...» Komu niso prišfle solze v oči, komu se ni stisnilo srce v tesnobi? Tako je hon-•čal svojo zadnjo pii Anton pl. Re-ya, številna množica ga je pospremila mu izkazala zadnjo čast. N\j počiva v miru! AJDOVŠČINA Smrtna kosa. Zadnji vreme-nski preobrat je-prinesel vroče pol&tne dni. Njihova prva žrtev je bila tukajšnja vdova Alojzija Prosen roj. Pogan, mati sedmih otrok in taSča ključavničarja Edvarda Kalina. Zadela jo je kap pred hišo v hipu, ko je zaužila nekaj črešenj. Hudo preizkušenima družinama Prosenovi in Kalinovi naše iskreno sožalje' Prva je svoj čas izgubila očeta v vojni in je sed«,j po izgubi matere popolrvoma osirotela. Edvardu Kalinu pa je v zadnjih treh letih SLiirf ugrabila očeta, dva otroka, polu.-brata Ivan. Pipana in sod »j še taščo. Naj bi mu duša, petkrat u-žaljena, v tugi in bolesti prekaljena, izšla iz žalosti krepka in u-staljena! VEDRIJAN Nesreča malega dečka Dne 12. junija se jo pri gašenju apna ponesrečil mlad deček Zor-zut. Igral so jo in gasil v neki prazni granati košček apna. Ko pa jo vlil vodo v granato, kjer se je nahajalo že apno, mu je brizgnila apnica v desno oko Iti mu ga pokvarila. Nevarnost je, da izgubi se levo oko. Treba bi bilo malo več pazljivosti. BRZNO PCfeOCILO Trst, dne 15. maja 1928. Amsterdam 764-770, Belgija 264-268, Francija 74.60-74.90, London 92.70-92.90, New York 18.94-19, Španija 312.25-318.25, Švica 365.50-367.50, Atene 24.40-24.90. Berlin 451-457, BukareSt 11.45-11.85, Pra^ ga 56.i2«-56.4?M? Ogrska 329-335. Dunaj £34.50-?" Zagreb 33.3 -33.62«. Uradna cena zlata (14. VI.) L 366.80; Liktorsko posojilo L 86; vojnoodškodninsko obveznice L 77.- HALI OGLASI ČEVLJARSKI poldelavec se sprejme.* Via Udine 65 66$ PEKOVSKI pomoćnik, okoli 20 let star. so sprejme. Jančar, Divača 667 SKOPO. HIŠA s tremi mebltranimi GObami in kuhinjo se odda za poletni čaa. Pri hiSi je travnik in gozd. Pojasnila se dobijo v gostilni Furlan, Skopo, železniška postaja Dutovlje. 666 DEKLE, Slovenka, zmožno vseh hišnih del in kuhanja se sprejme. Predstaviti se samo z dobrimi spričevali, v via CrUpi 69, od 11. ure naprej. 665 Najprikladnejša darila 2m BIKH0 dobite pri ALBERTO POVHDJrst.tflg Hflzzinl46 Avtomobilska proga Trst-Lokev-Divača-Senožeče PODJETJE BRUNELLI Odhodi s trga Oberdan. Vozni red od 15. junija do 30. septembra. D elav n i k: Odhodi Iz Trsta: 12. In 17.30. Dohodi v Senožeče: 13.30 in 19. Odhodi iz Senožeč: 7 zjutraj in 18. zv. Nedelja: Odhodi Iz Trsta: 7.30, 14.30 in 1& Dohodi v Senožače: 9., i6. in 17.30. Odhodi Iz Senožeč: 7., 18.30 in 18.35. Listki za tja in nazaj: Trst-Divafa in nazaj L 13'—. Trst-Senožeče in nazaj L 16'—, Avtomobilska proga Ghiozza-VUla Revoltella-Cacciatore Vsako nedeljo in pripoznan praznik od 15.30 do 20.30 neprenehoma. Navadna vožnja L 3.— s povratkom L 5.—. PODLISTEK [V. J. KR1ŽANOVSKA: Pajčevina Roman ▼ Štirih delih Iz ruščine prevedel L V. ( 106) IV. Opozorjen po ženinih besedah je grof sam opazil v družbi neko prikrito sovrafftvo napram Milici, dasi so se vedli popolnoma pravilno napram njej in si očitno prizadevali ohraniti zunanje soglasje. Ti sovražni odnošajl so zdaj zadeli tudi njega. V tistem času Je vsa damska polovica mestnega fcvetiča živela v nestrpnem pričakovanju plesa, ki ga je priredilo Častnidtvo o priliki ženitve nekega polkovnega častnika s hčerko bogatega sosednega posestnika. Vse mesto je bilo povabljeno na ples in celo sam general, brigadni poveljnik, je obljubil priti, ker je bil daljnji sorodnik neveste. Mestne in polko»vne dame so bile torej zaposlene z velikimi pripravami. — A o, ali se smem vsaj takrat obleči, kakor so spodobi? — je vprašala Milica moža. — Kakor ti je drago, — je odgovoril grof, — vse bodo lepo oblečene. Med mnogoštevilnimi Miličinimi oblekami je bila ena izdem «proizvodov» Pakena, — ki je bila tako napravljena, da jo je mogla okrasiti s svojimi Čudovitimi čipkami point d'Angleterre. To obleko si je izbrala za ples; glavo si je nakitila z briljantnim diademom, na vrat si je nadela veliki niz biserov svoje babice, na prsa pa si je pripela z dragoceno brofto Šop narclsov, ki so bili njeni priljubljeni cveti. Bogata, a istočasno preprosta obleka prosojne beltoe se je tako podajala nežni Miličini lepoti, da je Berenklau navdušeno poljubil belo mra-mornato Ženino ramo, ko ji je podajal Čipkasto maintiljo, ki je imela podvlako iz krepa. — Danes si krasna kakor Armida! No... no... takftne obleke niso videli še v častniškem zboro-vališču, — je pristavil ter vadihnil, kakor da ga nekaj vznemirja. Grofova slutnja je bila utemeljena, kar Mili- čina pojava je vzbudila veliko pozornost. Izvzem-ši nevesto in nekatere gospe posestnikov, ki so si naročile obleke v Parizu in ki so bile okusno oblečene, so si ostale žene in dekleta naročila obleke pri mestnih šiviljah, ali pa jih celo same krojile. Njihovi nerodni izdelki so se poleg Milice, ki je bila odeta s pariško razkošnostjo, še posebno izticall. Alma pl. Vizenbrukova je uporabila nadčloveške sile, da bi prekosila obsovraženo nasprotnico, in je v ta namen odpotovala v prestolico. Svojo obleko je obšila s prav lepimi čipkami, ki jih je podedovala po moževi materi, a okrog vratu si je nadela nakit iz biserov in rubinov, ki je bil do zdaj predmet splošne zavisti in je slovel kot prvovrstno delo. Toda vse to je bilo v primeri z MiliČino obleko, njenimi čipkami, briljanti in biseri neznatno in je docela utonilo med množico srednjih in grdih oblek. Almina jeza je bila tako velika, da se je komaj držala v mejah dostojnosti; zato pa je s svojimi strupenimi opazkami podpihovala nevoljo ostalih dam proti «Rusinji», ki se je drznila bahati se s svojim razkošjem m se vrhu tega kiti s «ponarejen> i» dragimi kamni. kar niim se ie zdelo docela neveriatno. da mo- rejo biti briljanti in biseri take velikosti pristni ter v posesti navadnih smrtnikov. Splošno razburjenje je bilo taJtšno, da so priMi noka