št. 20 PTUJ, dne 31. maja 1963 CENA 20 riN •Teis. volivcev 997 glasov. 5. VREČKO Vladimir iz Ptuja, Ormošika c. št. 28 v volilni enoti št. 5 — Ptuj V; ki je dobil od 1295 vpis. volivcev 1206 glasov, 6. LACKO Lizika iz Ptuja, Za- grebška c. 54 v volilni enoti št. 6 — Ptuj IV; ki je dobila od 1374 vpds. volivcev 1234 glasov. 7. KLAJNSEK Alojz iz Mi- hove št. 4 v volilni enoti št. 7 — Cirkovce; ki je dobil od 1446 volivcev 1267 glasov. 8. ORLAC Ivan iz Cirkulan št. 9 v vodilni enoti št. 8 — Cirkula- ne 1; ki je dobil od 936 vpis. vo- livcev 878 glasov. 9. FURMAN Slavko iz Pohor- ja št. 15 v volilni enoti št. 9 — Cirkulane II; ki je dobil od 960 \'pis. volivcev 882 glasov. 10. CEH Olga iz Janeževc št. 7 v volilni enoti št. 10 — Dester- nik I; ki je dobila od 869 vpis. volivcev 789 glasov. 11. MARINIC Jamko iz De- stemika št. 10 v volilni enoti št. 11 — Desternik II; ki je dobil od 928 vpis. volivcev 890 gla- sov. 12. ZLAHTIC Anton iz Bari- slav št. 20 v volilni enoti št. 12 — Dolena; ki je dobil od 1299 \Tpis. volivcev 1175 glasov. 13. FRANJKOVIC Franc iz Domave št. 2a v volilni enoti št. 13 — Domava; ki je dobil, od 1056 vpis. volivcev 978 glasov. 14. SISINGER Franc iz For- mina št. 55 v volilni enoti št. 14 — Gorišnica I; ki je dobil od 1170 vpis. volivcev 677 glasov. 15. KRAJNC Franc iz Ptuja, Rajšpova ul. št. 12 v volilni enoti št. 15 — Gorišnica II; ki je dobil od 1147 vpis. volivcev 606 gla- sov. 16. KOKOL Jožef iz Krčevine pri Vurbergu št. 1 v volilni eno- ti št. 16 — Grajena; ki je dobil od 1179 vpis. volivcev 1096 gla- sov. 17. ZUPANIC Franc iz Sp. Hajdme št. 38 v volilni enoti št. 17 — Hajdina I; ki je dobil od 1143 vpis. volivcev 1042 glasov. 18. MUZI<:K Jožef iz Kungote pri Ptuju št. 48 v volilni enoti št. 18 — Ha,idiha II; ki je dobil od 1306 vpis. volivcev 1236 gla- sov. 19. KAUCiC Ivan iz Juršinc št. 30 v volilni enoti št. 19 — Juršinoi; ki je dobil od 1276 vpis. volivcev 1180 glasov. 20. JABLOCNIK Maks iz Ki- dričevega št. 2 v volilni enoti št. 20 — Kidričevo; ki je dobil od 1275 vpis. volivcev 1223 glasov. 21. KMETEC Janez iz Vel. Vafnice št. 34 v volilni enoti št. 21 — Leskovec; ki je dobil od 12.^ vpis. volivcev 1107 gla.sov. 22. DOLENC Franc iz Lovren- ca na Dravskem polju št. 37 v voUlni enoti št. 22 — Lovrenc na Dravskem polju; ki jc dobil od 1236 vpis. volivcev 1110 glasov. 23. GOLOB Ivanka iz Maj- šperka 9a v volilni enoti št. 23 — Ma.išperk; ki jr dobila od 1184 vpis. volivcev 1087 glasov. 24. SOLINA Alojz iz M.srkovc š-t. 31 v volilni enoM st. 24 — Markove! I; ki je dobil od 1132 "Vpis. volivcev ^523 glasov. ^ 25. HORVAT Janko iz Strele st. 15 v voLlni enoti št. 25 — Mar-kovci II; ki je dobil od 1366 vpds. volivcev 728 glasov. 26. VAUPOTIC Marica iz Ja- blovca št. 32 v volilni enoti št. 26 — Podlehnik I; ki je dobila od 789 vpis. volivcev 712 glasov. 27. KRiZANClC Jože iz Ptu- ja, Trstenjakova ul. št. 11 v vo- lilni enoti št. 27 — Podlehnik II; ki je dobil od 1044 vpis. volivcev 772 glasov. 28. SEGULA Mimica iz Polenc št. 41 v volilni enoti št. 28 — Polenšak; ki je dobila od 1004 vpis. volivcev 631 glasov. 29. GAJŠEK Stanislav iz Sto- govc št. 46 v volilni enoti št. 29 — Ptujska gora; ki je 'dobil od 916 vpis. volivcev 866 glasov. 30. CUCEK Alojz iz Ptuja, Ljutomerska c. 28a v volilni eno- ti št. 30 — Rogoznica; ki je do- bil od 1641 vpis. volivcev 1472 glasov. 31. ADAM Franc iz Stoperc št. 13 v volilni enoti št. 31 — Sto- perce; ki je dobil od 924 vpis. volivcev 563 glasov. 32. TASNER Franc iz Ločiča št. 14 v volilni enoti št. 32 — Trnovska vas; ki je dobil od 841 vpds. volivcev 790 glasov. 33. PURG Avgust iz Juro\'C št. 8 v volilni enoti št. 33 — Vi- dem; ki je dobil od 1419 vpis. volivcev 1204 glasove. 34. VRSlC Ana iz Vitomarc št. 86 v volilni enoti št. 34 Vito- maTCi; ki je dobila od 1036 vpis. volivcev 935 glasov. 35. REISMAN Jože iz Zavrča št. 11 v volilni enoti št. 35 — Zavrč; ki je dobil od 1160 vpis. volivcev 1074 glaso\'. 36. JERIC LUDVIK iz Zetal št. 22 v volilni enoti št. 36 — 2e- tale; ki je dobil od 1193 vpis. vo- livcev 1081 glasov. ZBaR DELOV. SKUPNOSTI Občinska volilna komisija je ugotovila, da so bili na podlagi \ 11. člena zakona o volitvah od- boimikov občinskih in okrajnih iskup.ščin izvoljeni v zbor de- lovnih skupnosti občinske skup- ščine v FMiuju naslednji odbor- niki: A. v skupini gospodarstva; 1. v volilni enoti št. 1 TGA Glinica: AUER ing. Franc, Ptuj, Ljutomerska cesta 20; ki je do- bil od 385 vpis. del ljudi 359 gla- sov. 2. v volilni enoti št. 2 — TG^A Aluminij: LAJH Ra.jko, Kidriče- vo 1; ki je dobil od 399 vpis. del. ljudi 378 glasov. 3. v volilni enoti št. 3 — TGA Vzdrževalni obrati: TOMSE Al- bin, Ptuj, Vičavska pot 19; ki je dobil od 518 vpis. del. ljudi 489 glasov. 4. v, volilni enoti št. 4 — TGA Strojna energetika: KLANCNIK Rozika, Ptuj, Jadranska 2; ki je dobila od 477 vpis. del. ljudi 456 glasov. 5. v volilni enoti št. 5 — TAP Ptuj: KOVAČ Andrej, Ptuj, Ro- gozniška cesta 51; ki je dobil od 481 vpis. del. ljudi 429 glasov. 6. v volilni enoti št. 6 — MTT Majšperk: PLANINC Anja, Maj- šperk 11; ki je dobila od 387 vpis. del. ljudi 329 glasov. 7. v volilni enoti št. 7: JUR- GEC Marica, Ptuj, Slovenski trg 11; ki je dobila od 375 vpis. del. ljudi 347 glasov. 8. v volilni enoti št. 8: MERC Konwd. Ptuj. Zagrebška cesta 40; ki je dobil od 354 vpis. del. l.]udi 332 glgasov. 9. v volilni enoti št. 9: VRTIC Konrad. Dornava 53; ki je dobil od 430 vpis. del. ljudi 414 glasov. 10. v volilni enoti št. 10: KRALI Milena, Ptuj, Ulica he- roja Lacka 5; ki je dobila od 387 vpis. del. ljudi 345 glasov. i 11. v volilni enoti št. 11: FRAS I Terezija. Ptuj. Spo]e''.'*akova uli- i ca 2; ki je dobila od 341 vpis. I del. ljudi 314 glasov. 12. v volilni enoti št, 12: RI- JAVEC Aloiz. Ptuj. Stuki 15a: ki .le dobil od 520 vpis. del. ljudi 366 gla^v. ! 13. v volilni enoti št. 13: VOB- ' NER Kari, Ptuj, Tru^barjeva ce- sta; ki je dobil od 500 vpis. del. ljudi 480 glasov. 14. v volilni enoti št. 14: TO- MANIC Franc, Ptuj, Trubarjeva cesta; ki je dobil od 355 vpis. deL ljudi 351 glasov. 15. v volilni enoti št. 15: GR- DISA Štefka, Ptuj, Vičava 6; ki je dobila od 500 vpis. del. ljudi 299 glasov. 16. v volilni enoti št. 16: ZlG- MAN Vinko, Ptuj, Gregorčičev drevored 7; ki je dobil od 516 vpis. del. ljudi 493 glasov. 17. v volilni enoti št. 17: VO- DA Mirko, Ptuj, Cankarjeva uli- ca 6; ki je dobil od 329 vpis. del. ljudi 326 glasov. 18. v volilni enoti št. 18: VAJT Vinko, Apače 159; ki je dobil od 585 vpis. del. ljudi 506 glasov. 19. v volilni enoti št. 19: HE- RIC Zoran, Breg 15, p. Majšperk; ki je dobil od 321 vpis. del. ljudi 280 glasov. 20. v volilni enoti št. 20: KRA- VOS ing. Sonja, Ptuj, Ciril Me- todov drevored 4; ki je dobila od 1529 vpis .del. ljudi 1350 glasov. 21. v volilni enoti št. 21 (KZ Jože Lacko): LACKO Milan; ki je dobil od 60'50 vpis .del. ljudi 5090 glasov in TOPLAK Simon; ki je dobil 5329 glasov. 22. v volilni enoti št. 22 (KZ Haloze): DREU Vinko; ki je do- bil 3527 glasov in BRATUŠEK Jože; ki je dobil 34'22 glasov. 23. v volilni enoti št. 23 (KZ Dravs'ko polje): JAGER Zvonko, ki je dobil 699 glasov. 24. v volilni enoti št. 24 (KZ Ptujsko polje): PRELOG Franc, ki je dobil 839 glasov. 25. v volilni enoti št. 25 (KZ Hajdina): VRATIC Jože; ki je dobil aiS glas(w. R« v skopali prosvete in kul- ture: 26. v voMtod enoti št. 26: BRAS Ljudmila, Ostal Metodov drevo- red; ki >e dotrila od 176 vpdis. d«l. ljudi 173 gskbsov. 27. v volilni enoti št. 27: BRACKO Katica, Ptuj, Muzej- s>ki trg 1; ki je dobila od 146 vpis. del. ljudi 143 glasov. 38. v volilni enoti št. 28: HAN- ZEL Zdenka, Kidričevo 2; ki je dobila od 150 vpds. del. ljudi 143 glasov. C. v skupini zdravstva in so- cialnega varstva: 29. v volilni enoti št. 29: LI- POVSEK Vida, Ptuj, aril Meto- dov drevored 1 c; ki je dobila od 169 vpis. del. ljudi 167 glasov. 30. v volilni enoti št. 30: PO- ZNIK dr. Aleksander, Ptuj, Gregorčičev drevored 6; ki je dobil od 370 vpis. del. ljudi 206 glasov. DEMŠAR dr. Marko, Ptuj, Ljutomerska cesta 20; ki je dobil od 310 vpds. del. ljudi 234 gla-sov. 31. v volilni enoti št. 31: SAR- MAN Adi, Ptuj, Ulica heroja Lacka; ki je dobil od 159 vpis. del. ljudi 157 glasov. C. v skupini d^ovnih Undi v državnih organih, družbe- nih organteacajah in dru- štvih: 32. v volilni enoti št. 32: KBI- STANIC Ivica, Ptuj, Cesta Ol- ge Meglič; ki je dobila od 244 vpis. del. l,iudi 242 glasov. 