POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 66310 IZOLA ■ ISOLA
CENA 50 SIT
MI
Z AMERIKO SMO MOČNEJŠI
■
SLEKOVEC ALEKSANDER NAZORJEVA 15 IZOLA
Nam in Američanom, zdaj ko smo se tudi vojaško povezali, nihče nič ne more. Dogodek sam po sebi nekoliko spominja na tisto znano Črnogorsko zavezništvo s Kitajci, ki verjetno niti dobro ne vejo, kje se ta deželica nahaja in tudi za civilne američane Slovenija ni niti približno tako znana, kot je bil svojčas Dubrovnik, pa tudi če podpišemo še deset vojaških in drugačnih sporazumov. Uniformirani Američani, posebej tisti iz vojne mornarice nas počasi spoznavajo, saj smo veliki skoraj toliko kot kakšna njihova vojaška baza.
Pred dnevi smo v koprskem pristanišču gostili njihovo vojaško ladjo in, kot je že v navadi, so jo tudi tokrat odprli za obiske radovednih militantnih Slovencev. Človek kar ne more verjeti, koliko naših sonarodnjakov se zanima za topove, za rakete, za laserje, radarje, sonarje, torpeda in še kaj. Pred in na ladji se je trlo radovednežev, prišli so iz vseh koncev Slovenije in ladja se je spremenila v nekakšno pomorsko Brezje. O tem, ali se je izplačalo, naj razmišljajo sami, že vojaški laiki pa bi vedeli povedati, da ladja seveda ni bila zadnji krik tehnike in da so Američani pač pokazali, kar so hoteli pokazati. Ob tem se nekateri, ki imamo malo manj zgodovinske amnezije spominjamo, da so nekateri, ki so tokrat celo obiskali ameriško ladjo, še pred nekaj leti govorili o demilitarizaciji .slovenskega morja in obale. Zgražali so se nad prisotnostjo jugoslovanske vojne mornarice v Izoli, pa čeprav so bili na ladjah tudi domači fantje, ameriški mornarji in njihova oborožitev pa jih prav nič ne moti. Torej je brla jugoslovanska mornarica bolj okupacijska od ameriške.
Rekli boste: Seveda, saj je ameriška prišla sem le na turistični obisk, jugoslovanska pa se je obnašala kot gospodarica morja.
Kar tolažite se, draga gospoda, ki ste takrat s transparenti izražali negodovanje zaradi prisotnosti jugo-mornarice v našem morju. Če bi vas bilo kaj v hlačah in malo več v organih, ki jih hlače skrivajo, bi tudi zdaj vzeli transparente v roke in se šli protest tudi pred ameriško vojsko Ampak, zdaj ko imamo sporazum bi bilo kaj takega seveda zelo neprimerno, kajne?
Mef
l['£9
ZDAJSVETNIKI
Predlog občinskega inšpektorja in koncesionarja o spremenjenem načinu reševanja problemov parkiranja in sploh prometa v mestu je preskočil prvo oviro.
V komisiji za urejanje prometa so namreč podprli dodelan predlog in zdaj ga bodo poslali v obravnavo in odločanje občinskim svetnikom, saj gre za tako obsežen poseg, da o njem pač ne more odločati le nekakšna komisija ali zgolj župan. Bistvo predloga ostaja nespremenjeno. Promet se umakne iz ulic starega mesta, ki ostanejo namenjene le parkiranju domačinov oziroma tistih, ki v listih določenih ulicah stanujejo. Ob pregledu so predlagatelji ugotovili, da je v ulicah starega mesta dovolj parkirnh prostorov za stanovalce in da gnečo v glavnem povzročajo vozniki iz drugih delov Izole oziroma obiskovalci od drugod. Zato bi morali te ulice strogo zapreti za vse, razen za tiste, ki bi imeli dovolilnice in za trenutno dostavo.
Seveda bo treba te trditve še preveriti in predvsem zagotoviti možnost stalnega dostopa vsem interventnim vozilom, pa tudi še nekaj tehničnih detaljev, od promet-
SPET*Rm*ABSANIE
nih znakov do zapornic, je treba še dodelati.