33. v volilni enoti št. 33: IG- NJATOVIC Sima, Ptuj, Gregor- čičev drevored 8; ki je dobil od 251 vpis. del. ljudi 245 glasov. Volitve 16. junija potrditev našega sistema Ni naključje, da je na vseh predvolilnih s«»stankih čutiti na različne načine ideje znanega pisma Izvršnega komiteja CK ZKJ in 4. plenuma, ni naključje, da pogosto omen.ia,)o naši občani v ptujski občini govore tov. Tita. kakor tudi ni nakl.hičje, da so v zadnjih mesecih vsa politična razmišljanja prežeta z načeli, ki so bila sprej<^ v teh doku- mentih in v na.^i novi ustavi. Ogromen napor družbeno po- litičnih sil, skratka ogromna ve- čina delovnih ljudi v teku zad- njih let jc rodil pozitivne sa- dove: v zaveflrti občana so se ustalila napredna načela naše socialistične demokracije in te- meljne naloge, ki jih terja ure- sničitev teh načel. Posebno za- nimanje naših delovnih ljudi na I>ravskem in Ptu.fskem polju ter v Halozah in Slovenskih goricah za vse oblike predvolilne aktiv- nosti, pomeni med drugim do- kaz, da je naš občan priprav- ljen neposredno prispevati k re- ševanju vseh tistih gospodarskih in drugih nalog, ki jih terja raz- voj socialističnih odnosov v ob- čini in v Jugoslaviji na sploh. Dosedanja predvolilna aktiv- nost v posameznih krajih naše občine je demantirala vse tiste skeptike, ki premalo zaupajo na- šemu občanu in sploh premalo zaupajo vsem napredno mislečim delovnim ljudem v naši komu- ni. Na volitvah 24. in 26. maja so naši občani pokazali svojo vi- soko družbeno zavest. Našim ob- čanom, našim delovnim ljudem moramo zaupati. Temelj oziro- ma središče naše nove ustave je človek, in tega še ni zabeležila do danes nobena ustava v svetu. .Naša temeljna težnja ,ie poglab- ljanje socialistične demokracije in pritegnitev čedal.ie večjega števila naših delovnih ljudi in državljanov za sploh k vsakdanji politiki pri reševanju raznih problemov v cil,fu, da dosežemo še kvalitetnejši in hitrejši go- spodarski in splošno družbeni napredek. S pozitivnimi predlo- gi in zdravo kritiko je že v ča- su pred volitvami naš občan kot vivlivec živ, neiposreden interes za pozitivno reševan.Je vsakda- njih problemov. Pogumna kriti- ka lastnih nepravilnosti ni, kot bi to tahko i^čakovali v dru- gačnih družbenih odnosih — povzročila zastoja. Narobe, priv ta kritika je po- stala vzpodbuda novim prizade- vanjem in velikim pozitivnim rezultatom, ki se že čedalje bolj kažejo. Naše neutrudno izbolj- ševan.ie družbenih odnosov, po- meni tudi istočasno gospodar- sko družbeni napredek v občini. Razvoj delitve dohodka po de- lu, odnosov med ljudmi, razvoj pri spremin.ianju odnosov na po- deželju sprošča pri nas v ob- čini in v Jugoslaviji nadaljnji š« h1tTe,tši vse splošni razvoj go- spodarstva in drugih služb. Na- ši delovni ljud.ie se zavedajo do- sedanjega napredka v občini Ptuj in gleda,jo s ponosom v prihodn.ioRt, kar smo dokazali tudi na volitvah 24. in 26. maja. (Procent udeležbe 24. maja je hil 96,7, — 26. maja pa za ob- činski zbor 95,2®/« — in za ob- činski zbor delovnih skupnosti — iz kmetijske skupine 95,5®/«.) Tako visoka udeležba naših občanov na volitvah pomeni vi- soko zavest naših občanov. Ra- zumljivo pa je tudi, da je ma- terialni razvoj v Jugoslaviji in v naši komuni bistveno napre- doval napram prejšnjim letom. Naš občan se zaveda velikih re- zultatov, ker ti so očitni v vseh krajih naše države in na vseh področjih družbenega življenja, pa tudi na področju naše obči- ne. Samo v zadnjih petih letih se •je v občini Ptuj dvignil narodni dohodek na prebivalca od 115.800 na 2n6..'i00 din. Ta podatek kaže na hiter raz- voj naše komune. Zavedati pa se moramo tudi, da so naše mož- nosti pri razvoju ptujske občine še večje. Zato govorimo v dneh volitev ne samo o tem, kar smo dosegli doslej, marveč tudi o tem, kar nas čaka odslej naprej. V središču tega gibanja je naš človek, naš občan, ki jc 24. in 2fi. maja dokazal svojo zavest in ki bo izvršil svojo državljansko dolžnost pri volitvah 16, junija v predstavniška telesa republi- ške in zvezne skupščine. S tem, da bomo šli 16. junija ponovno vsi na volišča, bomo dokazali, da ne izpolnjujemo samo svojih dolžnosti kot občani, ampak bo- mo s tem izrazili spontano enotnost, ki na® povezuje t pri- zadevan.|u za zgraditev čedalje bolišega živl.tenja v na§i občini in v naši socialistični Jugosla- viji. B. G. Medtem ko je jugoslovansko notranjepolitično življenje vi«?mer- jeno na volitve in njihovo izved- bo, so se dogodki zunaj jugoslo- vanskih meja osredotočili pred- vsem na glavno mesto Etiopije, kjer je zasedal afriški »vrh« in sprejel tudi daljnosežne zaključ- ke. Za bodoči mir in varnost je pomemben tudi predlog sovjet- skega premiera Hruščova o Sre- dozemlju kot brezatomskem pa- su, ki je naletel na velik odmev v svetu. Afriški »vrh« Ze v času, ko so v etiopskem glavnem mestu pripravljali vse potrebno za sestanek šefov neod- visnih afriških držav in vlad, je bilo očitno, da bodo zaključki s tako pomembnega srečanja (.sode- lovalo je 31 držav) zgodovinske narave. Potek zasedanja in za- ključki samo potrjujejo, da so bi- le take domneve točne. Omenimo naj, da so se afriške dežele v bistvu odrekle doseda- njih grupacij, kakršne so bile skupine Casablanca, Brazzaville in Monrovia. Tako združevanje, ki je bilo morda razumljivo prve dni, je kmalu postalo leglo raz- druževanja, kar so znale izkori- stiti nekdanje kolonialne metro- pole v želji, da ohranijo pri do- ločenih režimih svoj politični in gospodarski vpliv. Zato je z leti dozorelo prepričanje, da ima Af- rika dovolj skupnih problemov, ki jih lahko reši samo s .skupnimi močmi. In prav tem problemom so dali na konferenci prednost in slednjič dosegli, da so ustanovili Organizacijo afriške enotnosti, zarodek vseafriškega združeva- nja. Kaj ima Afrika skupnega? O tem smo že pisali. Predvsem ža- lostno kolonialno preteklost (zao- stalost, nizko življenjsko raven, nerazvitost, razcepljenost, ki jo podpirajo biv&e metropole, ple_ mPTitka razdmbljenost itd.) in prizadevanja neokolonialistov, da bi si utrdili pozicije tudi potem, ko je večina afriške celine posta- la i>olitično in upravno neodvis- na. Ustanovna listina Organizacije afriške enotnosti jasno govori o tem, ko pojasnjuje smotre vse- afriške organizacije, njene orga- ne in delo. Upošteva tudi pisa- nost afriških problemov, ki jih ne bo mogoče rešiti naenkrat. Na drugi strani pa opozarja na nevarnost neokolonializma in s tem potrebo po enotnosti in skupnih nastopih. Zato predstav- lja koit celota izredno pomemben zgodovinski dokument, podlago za bodočo enotno Afriko. Prav je, da omenimo, da so af- riški voditelji dali vse priznanje druženim narodom in da so svojo listino povezali tudi z listino OZN. Brezatomsko Sredozemlje Zadnje čase smo slišali že več predlogov o pasovih brez atom- skega orožja. Spomnimo se samo predloga poljskega zunanjega ministra Rapackega za Srednjo Evropo, predloga šestih latinsko- ameriških držav o brezatomski Latinski Ameriki in predloga af- riških držav o brezatomski Afri- ki. Najnovejši sovjetski predlog, naj bi tudi Sredozemlje spreme- nili v brezatomski pas — predlog podpirajo tudi vse balkanske dr- žave — je poleg tega še vedno tesno povezan z odločitvijo mini- strskega sveta NATO, da postavi- jo v Sredozemlju na noge večna- cionalne jedrske sile z ameriški- mi jedrskimi podmornicami in raketami z jedrskimi glavami, britanskim strateškim letalstvom in taktičnim letalstvom ostalih držav-članic. Tako ladjevje bi namreč križarilo po Sredozemlju in bi predstavljalo oviro za nor- malno svobodno plovbo ter stal- no nevarnost pred spopadom. Zato je razumljivo, da atlantski pla- nerji na sovjetski predlog mol- če ... Lep uspeli no volltvoh na ormoškem območju Na dan volitev 26. maja je bilo na območju ormoške obči- ne ugodno vzdušje. Ta dan je bil za občane, ki so tega dne i^zpolnili dvakrat volilno dolž- nost, še izredno važen. Nam- reč, to nedeljo so volili odbor- nike za občinski zbor in od- bornike za zbor delovnih skup- nosti kmetijske skupine. Veli- ke množice ljudi so se zbrale tega dne pred volišči in čakale že pred še»to uro na otvoritev volišč. Gasilci v Savcih in dru- god T oI>čini so prihajali kolek- tivno na volišča in tako v spremstvu godb opravili svojo volilno dolžnost. Delovni koleik- tivi podjetij, ustanov in zavo- dov so skoraj povsod prihajali kolektivno volit. Mladina in mladi voliki so na volišča pri- hajali v skupinah. Razveseljiva je bila udeležba na volitvah že v predpoldanskem času. Le- po okrašena volišča so opozar- jala občane, da ne gre za ne- kaj v.