Skratka, o predlogu bodo odločali svetniki in zato še nasvet tistim, ki imate na predlog kakršnekoli pripombe. Pojdite do tistega, ki ste ga izvolili v občinski svet in povejte mu, kaj si mislite o predlogu. Konec koncev bo odločal tudi v vašem imenu. _____
ENA VAS
PTTs NOT DEAD je rubrika v kateri objavljamo vaša pisma, mnenja, odgovore na posamezne članke v MAN DRAČU ali kaj drugega, širši javnosti pomembnega. Po sklepu časopisnega sveta in uredniškega odbora objavljamo članke dolge do 40 tipkanih vrstic. Pisma morajo biti podpisana z naslovom avtorja. Nepodpisanih pisem ne objavljamo, prav tako ne objavljamo tistih pisem, ki so po vsebini v nasprotju z zakonom o tisku, novinarskim kodeksom, so žaljiva ali za širšo javnost nezanimiva. Pisem in fotografij, objavljenih na tej strani ne honoriramo in ne vrača-
I n val idi
V zadnjih številkah Mandrača sem zasledila vprašanja in odgovore v zvezi s položajem invalidnih oseb in tistih, ki imajo težave z gibanjem ter dostopnosti zdravstvenih uslug.
Ker se problematika giblje predvsem okrog premagovanja arhitektonskih ovir in posledic, ki jih te ovire prinašajo in ker je bil prav v zadnjem prispevku omenjena tudi naša (fizioterapevtska služba), menim, da je prav, da se oglasimo tudi tisti, na katere posredno ali neposredno letijo očitki in kritike.
Strinjam se, da bi že zdavnaj morali odstraniti vse fizične ovire in to ne le v zdravstvenem domu ali zdravstvenih ustanovah nasploh. Še kaj drugega imajo hendikapirani posamezniki opraviti vsak dan sproti in vso pravico imajo, da pridejo brez težav prav v vsak javni prostor. Pa seveda ni tako. Ampak to ni zgolj problem zdravstva, temveč problem te države in njenih predpisov v celoti. Po svetu to urejajo zakoni, ponekod pa veljajo celo pravila, denimo WC-ja, tudi za invalidne osebe.
Arhitekturnih ovir v zdravstvenem domu zanesljivo ne bo več, takoj ko bomo uspeli zgraditi novega. O tem, kdaj se bo to zgodilo, pa ne odločajo zdravstveni delavci. Za zdaj ostaja stara zgradba in vse kar lahko delavci naredimo je, da pomagamo pacientom do prostorov, kjer imajo terapijo, tako, kot smo sklenili in kot ste prav prebrali. Dvigala ni in ga ne more biti in s tem se moramo sprijazniti za zdaj vsi. Tudi pacienti. Razumevanje in pomoč nista ponižujoči, spoštovana g. jež, ponižujoče je, da si ljudje med seboj nočemo pomagati. Razmislite o tem! To, da smo se odločili za takšen način pomoči ni brez srčno, temveč je izhod v sili, draga gospa in če bi nam kdo sugeriral kaj boljšega in hitro uresničljivega, bi mu bili zelo hvaležni. Ampak vidite, tudi Vam se je pri tem zapletlo. Ker vi takoj pomislite na druge ustanove in v imenu njihove "zelo strokovne terapije, strokovnega vodstva in sodobne opreme", kjer so pacienti deležni "zelo strokovne terapije, preprosto izničite naše dobre namere in kar je še hujše; neutemeljeno in neupravičeno degradirate naše storitve in pod vprašaj postavljate našo strokovnost in opremljenost. Ne gre zgolj za to, da upoštevate tudi druge možnosti (ljudje so lahko še vedno izbirajo zdravstvene ustanove, če so zua usluge pripravljeni plačati), gre predvsem za to, da
nam ne priznate tega kar uspešno (vprašajte naše paciente) in korektno, z veliko mero razumevanja in tudi prijaznosti (govorim seveda o službi za katero sem odgovorna) opravljamo v izolskem zdravstvenem domu že več kot leto dni.
Za konec pa še tole: saj se ni treba sklicevati na svoje temeljne pravice, ki vam gredo same posebi. Za vse naj bo poskrbljeno, tako da bo prav. Vendar odločitev o tem kam in kako ali kolikokrat kam smete, ne sprejemamo več več v osnovnih zdravstvenih službah, temveč žal na višjem nivoju. Najbrž veste, da nam zdravstveni sistem ureja zakonodaja, ki jo sprejema parlament na predlog vlade (torej ministrstva za zdravstvo), da ima denar v rokah Zavod za zdravstveno varstvo Slovenije in da pogoje porabe postavljata oba. Preprosto in hkrati zelo zapleteno. V tem trenutku so se "tam gori" odločili, da bodo svojo nekdaj večjo radodarnost omejili. Zato lahko le njim upravičeno rečete, da so ozkosrčni in Vas lepo prosim, da jim to tudi napišete.
S spoštovanjem, Vanda Zajc vodja fizioterapije
Odprava preprek
V skladu s programom in predvolilnimi obljubami stranke, Predsedstvo Združene liste Demokratične levice Izola predlaga Občinskemu svetu Izola v sprejem naslednji sklep:
1. Občina Izola pripravi dolgoročni načrt prilagoditve javnih prostorov, ki bo omogočil invalidom čim manj moten dostop do in v javnih prostorih v občini Izola.
2. Dolgoročni program reševanja te problematike izdela za to pristojen občinski organ in ga predloži Občinskemu svetu v sprejem do konca leta 1995. V programu naj bodo razvidne finančne obveze občine.
3. Po sprejetju programa iz 2. točke tega sklepa Občinski svet z odlokom določi obveze imetnikov in upravljalcev javnih prostorov, da prilagodijo svoje objekte tako, da bodo invalidne osebe imele možnost dostopa storitev in uslug tako kot drugi občani.
Obrazložitev:
Občina Izola, kot lokalna skupnost, skrbi za svopje občane, da ti lahko čim manj moteno opravljajo svoje dejavnosti, izvršujejo svoje obveznosti do skupnosti in države ter uveljavljajo svoje pravice, ki jim jih zagotavljajo zakoni in civilizacijske norme. Invalidne osebe so prav tako del naše lokalne skupnosti in kot taki imajo tudi oni enake pravice in obveznosti. Program Občinske organizacije Zdržene liste Demokratične levice Izola sloni na načelu, da je treba občino graditi kot
lokalno askupnost, prijazno za njene občane. Sedanje stanje javnih objektov v občini postavlja invalidne osebe, predvsem tiste, ki so vezane na invalidske vozičke v bistveno slabši položaj kot ga imajo drugi občani. Malo je javnih objektov v občini, ki tem invalidom omogočajo dostop do raznih uslug in storitev. Ovire za njih so največkrat nepremostljive in jih postavljajo v ne samo slabši, ampak tudi v ponižujoč položaj nasproti drugim občanom. Trgovine, pošta, banke, okenca državne in občinske uprave, poslovni prostori firm, fotokopirnice, telefonske govorilnice in še mnogo drugih javnih objektov so neprijazni in nedostopni za invalidne osebe.
S predlaganim sklepom naj bi Občinski svet naložil pristojnim službam, da začnejo ne samo razmišljati, ampak dolgoročno načrtovati in odpravljati ovire, ki grenijo življenje invalidnim osebam. Nekatere ovire je mogoče odpraviti razmeroma hitro. Cilj tega predloga je, da se občina zaveže, da ne bo dovolilaizgradnjo, adaptacijo, prenovo in odpiranje objektov javnega značaja, ki ne bodo imeli rešitev problema dostopa za invalide. Obstoječe pa je treba zavezati, da v doglednem času odpravijo te ovire in jih za to na primeren način tudi spodbuditi (začasno manjša najemnina, kreditiranje prilagoditev ipd.).