^akdanjega. marveč za iz- voliitev občinskih odbornikov, ki razumejo našo družbeno stvarnost in želje občanov, ki jih morajo znati prenašati in uresničevati v duhu hitrejše- ga razvoja in dviga življenj- skega standarda. Predvolilno de- lo. kakor tudi volitve v občin- siko skupščino so bile izvršene z največjim čutom (xlgovorno- siti, z velikim zavzemanjem c]a(nov SZDL, ZK, občinske po- litične komisije in krajevnih političnih aktivov. Posebno skrb pa so volitvam in pred- volilnemu delu posvetili poli- tični forumi ter ostali družbe- no politični faktorji. Tudi mla- dina je odigrala pomenbno vlo- go. Mladinsko delo se v občini precej čuti. predvsem pa mla- dinska zave^^t. ki se je f»drazila predvsem na dan volitev. V občini je bilo S4. volišč z 12."50 volilnimi upravičenci. Novo izvoljeni odborniki ob- činske skupščine bodo "5. juni- ja na svoji prvi seji i>zl3rali svoje predstavnike za okrajno skupščino in poslance v štiri samoupravne zbore republiške in zvezne stkupščine, in sicer v go«spodarsr, xn v organizacij-' »ko politični zbor. Na volitvaK za občinski zbor so bili izvolje- ni naslednji tovariši in tova- riši ce. Matija Pajnkihar družbeno politični delavec, za Ormož, z 97,4%. Drago Zabavnik, za II. del mesta Ormoža, kmetijski tehnik, z 98%, Štefka Petek, uslužbenka za Hardek, z 96,1%, Pavel Zadravec, kmet, za Lo- peršice, z 94,9%, Terezija Šte- fančič, agronom, za Lešnico, z 92%, Ivo Raušl, trgotrski dela- vec, za Obrež, z 88,40/0. Albert Ivanuša, kmet. za Gral>e, z 88.8%, Anton Dečko, kmet, za Središče, z 89,3%, Staniko Naj- žar, vinogradniški delavec, za OMlenince, z 93,8%, Ema Cu- rin, kmetijski tehnik, za Vitan, z 94,2 «/n, Stanko Peserl, kletar, lavec, za Kog, z 94,1%, Matija Ratek, direktor, za Vinski vrh, z 94,2%, Stanko Pešal, kletar, za Miklavž, z 94,7%, Alojz Skri- njar, kmetij.ski tehnik, za Mali Brebrovnik, z 93%, Martin Hab- janič, kmetijski tehnik, za Ži- rovnice, z 92,5%, Jože Antolič, za Runeč, z 94.1%, Janez Rajh, del avec, za Ivanjkovce, z 94,2%, Ivan Kuprič, zidarski polir, za Savce. z 88.8% Tvo Rajh, usluž- benec, za Koračice, z 89,3%, Anica Oman, učiteljica, za To- maž, z 91,6%, Albin Kaučič, tr- govski poslovodja, za Podgorce, z 96,1%, Joško Korpar, kmet, za Cvetkovce, z 96,7%, Franc Bombek, šofer, za Veliko Nede- ljo, z 88.6%, Ivan Kandrič, kmet. za Trgovišče, z 90% in Berta Munda. trgov.ska pomoč- nica, za Sodince. z 90 1%. Od do.sedanjih volitev po osvob(>lj uspele. Povprečna udeležba na volitvah za občinski zbor je bi- la 93%. ali nekoliko nad repu- bliškem povprečjem. Omeniti je treba, da so nekatera voli- šča bila 100% obiskana že pred deveto uro. kot npr. Vitan. Ja- strebci. Kog. Gomila. Krčevi- na. Temnar. Vinski vrh in dru- ga. Na dan volitev že n'^l4aj minut pred 16. uro so zaklju- čila z delom v«ia volišča v ob- čini razen štirih. Na volitvah za zbor delovnih skupnosti pa so bili i^volieni (Nadaljevanje na 2. stran^) Stran 2 r EDNIIC PTTJ, DOT: 31. MAJA 1963 Ormoški grad bodoče turistično gostinsko središče občine SE LETOS 8 MILIJONOV DINARJEV INVESTICIJ — JEDRO ORMOŠKEGA GOSTINSTVA V GRADU — UREDITEV PARKA OKOLI GRADU — V PARKU N OV KOPALNI BAZEN Gradovom na Slovenskem bi lahko rekli »umirajoči« gradovi. Za vse mogoče reči jih uporab- ljajo (od uradov, sedežev kmetij- skih zadrug in stanovanj), a ma- lokdo jih vzdržuje. Kjer so gra- dovi gostinsko-turistični objekti, jih podjetja v glavnem še vzdr- žujejo, toda turističnih gradov je malo. Tem maloštevilnim se bo letos pridružil tudi grad v Ormo- ža!. V občini imamo dva neureje- na, toda pomembna zgodovinska gradova, v Ormožu in pri Veliki Nedelji, ki zaradi nezadostnih p>opravil razpadata. Oba gradova sta nesmotrno izkoriščena za sta- novanja. Gradov n« obnavljamo, ker se včasih ne moreta ujeti kar dva činitelja: če je grad pomemben kulturnozgodovinski arhitekturni spomenik, bdi nad njim služba za spomeniško varstvo in razumlji- vo je, da ta ne dovoli, da bi gradove po mili volji prezidavah in spreminjali njihovo zunanjost in notranjost. Uporabniki gradov pa zaradi te zaščite le za silo uredijo prostore, ki jih uporab- ljajo, fasade in različni drugi za stanovanje neprimerni objekti pa žalostno propadajo (primer kape- la na Borlu in stolpiča, ki sta se skoraj že porušila). Tudi na teh gradovih v občini so okrušene stene, predvsem tiste, ki so po- stavljene proti severu. Okna so polomljena, v zidovih so razpoke in drugo. Zato je treba gradove, ki predstavljajb bogato kulturno znamenitost, čimprej urediti. Kategorizacija gradov, ki so jo izvedli v Sloveniji, bo gotovo vnesla več perspektive, kako in kaj storiti s E>osameznimi grado- vi. Ta namreč predvideva, kate- re gradove je mogoče obnavljati in preurejati, ne da bi bilo to v nasprotju s spomeniško varstve- nimi interesi. V Ormožu so se odločili, da bodo svoj grad »oži- vili« s tem, da ga bodo preuredili v zgodovinsko privlačno kultur- no turistično točko,, ki bo sredi- šče gostinstva v občini z lepo opremljeno restavracijo in novim kopalnim bazenom, ki ga bodo zgradili v kratkem na površini odstranjenih grajskih hlevov. Zapuščeni graski park bodo ob- novili in uredili. Ta park pred- stavlja veliko vrednost, ker so v njem lepotična drevesa, ki so v drugih krajih Slovenije le redka, kot npr.: piramidasti hrast, ro- gati hrast, rogati jesen, rdeče-be- lo cvetoč kostanj in nekaj vrst iglavcev iz južnih krajev. Do sedaj je bil grajski park nestro- kovno vzdrževan. Za ureditev parka bodo priteg- nili vrtnarje, ki bi naj uredili park tako, da bo povezoval grad z 200 metrov oddaljeno vinsko kletjo, ki bo letos jeseni pričela obratovati. Ob pregledu parka je bilo ugotovljeno, da je treba vsa debelejša lepotična dreve&a iz spodnjega dela parka pri Dravi podreti, da bi prišlo središče parka do večje veljave. Sredi grajskega parka je grajska grob- nica. Blizu bodo uredili tudi športna igrišča, ki bodo primerna za občinska tekmovanja. Grajski vhod že spreminja svojo zuna- njost zaradi gradnje nove ben- cinske črpalke. Ormoški grad [e star 700 let Mnogi gradovi so na vzpetinah. Tod je urejanje precej dražje, ker je treba k njim speljati so- lidne ceste in urediti druge ob- jekte, preskrbeti vodo in drugo. Ormožani pa imajo svoj grad skoraj sredi mesta. Star je pri- bližno 700 let in so ga v zgodo- vini večkrat požgali Turki in j Kruci. Zato omenjajo kot poseb-' JOŽICA dr. VREČKO: no vrednost gradu le stolp, ki je najstarejši. Gradnja gradu se je nadaljevala skozi stoletja, preden ' je dobil današnjo obliko. Druge dele gradu 90 v preteklosti več- krat prezidavah in urejevali, ta- ko da je mogoče razbrati na njem romanske pa gotske in še druge elemente. Se danes je v stolpu temnica, ki je bila name- njena sužnjem aJi kaznjencem. Bila je brez vrat in oken in so spuščali kaznjence v zaF>or z vrv- jo. Grad je še danes obdan z vi- sokim in precej debelim obramb- nim zidom, ki je na nekaterih mestih porušen. V eni izmed grajskih sob so freske iz 18. stoletja, v prostoru, kjer je ormoški muzej NOB, pa je slikarija z rahlimi odmevi ba- roka oziroma klasicističnega slo- ga. Sedaj so v gradu stanovanja in gradbeno obrtno podjetje »Ograd«, dragoceni park okrog gradu pa je še vedno zapuščen. Za grad so pKjrabili toliko ope- ke, kot je opekarna Ormož pro- izvede v dveh letih. Grad bo središče ormoškega gostrnstva Čeprav še niso v celoti končani načrti za ureditev gradu, so v i Ormoiu isobllkovall temeljne smernice, kako bodo grad uredili in obnovili v osrednji gostinako- turistitnl objekt. Iz razgovora z direktorjem gostinskega podjetja Martinom Frankom Je bilo raz- vidno, da bo grad tvoril jedro gostinstva in turizma v občini. Po izselitvi stanovalcev iz gradu in ko bodo odstranili gradbeni material z grajskega dvorišča, bo gostinsko podjetje čimprej uredi- lo v gradu upravne prostore. Ze do avgusta ali septembra letos nameravajo v gradu usposobiti bife oziroma restavracijo. Za letošnja gradbena dela so name- nili 8 milijonov dinarjev. Glavne gostinsko turistične na- črte bodo uresničili v prihodnjih petih letih. V tem času bodo sku- šali zbrati čimveč sredstev za ureditev primerno opremljene restavracije aH kavarne, ki je v Ormožu še ni. Se letos bodo ure- dili grajski park in zgradili ko- palni bazen. Uredili bodo tudi zapuščeni ribnik in drugo. Po- pravili in uredili bodo tudi graj- ski balkon, sanitarne naprave, iz- vršili bodo tudi manjša popravila na grajski strehi in drugo. V gradu bodo uredili občinsko sej- no dvorano ter dali prostor ne- katerim kulturno prosvetijlm ustanovam^ Ormoški turl!?tično gostinski načrti v zvezi z gradom segajo daleč In v petih letih bodo graj- sko poslopje preuredili v turi- stični objekt. S tem bo grad po- stal jedro ormoškega gostinstva, kljub temu pa bo treba še nada- lje razmišljati o gradnji hotela. DR Kdo bo napravil konec vandalizmu slabo vzgojenih posamezni- kov? — To vprašanje se postavlja vedno znova ob pogledu na raz- bito ograjo ptujske železniške po staje AKTUALNO Neprimerna zaposlitev miadine Ml smo delavska država. Naša ustava je ustava delovnih ljudi. Naši zakoni ščitijo pravico do dela in zdravje državljanov. Organizacija naših delovnih ko- lektivov temelji na samouprav- ljanju — delovni ljudje sami od- ločajo o svojem delu. Naši ljudje so zavedni člani socialistične skupnosti. To so dejstva, ki smo ponosni nanje. Tem bolj nerazumljivi so primeri, ki se ne skladajo s temi dejstvi in stremljenji. Velik odstotek naših ustvarjal- cev tvori mladina in ženske. Da bi mladina lahko dorasla v krep- ke, zdrave ljudi, ji zakon daje zaščito pred možnimi kvarnimi vplivi delovnih pogojev, ki jih ni mogoče zaradi narave dela straniti. Ker nosi ženska po na- ravi glavno breme za nadaljeva- nje rodu, obstajajo tudi zanjo zakonska določila, ki ščitijo ma- ter in s tem našo bodočnost. Ko si predočimo vsa ta dejstva, ki so plod dolgotrajnega, težkega boja naših najboljših ljudi, po- stanejo nerazumljivi nekateri ne- gativni pojavi, ki jih prav zaradi tega ne smemo zamolčatl In tole- rirati. Se vedno imamo mladince izpod 18 let, ki delajo ponoči. Morda so kakšna delovna mesta, kjer ni mogoče pridobiti kvalifi- kacije brez nočnega dela, vendar povsod tam, kjer je delo v izme- nah in kjer bi vajenec z dnev- nim delom dobil isto znanje kot z nočnim, bi moral mladinec bi- ti vključen v dnevne izmene. Ne sme obveljati miselnost, da se mora tudi on podrediti pravilu izmene češ »če moram jaz naj poskusi še on« ali pa druga ina- čica, »če sem moral nekoč jaz, naj poskusi še on«. Taka misel- nost je zanikanje našega na- predka. Tudi obremenitev delovnih lju- di s 16-do 20-urnim delom dnev- no, kot reden način zaposlitve ni dopustno, posebno če vidimo, da so na ta način obremenjene ve- činoma žene. Prost dan po taki obremenitvi ne zadovoljuje. To je prav tako, kot če bi komu pred- lagali, da bi jedel vsak drugI dan. Telo rabi dnevno količino hrane m počitka, če delj časa živi pod takimi pogoji, se to odraža na zdravju, odpornosti, živcih in de- lazmožnostl. Prav zato, ker so naši ljudje sa- moupravi j a vel, morajo razumeti škodljivost takih pogojev — ikh tem bodo tudi našli načine, tako jih preprečiti. N. P. 4. JIINIJ DAN DAROVALCEV KRVI Leto 1963 .slavi veliko obletni- co: 100 let obstoja humane or- ganizacije Rdeči križ, 10. oblet- nico prostovoljnega darovanja krvi In ml vsi, ki smo vkjučeni v ta velik krog ljudi, ki sestav- ljajo RK, bomo proslavili tudi 4. junij, dan krvodajalcev. Peto leto ga že slavimo, vendar ga doslej nismo mogli nikoli tako jasno poudariti, kot bo to letos. Uspeh krvodajalskih akcij je vedno večji, vedno širši so krogi zajetih ljudi. V krvodajalski kar- , toteki je vpisan delavec, gospo-1 dlnja, uradnik, sodnik ali zdrav- nik. Vsi se vedno bolj zavedamo, da ni samo humanost tista, ki nam narekuje darovanje krvi za drugega, ampak da je to dolž- nost nas vseh, ki smo zdravi. Nihče od nas nima moralne pra- vice odkloniti to dejanje, ker je istočasno dolžnost nas vseh, da si I pomagamo s krvjo, ko jo potre- bujemo. Sele takrat imamo pra- vlco prejeti pomoč, če smo voljni tudi sami pomagati. To je moto, ki naj bi ga osvojili vsi. Daleč v zgodovino sega Ideja, da je kri zdravilo, mi smo jo samo Izpopolnili in popolnoma osvojili. Zgodovina medicine uči, da so zelo zgodaj, pred 3 do 4 ti- soč leti, uporabljali na Kitajskem kri kot zdravilo. Kri kot napitek je veljala za izredno okrepčilo. Kasneje je HlpK>krat — oče me- dicine — priporočal duševno bol- nim kri zdravih kot zdravilo. V 16. sttol. je Anglež Harvej od- kril, da se kri ne pretaka svo- bodno po telesu, temveč po si- stemu krvnih žil in šele. ta.krat so F>omisllli na uporabo krvi s pretakanjem po žilah. Leta 1667 je neki angleški zdravnik izvedel prvo transfuzijo krvi človeku, ko mu je dal ovčjo kri, nato zopet neki Francoz, ki pa je opisal težke posledice takš- nega posega. Ugotovil je, da se kri človeka In ovce ne ujemata In da bolnik umira. Kri uporab- ljena na tak način, je bila ne- varno zdravilo in so jo prepove- dali. 1 1818. leto velja za temeljni ka- men na področju uspešne tran- sfuzije, ker je tega leta prvič da- na kri človeka človeku. Zopet je i bil Anglež prvi. ki Je to izvedel in je prvi poudarjal, da Je trans- , fuzlja krvi najboljše zdravilo pri krvavenju. Drugi so ga posnema- li, vendar so rezultati pokazali, da je približno 40 odst. takih posegov težko končalo in je opo- zarjalo na to, da obstajajo v kr- vi doslej neznani elementi, ki so drugemu nevarni. Ko je leta 1900 Karel Lancste- Iner odkril, da obstajajo 4 krvne .skupine in da se ljudje po tem razlikujejo, šele takrat je posta- la transfuzija krvi nenevarna. Pričela se je uveljavljati od člo- veka človeku iste krvne skupine direktno, brez vmesnega sistema- Kri se namreč izven žile strjuje in s tem je pretakanje nemogo- če. Poseg je bil težaven, nujna je bila prisotnost krvodajalca poleg bolnika v operacijski dvorani ali na bojišču. Ko je nato nek belgijski zdrav- nik z dodatkom kemijske sub- stance v kri zavrl njeno strjeva- nje, je lahko krvodajalec dal kri prej in pri samem posegu nI bil več potreben. Med vojno 1915. leta je srbski zdravnik dr. Krlstlč prvič na so- lunski fronti dal transfuzijo krvi pri nas in s konzervirano krvjo rešil mnoge ranjence. To je bil za,četek transfuzije krvi pri nas In temelj velikega dela, kjer se humanost, pleme- nitost in dolžnost srečujejo in nudijo tisočem bolnikom zdravilo in ozdravljenje. Lep uspeh na volitvah na ormoškem območju (Nadaljevanje s 1. strani) za odbornike naslednji tovari- ši in tovarišice: V skupini gospodarstva — nekmetijske dejavnosti: Milan Ritoiija, ekoinoimist, za tovarno >Jože Kerenčičc, z 94,8%, Rudi Fras. delavec, za tovarno >Jože Kerencič«, z 95%, Tomo Pšak, delavec za >Ograd<, z 99%, Ivan Sever, de- lavec, za >Ofrrad«, z 99,1%, Jo- že Kuhar, delavec, za mizarsko podjetje »Slog«, z 89,5%, Justi- na Tamažič, uslužbenka, za že- lezniško )K>staje in PT^f, z 96,4%, Janko Svenšek, trgovski poslovodja, za gostinstvo in tr- govino, z 95,8%. Za kmetijstvo: Alojzija Plaveč, uslužbenka, za upravo, z 99,3 %, Ivan Mo- ravec, gozdarski tehnik, za goz- darstvo zadruge, z 95 %, Marija Golob, delavka za poslovno enoto Ormož, z 100 %, Rudi Mla.kar, kmetijski tehnik, za poislovno enoto Središče, z 97,5 odst., Marija Fekonja. delavka, za poslovno enoto Miklavž, z 99,1 %, Janko Fajfar, delavec, za poslovno enoto Jeruzalem, z 97 %, Branko Cagran, delavec, za iK>slovno enoto Ivanjkovci, z 100 %, Alojz Kranjc, kmetij- ski tehnik, za poslovni enoti Tomaž in Velika Nedelja, z 97,1 %, Janko Skoliber, kmet, za ormoški okoliš, z 96.4 %, Ma- rija \o\ak, kmetovalka /.a poJože Kerenčič« in v gradbenem pod- jetju >Ograd< Ormož. Tudi v tovarni >Jože Kerenčič< bi do tega časa lahko končali z vo-' liftvami, vendar je bilo treba čakati na drugo izmeno delav- cer, D. R- ' Plini v kmetijstvu Inž. Egon Zoreč S plini uničiijemo v kmetijstvu zajedavce. Prostor, kjer se zaje- davcl zadržujejo, zaplinlmo s strupenim plinom. Tako zatiramo zajedavce v žitnem zrnju, npr. žitnega molja in druge, ki so v zemlji: ogrce, strune, miši, volu- harja Itd. S plini lahko razkužu- jemo tudi drevesne sadike, da bi uničili ameriškega kaparja. Oglji- kov žveplec je rumenkasta zelo strupena tekočina, ki na zraku naglo hlapi. Tekočina se zelo ra- da vname in eksplodira, zato mo- ramo biti previdni. Z njim uspešno razkužujemo žita. To opravimo v neprodušno zaprtih posodah ali prostorih. Na vsak kubični meter prostora vzamemo 250 do 300 kub. cm ogljikovega žveplenca, ki ga pK>stavlmo v plitvo in široko posodo vrh na- slpanega zrnja. Ker so hlapi vo- dikovega žvepleca težji od zraka, prodirajo med zrnje. Tako pusti- mo 24 ali še bolje 48 ur, nato pa zrnje dobro prevetrimo. Za razkuževanje zemlje z oglji- kovim žveplecem (zoper ogrce, strune itd.) se poslužujemo po- sebne priprave — injektorja, s katerim vbrizgamo potrebno količino strupene tekočine v zemljo. Zoper koloradskega hro- šča, ogrce inr strune vbrizgamo na 1 kvad. meter površine vsaj 100 ccm ogljikovega žvepleca. Zo- per bramorje brizgamo v vsak rov pK) 20 ccm ogljikovega žve- pleca. Rove gosenic in hroščev v sadnem drevju zalijemo z oglji- kovim žveplecem In jih zamaši- mo s cepllno smolo. Cianogorb vsebuje 40 •/« clano- vodlčne kisline. Uporabljamo ga za razkuževanje sadnih sadik zo- ) per ameriškega kaparja Nikotinski pripravki služijo za razkuževanje rastlinjakov in za- prtih gred zoper listne uši. Na vsakih 10 kub. metrov prostora rastlinjaka ali zaprtih gred po- ' trebujemo 1 ccm .surovega nikotl- J na ali pa 50 ccm 3 */» tobačnega izvlečka. Prostor zaplinlmo prek noči. Zjutraj prostor dobro pre- zračimo, rastline