Predsednik Lucio Gobbo
Bomo ponudili samo cene ?
Nedavno sem v Mandraču prečitala, da imamo v Izoli komisijo za turizem, ki je izračunala koliko denarja bo prišlo v blagajno od turistične takse v letošnjem letu. Čeprav denarja še ni, je pa izračun v odstotkih že podeljen porabnikom.
Nikjer pa še ni bilo zaslediti kako bodo razdelili oziroma prijeli za dela, ki so potrebna pred turistično sezono. Vsak turist želi imeti še kaj drugega kot so samo cene! V Izoli bi bilo potrebno obnoviti mnogo fasad, urediti (s cvetjem) zelenice parke, ulice, potrebno bi bilo očistiti morje ob pomolu, očistiti plaže in še veliko drugega.
Če je komisija zvrst turistične branže bi morala vedeti, da je čistoča ter lepo urejeno mesto sama po sebi najboljša in realna promocija kraja in turizma v njem. In tu bi morali najprej začeti in ne pri denarju.
Komisija naj prične prvo pri delih in da pobudo tudi ostali krajanom za ureditev našega kraja, kar bo v prid nam in tudi turistom.
Bralka iz Izole Anica K.
SPREHAJALNA POT NASTAJA
Sprehajalna pot je eden od evergreenov izolskega političnega in upravnega življenja. Na vsaki razpravi, ki je vsaj malo spominjala na kakšno planiranje ali je bila povezana z marino je bilo slišati tudi o tem, kako si Izolani želimo sprehodov od mesta do San Simona.
V precejšnji tišini te dni dejansko nastaja sprehajalna pot, ki je morda še lepša od tiste, ki so jo zahtevali njeni pobudniki. Gre za pravo pravcato tlakovano cesto, ki se zdaj že razpoteguje proti mestu, vendar žal ne bo prišla veliKo dlje kot od San Simona do hotela Delfin. Na pot od marine do mesta pa bo seveda treba še nekoliko počakati.
ZASEBNI IN DRUŽBENI INTERESI
Ko gre za gradnje so takšni spopadi takorekoč neizogibni. Dogaja se tudi na svetilniku, kjer je sprehajalna pot, katere investitor je Dom dva topola, zgrajena nekaj več kot do polovice, potem pa se neha v makadamu. Investitor ni pripravljen urejati sprehajalne poti drugače kot je v načrtu, nekateri stanovalci tistega dela starega mesta pa nasprotujejo tako širokemu posegu in pravijo, da pristanejo le na zoženo varianto promenade.
Interesom investitorja se je pridružil tudi interes jadralnega kluba Olimpie, ki bi z gradnjo sprehajalne poti pod cesto dobil prostore za svoj klub, sa[ sedaj gostuje po najrazličnejših začasnih lokacijah, čeprav ima v svojih vrstah kar nekaj reprezentantov.
Toda, interesi tistih krajanov, ki so najbolj "prizadeti" so drugačni. Želijo si miru za svoje goste, saj gre za pomembne sobodajalce, drugi interesi pa jih ne zanimajo. Zupan dr. Gasparini je skušal zbližati stališča, vendar mu, vsaj v primeru stanovalcev, vto ni uspelo. Zdaj je treba počakati besedo investitorja. Športnikov tako ali tako nihče
ZUPAN SPOZNAVA OBČNO
Župan dr. Gasparini, ki je rofesionalno prevzel to funkcijo, v teh dneh obiskuje posamezne kraje v občini in skuša spoznati problematiko, ki je zagotovo ne manjka.
Tako se je konec prejšnjega tedna pogovarjal z vodstvom krajevne skupnosti jagodje, ki mu je naslovilo pismo z zahtevo po ohranitvi in delni razširitvi krajevne skupnosti. Župan je pojasnil, da je sprememba okoliša možna le z referendumom, o usodi KS pa bo več govora po sprejeti zakonodaji o lokalni samoupravi.
Danes zvečer pa se bodo v hotelu Marina sestali predstavniki in funkcionarji KS, da bise posvetovali o svojem nadaljnem delu.