pa požkrobimo z vodo In jih čez dan zasenčimo. Ekspres dimne patrone služijo za zadimljenje mišjih In volu- harjevih rovov. V posebnih pri- pravah ki jih lahko tudi sami iz- delamo, zažgemo patrono. Pri- pravo in patrono vstavimo seve- da predhodno v rov. Patrono pu- stimo izgorevati tako dolgo v ro- vu, dokler ne za^e dim uhajati iz sosedovega rova. Nato ga za- delamo z zemljo in vstavimo di- mečo patrono v naslednji rov. ZDRAV DENAR Papirnati denar — ki kroži iz rok v roke — je bržkone najbolj sposobno gojišče za mikrobe. Pred kratkim pa so v Franciji iznašli sredstvo, ki z bankovcev odstrani vse mikrobe. To so ugotovili povsem slu- čajno. Ob preiskavi bankovcev je strokovnjak francoske banke razrezal najbolj umazan banko- vec na deset kosov in vse so mi- kroskopsko preiskali. Na devetih koščkih so bili več ali manj ne- varni bacili, na desetem kosu ni bilo skoraj ničesar. Kaj bi mo- gel biti vzrok? Nekdo je na tem komadu s suhim črnilom napi- sal majhne številke. Ko so to pregledali, so ugotovili, da je v črnilu neka jKvsebna snov, ki učinku dezinfekcijsko. Zdaj dodajajo papirju za tisk v.seh francoskih bankovcev to i snov, s čimer ostanejo bankovci j £ie$iostopm za bakterije. NESLAVNA VRNITEV V zahodnonemškem Bundestagu znova sedi človek, čigar preteklost je celo kancler Adenauer ocenil za »globoko rjavo« (aluzija na naciste, ki so no sili rjave strajce, op. ured.), Theodor Oberlander, minister, ki je moral svoj čas odstopiti, je znova sedel na mesto umr lega hannoverskega poslanca Eli- zabete Vietje. Njegova vrnitev ni razveselila niti njegovih strankarskih tova- rišev. Bivšega ministra so na sprejemu krščanskodemokratske skupščinske frakcije sprejeli le z zmernim ploskanjem. Ham- burška »Die Welt« je zapisala: »Njegovo zlo je v tem, ker ni- koli ne popusti in si vedno želi, da bi bil zgoraj, na vrhu.« Izpit tega svojega talenta je Oberlander položil že leta 1960. Nekaj dni po svojem 55-letnem rojstnem dnevu, s katerim je dobil pravico do mesečne mini- strske pokojnine v znesku 2000 rnark, je zaradi vse pogostnej- ših protestov svojih nasprotni- kov zapustil zvezno vlado. • PADEC Najniže je prispel v svoji po- litični karieri, ki jo je pričel kot ^ »reichsfiihrer« v »zvezi nemškega vzhoda« in jo nada- ljeval med vojno kot pripadnik Hitlerjevega ukrajinskega bata- ljona »Nachtigal«, po vojni pa kot minister za begunce v Za- hodni Nemčiji, leta 1961, ko se je moral odreči poslanskega mandata v Bundestagu. Ker je opozicija vztrajno po- udarjala, da človek s tako pre- teklostjo ni primeren za javno življenje v Zvezni republiki, je okrožni odbor krščanskodemo- kratske stranke v Hildesheimu sklenil, da bo Oberlanderjevo volilno okrožje dobil neki drug kandidat. Ogorčeni izvedenec za vzhodna vprašanja se je mo- ral zadovoljiti s 13. mestom spodnjesaške deželne liste CDU. Toda Oberlander se ni vdal. Pisal je članke, javno govoril in objavil celo nekak načrt za ponovno združitev Nemčije. V desničarsko-militarističnem gla- silu bivših aktivnih vojakov s fronte »Der Stahlhelm« je raz- glašal tudi »revolucionarno voj- no'< proti SZ. vendar ne s to- povi. tem\*eč v mobilizacijo vo- jakov brez puške«. » BOLNE AMBICIJE Politiki krščanskodemokratske stranke in krščanskosocialne unije so našli aprila leta 1962 med svojo pošto tudi načrt »državne pogodbe z Nemčijo«. Dokument, označen s »strogo zaupen«, je vseboval načrt po- novne nemške združitve. Izde- lal ga je minister za begunce zunaj službe Theodor Oberlan- der v svojstvu predsednika de- želne zveze krščanskodemokrat- ske stranke »Odra—Nlsa« skup- no z wlrtsburšklm profesorjem von der Helydtom (neposrednim spodbudnikom policijske akcije proti časopisu »Spiegel«, op. ured.). Ta načrt se je med bonn- skimi papirji nekje izgubil, nje- govega avtorja pa so poslali na teren, da bi v begunskem raju Schleswig-Holstein med pripad- niki razpuščenega bloka begun- cev agitiral za CDU. Avgusta leta 1962 je Oberlander zno- va pričel propagirati svojo tezo o ideo- loški vojni. Hambuškiim študentom je , govoril, da so avtorji tiibingenškega memoranduma (v njem so zahtevali, naj se aZhodna Nemčija odreče težnjam po nekdanjih nemških obnjočjih vzhodno od meje na Odri in Nisi) »trojanski osli, ki bi jih bilo treba najgtTože kaznovati«. Toda zveza beguncev iz Vzhodne Nemčije za deželo Severni Ren-Vestfa- lija je predlož-ila predsedniku Bundes- taga Gerstenmeierju, naj Oberlanderja pregovori, da se odreče svojega man- data. »Vsa prizadevanja za združitev Nemčije bodo ogrožena, če v prve vrste silijo ljudi, ki obremenjujejo nemško politiko,« je dejala zveza. Poslovni predsednik krščanskdemokratske unije Dufhus je komaj prikril svoje nezae bo ostalo samo pri besedah, ko bodo zaživele vse možnosti sodelovanja predMavnikov občin, okrajev in republike v prizadeva- njih za izboljšanje stanja v go- spodarstvu, družbenih službah, v prosveti in kulturi, povsod. Zelo .si želim, da bi postale pridobitve našega kulturnega raz- voja bliske najširšemu krogu ob- čanov in ne le privilegij kultur- nih središč. Za eno poglavitnih smeri dela v kultumoprosvetnem zboru smatram torej prizadeva- nje, da bi v komuni zaživele naj- različnejše oblike za oblikovanj« filmske, gledališke, glasbene in sploh najširše kulturne in estet- ske razgledanosti. Čeprav se se- daj še mnoga indiferentna, ne- jasna ali celo napačna stališča in okusi ne morejo spremeniti prek noči, si vendarle obetam po- rast zahtevnosti, kritičnosti in od- klanjanje slabega, plehkega in I kvarnega v naši kulturi, ki dan- I danes še preveč prizanesljivo do- voljuje marsikomu in marsičemu da si prilašča njeno ime in po- I slanstvo. Jovita Podgormk Ocenitev pričaicovaniii donosov icmetijslcih Icuitur Kot vsako leto, bo tudi letos ocenjevanje pričakovanih in kcHitoih donosov kmetij ^ih kul- tur na zasebnem sektorju kme- tijstva. Ob koncu pomladanske setve se ocenijo pričakovani do- nosi kultur v 8 cenilnih okoli- ših v občini, ocenitve pa bo opravilo 8 cenilcev, vsak v svo- jem okolišu. Na površinah kmetijskih go- spodarstev, zadrug in ekonomij opravijo ta sama cenitve. Tudi Ptuj povabijen na festival v šibenii^ j v Sibeniku bo letos od 30. 6. do 8. 7. »FESTIVAL DJETETA«. Nanj je pozval svet za pripravo | festivala tudi svet za prosveto in' kulturo ptujske občine, naj poš- j Ije na festival predstavnika ob- čine Ptuj s področia prosvete in kulture, ki se je največ bavil z delom dramskih krožkov po šo- lah. Na festivalu bodo nastopali tudi ansambli in strokovnjaki iz drugih dežel. Da bi vsebina fe- stivala čimbolj koristila name- nu, izraženem v paroli festivala, želijo pTireditelji, da bi prišlo nanj čimveč predstavnikov ob- čin. Za študijski del festivala je "skrbno pripravljen program, da bo razprava o dramski aktivno- sti po šolah čim uspešnejša. V strokovnem delu festivala bo prikazanih 25 del najboljših ju- goslovanskih strokovnjakov, ki imajo dragocene izkušnje dela med otroci. Strokovno potovanje varnostnih {nžcnirjev v Avstrijo Društvo varnostnih inženirjev LRS bo priredilo potom »Kom- i pasa«, turističnega in avtobus- ' nega podjetja v Ljubljani 5- dnevno strokovno potovanje v, Avstrijo. Iz Ptuja se bo tega po- tovanja udeležil član kolektiva , DES — Ptuj Alojz Prešern, teh- nik tega podjetja. Kmetijska srednja šola v Mariboru bo sprejela 70 dijakov Kmetijska srednja šola Mari- bor. Vrbanska ul. 30. bo sprejela za .šolsko leto 1963-64 v prvi raz- , red 70 dijakov in dijakinj. Proš- nje bo sprejemala uprava šole i do 20. junija 1963. Sprejete dija- | ke. ki bodo to želeli, bodo lahko i sprejeli v Dom kmetijske sred- nje šole. di.iakinje pa v Dijaški, dom v Mladinski 12 v Mariboru proti Tie^^f^čni oskrbnini 12.000 dinarjev. • Otrošl(o igrišče pri parl(u izročeno namenu Za Titov 71. rojstni dan in za volitve v občinsko skupščino je presenetil odbor SZDL na terenu pri parku otroke iz Ptaja z na novo urejenim otro- škim igriščem južno od »Petro- love« servisne postaje. Otvori- tev igrišča je bila v petek 24, maja 1965 ob številni ude- ležbi staršev in otrok ter pred- stavnikom iz mesta. Po terenih SZDL v Ptuju se že dolgo razpravlja o tem, ka- ko bi zaiposHli otroke v času, ko so starši zaposleni in po šolskem pouku. Odbor ITT, te- rena SZDL se je g^lede na raz- ne koristne pobude lotil dela, ki je trajalo več mesecev. Na- šel je za igrišče primerno lo- kacijo. zbiral je sredstva pri gospodarskih organizacijah in ustanovah. Stanovanjska skup- nnost. Gradbeno podjetje »Dra- va« in podjetje JŽ za popravi- lo voz Ptuj ter mnogi člani SZDT. s terena so razumeli ple- meniti namen akcije in so jo tudi podprli. Skupiio je bilo zbranih nad 1 milijon dinar- jev v materialu in denarju. Pri tem ni v.šteta vrednost del. ki so ga opravili na samem igri- šču člani SZDL s terena. Po- sebno požrtvovalna se je ]>o- kazala Stanovanjska skupnost Ptuj z materialom v vrednosti skoraj 7^0.000 din. Sam teren SZDL ie prispevaT 150.000 din v gotovini, manjše znes€ oglaBil pri Ijiideh, ki so pri- dno delali. Stopil sem med nje, ki »o grabljali in izravnavali zemljifiče, izkopavali ter odmeta- vali kamenje in dovažali humo«, kjer bodo gredice. Oprezoval sem, h komu bi se obrnil ter »e naposled napotil en«nu izmed njih. Poprosil sem ga za nekaj odgovorov o njihovem delu. Sele ob koncu pogovora »em zvedel, da sem govoril s predseditikiom hišnega sveta bloka ABC v Ciril- Metodovem drevored«, tovarišem Mlakarjem Otonom. V krajšem pomeaiku sem zvedel za velike načrte prebivalcev, oziroma hiš- nega sveta tega bloka: urediti lep zelen pas, (trava že raste in zeleni), nasaditi okrasno grmi- čevje, cvetice, spraviti v pogon manjši vodomet itd. tid., skratka, imeli bi radi najlepšo okolico okrog bloka. Po sedanji priza- devnosti sodeč bo to tudi uspelo, kajti vsi so pokazali veliko vne- nrK) pri izvajanju olepševalnih del. Zgled prebivalcev tega bloka kratkomalo kliče po posnemanju, B. J. POPRAVEK v zadmji številki našega Ted- nika je bil objavljen članek pod naslovom Prvi turistični festi- val šokske mladine .na Gomili, kjer je v 2. odstavku bilo napi- sano, da bo na Gomili v Slov. goricah dne 13. julija t. 1. šolar- ski izletniški dan. Popravljamo: šolarski izlet- niški dan bo v četrtek, 13. juni- ja t. L s pričetkom ob 9. uri. NOGOI^ET v okviru dneva mladosti j« bik) 22. in 23. masja na stadionu Drave tekmovanje v malem no- gometu, ki se ga je tideleiik) S ekip. Reziiitati so bili naslednji: Drava I. — Drava ml. 0.2 Grorišnica — Destemik 2:4 Drava ml. — Drava st. 1:1 Drava st. — Destemik 5:1 Drava I. — Gorišnica 1:4 Drava ml. — Destemik 4:2 Gorišnica — Drava st. 2:7 Destemik — Drava I. 2:3 Drava ml. — Gorišnica 8:2 Drava I. — Drava st. 1:1 Lestvica: 1. Drava ml. 4 3 10 1«:5 7 2. Drava st. 4 2 2 0 14:5 6 3. Drava I. 4 1 1 2 5:9 3 4. Destemik 4 1 0 3 9:14 2 5. Gorišnica 4 1 O 3 10:20 2 Najboljši strelci: Viher (Goriš- nica) 9, Emeršič (Drava ml.) 7, Berlič (Drava st.) 6 itd. Najboljši ao biii mladinci I>r»- ve in tudi za^Kizeno osvojili ptmo mesto. V zadnjem kolu obdinake npog^ metne lige »e bodo v nedeljo se- stal« naslednja moštva: Domava: Domava — TAP, »odi Vogrinčič. Vidern: Videm — Gori^ica, so- di Trop. Markovci: Markovci — Dest«P- nik, sodi Kekec. Vse tekme se začnejo ob 9. uri na igriščih prvoimenovanih. Zaostala tekma jesenskega dela tekmovanja Markovci — Dester- nik se bo odigrala v sredo, 5. junija ob 17. uri v Ptuju. V tekmovar>ju mariborsko-mur- skosoboške lige je Drava v Ptxjijn.i premagala Branik 3:2, Aluminij pa je Mariboru izgubil s Kovi- narjem 2:1. ROKOMET v soboto zvečer ob 20. uri bo | stadionu Drave v Ptuju prijatelj- ska mednarodna rokometna tek- ma med prvakom avstrijske šta- jerske lige »Grazer-Sportverei- nigimg« iz Gradca in domačo Dra- vo. V prvi tekmi ob 20. uri se bosta srečali ženski ekipi obeh klubov, nato pa ob 20.45 moški ekipi. To bo po dolgem času v Ptuju zopet mednarodna tekma. Gk>stje iz Gradca so prvaki av- strijske štajerske lige, zato s« nam vsekakor obeta lepa in za- nimiva tekma. V ponedeljek do avstrijski gostje gostovali še v Mariboru. V TEKU JE TURNIR ZA PRVENSTVO PTUJA V mesecu maju je bil tumir za prvenstvo Ptuja v letu 1963. Turnirja se je udeležilo 12 naj- močnejših igralcev, med kate- rimi prevladujejo mladinci. Tur- nir obiloije s presenetljivimi re- zultati med posameznimi part- nerji in so doslej vodeči na le- stvici precej zaostali za mlajši- mi tekmovalci. Turnir bo kon- čan tekom tega tedna. Kdo bo zmagovalec, bo pokazalo zadnje kolo m pa prekinjene in odlo- žene igre. Največ možnosti ima Majcenovič, ki je doslej prema- gal vse svoje pvartnerje. Stanje na taibeli pred zadnjim kolom je naslednje: Majcenovič 9 (2), Podkrajšek 8 (2). Rožič 8 (1). Ru- dolf m Bras 7 (1) itd. SD PTUJ Z DVEMl MOŠTVI NA BLEJSKEM SAHOVSKEM FESTIVALU Od 19. do 24 maja je bil na Bledu šahovski festival, ki se ga je poleg 144 moštev udeležilo tudi ŠD Ptuj z dvemi moštvi. Tekmovanje je odigrano f>o švi- carskem sistemu v 9 skupinah po 16 moštev Prvo moštvo SD Ptuja je v IV skupini po nesreč- nem naključju doseglo le četrto mesto kljub odlični igri posame- znikov. Omeniti je potrebno, da bi pKj izidih posameznih mečev prvemu moštvu morala zasluže- no pripasti zmaga v tej skupini, saj je to moštvo igralo z vsemi moštvi, ki so se plasirala do 6. mesta v tej skupini in v tej kon- kurenci doseglo največ točk. Vendar je ta sistem tekmov^ja znova pokazal nerealen plasma močnejših moštev in dal večje možnosti slabšim. Posamezniki moštva so dosegli naslednje uspebe: Podkrajšek in Rudolf 4 točke, Majcenovič 3 in Rožič 1,5 točke. Drugo moštvo, ki so ga se- stavljali mladinci, je bilo vklju- čeno v VI. skupino. Mladinci so dosegli 6. me-sto in pri tem poka- zali, da se znajo enakovredno boriti tudi z močnejšimi moštvi. Uspehi posameznikov tega mo- štva so naslednji: Habjanič 4, Fijan 3,5, Zupančič 2 in Primo- rac 1 točko. Poleg omenjenega jc potrebno dodati tudi to, da so tudi dose- ženi rezultati dobri, saj je bila zasedba letošnjega blejskega fe- stivala zelo močna, kar potrjuje tudi mednarodna udeležba šte- vilnih moštev iz drugih držav, Italije, Avstrije, Nemčije kakor tudi iz ostalih republik Jugo- slavije. Udeležba SD Ptuja se je pokazala zelo koristna, poseb- no za mlado moštvo, ki si je na tem tekmovanju pridobilo lepe izkušnje. SD PTUJ — SLOV. BISTRICA 5,5:2,5 V nedeljo, 13. maja, je šahov- sko društvo Ptuja gostovalo v Slovenski Bistrici in premagalo tamkajšnje moštvo s 5,5:2,5 s po- mlajenim in nepopolnim mo- štvom. Ta zmaga je zelo po- membna, ker društvo tudi to- krat konkurira za najvišje me- sto v okrajni šahovski ligi. uinosraiiiilstvo in vinarstvo v Nemčifi V Zapadni Nemčiji so pridelali leta 1962 na 67.137 ha vinogradov skupno .3.928.000 hil vmskega mošta ali povprečno 58.5 hI na ha. V letu 1962 je bil povprečni hektarski donos v tej državi 53.9 torej za 4.6 hI na ha ali 8.54 "/o večji kot v letu 1961. Ker pa je Zapadna Nemčija od 1. sept. 1961 pa do avg, 1962 po- rabila na svojem območju 8.792.000 hI vina. je njeno vinar- stvo za 4.864 000 hI pasivno, kar se izravna z uvozom. Zapadna Nemčija nvaža več vina. kakor je povprečna jugo- slovanska proizvodnja. Res je sicer, da so v lanski re- korni letini pridelali po zadnjih poročilih v državah Evropske go- spodarske skupnosti EGS skupno 137..532.000 hI vinskega mošta in je torej delež pridelka nemškega partnerja v EGS le 2.86 «/o skup- nega pridelka vseh članic, nem- ška poraba pa le 6.4 o/o vinskega pridelka vseh članic EGS Vsled tega je oskrba nemškega trga z vinom s strani obeh ostalih pro- izvajalk vina v okviru EGS, Ita- lije in Francije, zagotovljena. Kljub temu je Zapadna Nem- čija tudi Za vse ostale proizvalce vin izven EGS izredno pomem- ben partner, ker uvaža že po tra- diciji vina iz skoraj vseh evrop- držav. Za slovensko vinogradništvo, pobcuiii/ ia Vinugrauiii!>i,v u i»o- dravskega rajona, je Zapadna neuičljii koi uvu/,iuk se puacui^u pomembna, ker lahko samo to jugusluvdiiKo vinaisko puuiučje m morda še avstrijsko vinarsko področje dobavljajo tej državi vina, ki so po svoji specifičnosti slična, da ne rečemo enaka kva- litetno pa vsaj enako vred- na nemškim vinom. Zaradi tega so slovenska vina iz po - dravskega vinorodniškega rajona v Zapadni Nemčiji cenjena in upoštevana. Nemško vinogradniško področ- je se razprostira ob obeh obrež- jih reke Rene (Rhein) in njenih pritokov od Bodenskega jezera do Bonn-a. Ob desnem obrežju zgornjega toka nemškega dela reke Rene je vinogorje »Baden« z 7.184 ha vi- nogradov. Tod je zasajenih 5.527 ha belih in 1.063 ha rdečih sort. Povprečni donos na ha je bil v letu 1962 75.2 hI. Ob levem obrežju gornjega to- ka nemškega dela reke Rene je vinograniško področje »Rhein- pfal7". ki ga deli pogorje Haardt v tri dele. V področju »Rhein- pfalz« je 15.973 ha rodnih vino- gradov, od tega je zasajeno 12.896 ha z belimi in 3.077 ha z rdeči- mi sortami. Povprečni pridelek v letu 1962 je bil 77 hl/ha. Nekoliko nizvodno, ob obeh obrežjih reke Rene je vinograd- niško področje »Rheinhessen« Ob levem obrežju je zasajeno z vin- sko trto skupno 15.246 ha vino- gradov, od tega 13.834 ha z beli- mi sortami in 1.412 ha z rdečimi. Povprečni pridelek je bil tod leta 1962 46.8 hl/ha. Na desnem obrežju Rene istega področja, v vinogradih takozvane »Bergtras- se« pa je zasajeno skupno 810 ha vinogradov, od tega 615 ha z be- limi in 57 ha z rdečimi sortami. Povprečni pridelek je bil leta 1962 40 hl/ha. Ob obrežjih reke Nahe, je vi- nogorje »Nahe« z 4.438 ha vino- gradov. Od tega je 4.371 ha vino- gradov belih in samo 67 ha vi- nogradov rdečih sort. Povprečni donos v letu 1962 je bil tod 45.1 hl/ha. V Wurttermbergu, ob porečju Neckar-ja, je 6.861 ha vinogra- dov, 2.171 ha belih in 2.453 ha rdečih sort. Povprečni pridelek v letu 1962 je bil 38.5 hl/ha. Na desnem obrežju Rena. da- lje nizvodno je najznamenitejše nemško vinogradniško področje »Rheingau«. To ima skupno z vi- nogradi ob izlivu Maine v Ren 2.618 ha vinogradniških površin, belih sort 2.566 ha, redečih pa 52 ha. Povprečni donos v letu 1962 je bil na tem področju 42.1 hl/ha. Vinogorje »Franken« se razpro- stira ob obeh obrežjih Maine od kraja Hanau ob toku Maine na- vzgor in ima 2.885 ha vinogradov, 2.770 ha belih in 66 ha rdečih sort. Povprečni lanskoletni donos v tej pokrajini je bil skromen, le 24.9 hl/ha Pri Koblenzu se iz- liva v Ren njen v vinogradni- škem smislu najpomembnejši le- vi pritok, reka Mosel. V gornjem toku Mosele se izliva v njo kot desna pritoka reki Saar in Ru- wer. Vinogradniško področje ob I teh rekah, znano pod imenom »Mosel-Saar-Ruwer-sko« vino- gorje je svetovnoznano Osega , 9.294 ha vinogradov, izključno ; belih sort. Povprečni donos je bil tukaj v letu 1962 74.6 hl/ha- Naslednji nizvodni levi pritok Rene je reka Ahr, ob kateri leži istoimensko vinogradniško po- dročje z 565 ha skupnih vino- gradniških površin. Od tega je 185 ha belih sort, 380 ha Pa je ] rdečih sort. Povprečni donos v j letu 1962 je bil 35 hl ha. Poslednje vinogradniško po- droje je »Mittel-Rhein. ob j obeh obrežjih reke Rene niz- | i vodno od ustja reke Nahe na le- ' vem bregu, do ustja rek'- Lahne. na desnem bregu. Ima skupno s področjem Lahne in »Siebenge- j I birge« to je sedmero z vmogra- ' ' di zasajenih bregov v bližini ; Kolna 1.263 ha vinogradov. 1.2.37 j ha belih in le 26 ha na-sadov rde- ' čih sort. Povprečni donos je bil leta 1962 41.2 hl/ha. Pazljivi bralec bo opazil, da kažejo podatki za vinogradniška področja Baden, Wiirttemberg, Bergstrasse in deloma tudi Fran- ken odstopanja med skupno po- vršino in pa seštevkom površin zasajenih z belimi in površin, za- sajenih z rdečimi sortami. Ta di- ferenca znaša skupno 3.018 ha. Ker ni predvidevati, da bi bili nem.ški statistični podatki ne točni, se vsiljuje domneva, da je ta površina zasajena z domačo trto, morda tudi samorodnico, ki daje prav dobro surovino za iz- delavo sadnih sokov. Proizvodnja sadnih sokov je v Nemčiji zelo razvita. Cene za nova vina letnika 1962 so se različno formirale po po- sameznih navedenih področjih glede na kvaliteto pridelka. Tre- nutno se zahteva za vina raz klet proizvajalca za letnik 1962 pov- prečno DM 1.30 do 1.40 po litru za takozvana »izboljšana« vina. Prirodna, neizboLjšana vina, sta- nejo DM 1.75 do DM 1.85 po lit- ru, medtem ko stanejo nova kva- litetna vina okrog DM 2 po litru. Vina pozne trgatve in ostale ko- nice letnika 1962 stanejo v glav- nem DM 2.50 in še več po litru. Izredne kvalitete in razna spe- cialna vina pa stanejo seveda še mnogo več. Rdeča vina, ki so ▼ glavnem vsa izboljšana, stanejo sedaj DM 1 do DM I.IC po litru letnik 1962. Cene so precej čvrste. Stron 4 TEDNIK ^'J. D^TF 31 MAJA Ob tednu muzejev Ugotovitve arheoloških izk«>pavanj na Zg. Bregu v Ptuju Ko se te dni irkop na arhe- oloških izkopavanjih v Ptuju bliža koncu, moremo ze na kratko zajeti ugotovitve celot- nega razis-kovalnega dela, ki je prineslo nove, prav pomembne doj>olnitve k temu, kar vemo dosedaj o starorimskem Poeto- viju. mestu, davnem predniku današnjega Ptuja. Kot smo že poročali, so želela raziskovanja čimbolj dopolniti znanje o sli- ki mestne četrti na Zg. Bregu. To se je popolnoma posrečilo. Po stavbnih sledovih, ruševi- nah tlakov in temeljev zidov, ki so se oh ranili i mestoma prav plitvo v zemlji, saj so pone- kod prav pod rušo, vidimo, da je bila mestna četrt, kateri velja nai^a pozornost, v celot- nem obsegu zasidrana šele v poznejših časih rimskega go- spostva v naših krajih, v ča- sih, ko so drugod že celi mestni deli odmirali. V starejših ob- dobjih, torej nekako v polnem drugem stoletju našega štetja, se je ta zazidava šele začela, velik del raziskanega zemlji- šča je bil tedaj, enako kot v prvem stoletju, obdelan kot vrt ali njiva. Po ugotovitvah sta- rejših izkopavanj in raznih na(pi«ih sodeč, se je na raziska- no zemljišče razširila odličnej- ša stanovanjsika četrt velikih pritličnih vil z velikimi dvo- ran^vkimi prostori že v sredi treitjega stoletja n. št. Toda te stavbe so morale proti koncu tretjega stoletja v velikih go- spodarskih in političnih krizah, v katerih so se majali temelji rimskega cesarstva, močno tr- peti. Popolnoma so jih obnovili ob začetku četrtega stoletja. Brez dvoma so bili tedaj go- spodarji visoki cesarski uradni- ki mestne uprave, sloj, ki je v tistem času težav in velikih socialnih naisprotij premogel obsežna bogastva. I.etošnja iz- kopavamja so odkrila velik pro- stor take vile tega časa. Tla- kovan je s slabim črnobelim mozaikom, ki pa vendar zara- di svoje obsežnosti, ne zaradi kvalitete izdelave, močno učin- kuje na gledalca. V duhu vi- dimo pred seboj veliki prostor z mozaičnim tlakom, obdan z ofpetko tlakovanim hodnikom, obednieo za letni čas — pro- stor namreč ni bil ogrevan — in T njem dostojanstvenika starega Poetovija. ki gosti svo- je goste, visoke oficirje, cesar- jeve poslance in od časa do ča- sa tudi katerega člana cesar- ske hiše, ki se je ustavil v me- stu ob Dravi na svoji poti na \>hod ali v Italijo. Toda tudi čas blagostanja teh mož je minil, dru/heni raz- jp ?;flhteval svoje, blizaTse je konec rimskega gospodar- stva. V koncu četrtega stolet- ja so te vile popolnoma razpad le po manjših popravilih in predelavah. Nekatere so že prej porušili, kot razberemo iz sfe- dov, že v drugi polovici četr- tega stoletja so na južnem delu raziskanega zemljišča odstra- nili celo temelje zgradb. Gra- divo so bre.7 dvoma ponovno uporabili, zemljišče pa so po- novno obdelali za vrtove. A tudi v času, ko je zahod- norimska država v petem sto- letju umirala, ni izumrlo živ- ljenje v Poetoviju. od te dr- žave že s^Voro popolnoma odre- zanem mestu. Domačini, ki so preživeli vse vihre nemirnih časov, poc^merni pripadniki drugih plemen, ki so «e selila proti zahodu, vsi ti so tvorili resda maloštevilno prebival stvo tedanjega Ptuja. Kje toč- Zapp^stnfce — pridatki v poznoan tičnem grobu ^Jaša ekskurzija v Maribor Rilo lepo pomladno intro, ko smo s? nam-fnili na naSo ekskur ziio v Maribor. S kolf^^i smo se pripeliall v Ptul. kjer !=mo shra- nili kolepa in poi^akali na avto. Ko se ji» pripeljal, smo .-ikupaj z Pater sta bila v zelo sisbem stanju, ker jih že vrsto let niso več uporabljali. Zato je kustos Izdelal načrt, da mu- zej mline na veter odkupi, jih prepelje v Ptuj, temeljito ou- novi in postavi na grajsko po- bočje ter z njimi zasniije skan- sen etnografske zbirke. Mlina na veter sta tipična predstavni- ka svoje zvrsti, prvi je iz Tr- novec v Slovenskih goricah, prej last Hojnika Cirila, drugi >a iz Kungote na Dravskem po- jn — Topolovčev mlin. Tudi na Hajdini je bilo še po prvi s.v«ev tovni vojni več mlinov, kakor vedo pf^edati ljudje. Muzej je imel v progranM^, da jih postavi že letos spomfo- di, vendar je zaradi poman^fka- n ja finainč.nih sredstev morail ttV odgoditi. V perspektivnem plan nu še prenos celotne halo«kzej na ■>rostem na grajskem pobočjn cmalu realiziran, da bo .služil tolmačenju našega nekdanje^ ljudskega stavbarstva. l.judmila Braortnik<». pa tudi j za samotne uživalce narave in i ljubezenske parčke. j ?e marsikaj bi se dalo napisa- ' ti, pa kaj, saj smo mi sami v kratkem času doživeli le drobec vpega tega. Še kozarec dobrega vina v gostišču na obrež.iiu — in že smo se vračali, sprva po isti poti, nato pa naravnost proti sre- dišču Burgenlanda. v znameniti Eisen.stadt (Železno). Časovna sti- ska je bila tako velika, da smo si mesto ogledali kar spotoma, se pravi med vožnjo. Tako ne mo- rem zapisati nič drugega kakor to, da je mesto znano po svojih številnih spominih na znamenite- ga skladatelja simfonij in orato- rijev — Josefa Haydna. ki sicer ni bil v te.m mestu rojen, n^ti ni v njem umrl, je pa tu preživel dolgih i0 let (od 1761 do 1750) naiplodne,i«ega ustvarjalnega ob- dobja. pod blagohotnim varu-' štvom svojega mecena, kneza Nikolaja E.^terhazjrja. Ohranjen je grad in v njem velika slav- j noftna dvorana, imenovana po j Hiivdnu, mi smo mimogrede ogledali cgmo svoje\Tstno. izred- j no Ivieato baročno cerkev, po- I slednje p^ivalisf^e Havdnovo od leta 1820 do 19.S4. Popoldan se je že nagibal proti , veceni. prodiram našega prvega potovalnee.3 dne je bil izčrpan, morah smo se samo še pnpeJ.ati i na Dunaj, ki ni bil več daleč. Marsikoga je morda vleklo, da bi že prej, pri Nežiderskem jezeru, krenili ob obali navzgor proti se- veru mimo Neusiedla, na skraj- nem severnem koncu jezera, in nato rahlo proti severovzhodu do avstrijsko-češkoslovaške meje, do Donave, kjer takoj na dmgi strani leži slovaška Bratislava, in nato ob Donavi slovesno na- zaj pnti Dunaju, pa so bile že- lje večje od re.tmčnih možnosti. Tako pa smo pohiteli in se prek obronkov Litvan-^kega gorovja (I.eitha Gebirg-) kmalu začeli spu.ščati v dunajski bazen. Kljub utrujenosti je napetoi^t. radoved- no.ct narašfala. saj smo bili men- da v večini tisti, ki smo doslej o Dunaju le brali. Sproščali .so nas rahel dež. ki ie sledil oblačni r-opartci popoldneva in prostra- na, ^ivo zelena žitna polja, ki so se v nedogled vrstila ob lepi, gladki av-tomobilski cesti (mimo- .grede za ptujske lovce: ta polja so pravi raj za zajce, toliko jilj v tako kratkem časni in na takn omejenem prostoru ni videl meru da še nihče od nas v .svojem ži^v«.* Ijenju). -ac no so rradili «elišča ne ve- mo z gotovostjo Prt smemo do. mnevjiti. da nel^jj. t ■'aščiti i.'r«Tske£ra gnč^ p« tndi na obeh bregovih Drave oh mo- 'u. Ti prebivali (;o svoje po- kojnike pokop-^rpli v rn^eri- n^ih ril na sedanjem Bre- gu. V letošnjih r.i-^iskovin jih smo odkrili nad 20 takih gro- bov. Pokopani so bili v zemljo na mtV" preprosto, r preprosti krsti ali le mrtvaškem prtu, odeti v svofo pra^njo obleko z nakitom. Kot popotnico ra v onostranstvo pa so jim svojci tu in tam položili v grob še stekleno si^odelico, čašo, ali stekleničiko. verfetno s kakšno pijačo. Tgotoviti smo mogli tu- di prave družinske grobove, ko eo na isto mesto pokopsii po več članov družine t rardobiu več let. pretresljivo dr«mo ver- jetno i.7 čas^ kake epidemije pa nam kaže dvojni grob. ki sta v njem pokopana mati in nekako sedemletni otrok. Se nekaj nam kaže pornoan- tiČno grobišče, ki smo ga raz- iskali. Loipo nam kaže, kako si prek stoletij podajajo roko v kulturni zapuščini naŠi pred- niki. stari Slovani in prebivalci naših krajev v času rimske dr- žave. Nakft v odkritih grobo- vih, zlasti zapestnice, jasno ka- že, koliko kulturnih dobrin so stari Slovani po naselitvi pre- vzeli od preostalega starega prebivalstva in na tem gradili s svojim delom in življenjem svojo materialno in tudi du- hovno kulturo. Ko začutimo t« stik, potem nam tako davni časi, odmaiknjeni za poldrugo tisočletje, ki nam so jih pri- klicala letošnja izkopavanja, niso več tako daleč in več ta- ko tuji. Ob koncu tedna muzejev in Tzkopavan\j bo 2. fi. ob It. uri dopold'ne ogled izkopavanj z vodstvom. T. M. Številna pnezria štorkelj so posebnost pokrajine Ob Nežiderskem jezeru PTUJ, DNE 81. MAJA 1«88 TEDNIK Stran 5 stran 6 TEDNIK PTUJ. DKE SI MAJA lf«3 ZAHVALA Od 6. do 12. maja smo bili na delovni praksi v raznih podjetjih in ustanovah, kot so: Komunal- na banka. Tiskarna, Perutnina, Zdravstveni dom. Delta, Strojne delavnice, TAP, Elektrokovina, trgovsko podjetje »Merkur«, tr- govina Hajdina, Krajevni urad Hajdina, KZ Hajdina in tovarna Kidričevo. Ta praksa je bil naš prvi ko- rak v življenje, ko smo z veselo zave'=tjo v srcih čutili, da stopa- mo kot »uslužbenci« v podjetja, kjer smo vestno izpolnjevali svo- je dolžnosti. Uslužbenci in delav- ci v teh podjetjih so bili z nami zelo prijazni. Ni jih motilo naše opazovanje in spraševanje. Rade volje so nam razložili pomen in delo, ki se opravlja v podjetjih. Naučili smo se mnogo novega in koristnega, kar je tudi marsika- teremu pripomoglo, da se bo laže odločil za poklic. Absolventi hajdinske šole se vsem najlepše zahvaljujemo za ves trud in požrtvovalnost, ki so jo imeli z nami. Oprostite nam, Če smo kje kaj narobe naredili. Se enkrat se vam iz dna srca zahvaljujemo in pozdravljamo. MARIJA ROGAČ v imerm vsfeh osmošolcev iz hajdinske osnovne šole POZIV Oddelek za narodno obrambo občinskega ljudskega odbora Ptuj, objavlja po 61. čl. zakona o na- rodni obrambi (Uradni list FLRJ, .št. 30-315/55) in 2. toč. 2. čl ured- be o prenosu zadev iz pristojno- sti vojaških odsekov na upravne organe občinskih ljudskih odbo- rov, ki so pristojni za narodno obrambo (Uradni list FLRJ, št. 8-87/60) Splošni poziv na nabor za vse moške rojene leta 1945 in starejše, ki so bili v preteklem letu začasno nesposobni za služ- bo v JLA in imajo stalno ali začas- no bivališče na območju ob- čine Ptuj. Ne glede na to, ali so prejeli poziv ali ne, naj se obvezno udeležijo nabornega pregleda, ki bb od 12. do 21. ju- nija 1963 v narodnem domu, Ptuj — Vošnjakova ul. 5, dnevno od 7. do 12. ure. Posebej opozarjamo vse obvez- nike — nabornike, ki doslej iz kakršnihkoli razlogov niso opra- vili naborne obveznosti, da to v zgoraj navedenih dneh store. Naborni komisiji so obvezni- ki — naborniki dolžni predložiti: — knjižico predvojaške vzgoje; — zadnje šolsko spričevalo; — zdravniške izvide o morebit- ni dosedanji bolezni; — članske izkaznice družbeno- političnih organizacij in dru- ge dokumente, s katerimi se lahko dokaže strokovna ospo- sobljenost za odrejanje službe ^ v JLA. Kdor se kljub temu pozivu na- bora ne bo udeležil, bo odgovar- jal po 50. čl. zakona o narodni obrambi oziroma po 339. čl. ka- zenskega zakonika. Oddelek za narodno obrambo občinskega ljudskega odbora PTUJ Lunine spremembe m vremenska napoved za čas od 2. do 9. junija 1963 Polna luna bo v petek, 7. ju- nija, ob 9.31. Napoved: do petka, 7. junija, bo lepo in vroče, vmes' možne nevihte. V petek, 7. juni- ja, se bo vreme poslabšalo in do nedelje, 9. junija, bo padlo mno- go dežja v obliki neviht. A. C. ŠPORT Prizor iz sobotnega nastopa telovadcev Nov Športni stadion v Ptuju Nad 1000 gledalcev je v soboto zvečer prisostvovalo otvoritvi no- vega rokometnega stadiona. Nekaj po 20. uri je predsednik Občinske zveze za telesno kultu- ro Jože Strafela otvoril nov ro- kometni stadion, ki bo v bodoče služil tudi za ostale prireditve v Ptuju. Otvoritvi je med drugimi prisostvovala tudi predsednica ObLO Ptuj tov. Lojzka Stropnik. Po krajšem nagovoru predsednika Zveze so bila na .sporedu športna tekmovanja in nastopi. Gledalcem verjetno ni bilo žal, da so si ogle- dali odlične telovadce iz Mari- bora in Trbovelj, rokometaše iz Cel.i"a,' člane Judo kluba »Drave« in folklorno skupino iz Markovec. Lepo in prijetno vreme in triurni spored je navdušil vsakega ljubi- telja športa — mladega in sta- rega. V prvi točki sobotnega progra- ma so nastopili člani Judo kluba ), Drava« in prikazali nekaj uspe- lih točk. Za njimi so se zvrstile članice >;Partizana(^ Ptuj na dvo- višinski bradlji. V najlepši točki sobotnega programa pa so nasto- pili člani na bradlji, parteru in drogu. Nastopila je vrsta »Parti- zana« iz Maribora in »Ivan Tru- gar« iz Trbovelj. Prav zanimiva in lepa je bila nato rokometna tekma med celjskim okrajnim prvakom Partizanom« iz Celja in »Dravo«. Domačini so vodili sko- zi vso tekmo s tremi do štirimi goli, vendar so gostje v zadnji minuti dosegli zmagoviti gol. Ro- kometaši »Drave« so poleg tega zastreljali tri sedemmetrovke. Gostje iz Celja so odlični roko- metaši v tehniki, vendar so slabši v streljanju na gol od daleč. Ste- ber v ekipi je njihov vratar. V moštvu »Drave« je tokrat po dol- gem premoru .zopet nastopil od- lični Haber in dokazal, da bi lah- ko bil zopet igralec št. 1, vendar mu primanjkuje še kondicije. — Končni rezultat tekme je bil 17:16 (5:9). V polčasu tekme je v na- rodnih nošah nastopila folklorna skupina iz Markovec, ki jo je ob- činstvo toplo pozdravilo. Pred otvoritvijo je bilo iudi at- letsko tekmovanje. Člani, članice, mladinci in mladinke so se po- merili v teku. Med mladinci je v teku na 800 m zmagal Kolednik Ivan iz Cirkulan z rezultatom 2:26,5, Med mladinkami je na 600 m dolgi progi zmagala Šegula Marija iz ESS (1:32,0), med člani- cami na 600 m je zmagala Fišer Matilda iz ESŠ (1:28,2). Člani so tekmovali na 1000 m dolgi progi. Zmagal je član »Partizana« Mar- kovci Bračič Jože (3:10.0) pred Janžekovičem (Markovci), Koko- tom (Gorišnica) itd. Podelitev športnih značk v počastitev dneva mladosti je priredila občinska zveza za telesno vzgojo Ptuj v četrtek, 23. maja slavnostno sejo, kate- re se je udeležil tudi sekretar okrajne zveze Maribor tov. Dra- go Cebular, Predsedmik občinske zveze za telesno vzgojo tov, Jože Strafela je v krajšem govoru poudaril na- men tele.sne vzgoje kot del druž- bene dejavnosti. Zatem je po- delil diplome m priznanja neka- terim telesno'vzgojnim in .š.po