JAVNO - NEJAVNO DOBRO
V prejšnjemMandraču smo nekoliko ugibali, kaj se bo zgodilo na seji občinskega sveta, ki je potekaa prav takrat, ko smo tiskali časopis in tako se nam je zgodilo, da smo napačno predvideli razpravo o ukinitvi javnega dobra, saj so svetniki zaradi pozne ure razpravo na to temo preložili. Še bolj kot to pa je šlo za razpravo o tem, da je treba pred ukinitvijo javnega dobra natančno razparcelizirati zemljišče, da ne bi prišlo do kasnejših nesporazumov.
Nesporazum so nekateri videli tudi v tistem delu zapisa, ki je govoril o ukinitvi javnega dobra za zemljišče, ki naj bi ga dobil hotel Delfin za ureditev parkirišč. Seveda v tem primeru ne gre za celotno zemljišče med Dantejevo in križiščem za San Simon, pač pa je za zemljišče med hotelom in staro cesto, ki so jo zdaj premaknili nekoliko dlje od hotela.
KDO JIM BO KUPIL ŠIVALNI STRPI?
S 6. feb. se je v izolski enoti Ljudske univerze Koper pričel izvajati del USO programa s katerim želijo pomagati beguncem k uspešnemu vključevanje v novo okolje. Program ni v Sloveniji nič novega, na obali pa je do njegovega izvajanja prišlo pred kratkim.
Italijanska humanitarna organizacija "Nuova frontiera ", ki ima v Sloveniji kar nekaj patronatov, se je v sklopu s slovensko Ljudsko univerzo in uradom za begunce lotila programa s katerim želijo omogočiti beguncem osnovno usposabljanje v nekaterih poklicih, kot tudi v splošnem življenju. V Izoli trenutno usposabljajo 27 pomožnih tek-stilk, ki se hkrati izpopolnjujejo tudi v znanju, ki zajema, od učenja slovenskega jezika pa vse do izpolnjevanja formularjev, različnih uradnih obrazcev itd. V veliko pomoč jim je enota organizacije RK Piran, ki rešuje različne probleme s katerimi se begunci srečujejo. Poskrbeti je treba namreč za prevoz, prenočišče, hrano...
Ljudska univerza Koper želi paleto poklicev razširiti, tako, da je sedaj poleg računalništva v pripravi še kuharstvo...Poudarjajo sicer, da beguncem po končanem izobraževanju z njihovimi izkazili ne omogočajo službe zato bi se nekateri radi izobraževali naprej. " Izolske 11 bodoče šivilje recimo , so brez šivalnega stroja obsojene na samoz-nanje. Seveda pa je marsikaj odvisno tudi od italijanske humanitarne organizacije ki ta projekt financira. V.I.B.
ZA HISE GRE
Pogajanja z Italijo so tako kot prva ljubezen. So dnevi, ko je vse svetlo in lepo in toplo, takoj zatem pa se spustijo temni oblaki in vse je videti črno in brezupno. Resnica je seveda vmes, saj ie politika vendarle samo dobra obrt in politiki še zdaleč ne mislijo tako resno, kot se zdi.
Pa vendar nekateri dogovori z Italijo zaskrbljujejo tudi naše ljudi. Spiski hiš, ki naj bi jih dobili povrnjene tisti, ki so jih pred pol stoletja zapustili, krožijo po obali, mahanje z njimi ima zelo različne učinke. Nekateri so ob njih vzhičeni, drugi zaskrbljeni in jezni. V naslednjem Mandraču bomo skušali objaviti ta spisek želja sosednje države, tokrat pa objavljamo pismo piranskega svetnika na to temo.
Seveda je pri tem najpomembnejše ohraniti mirno kri, saj gre za zelo delikatno vprašanje, ki sena koncu sprevrže v razprave o nacionalnem, o avtohtonosti, o okupatorstvu in zasedbi, o dobrih in zlih. Takšne razprave pa prav nikoli še niso prinesli nič dobrega. Pogovor o tej vsebini je koristen, vendar ne sodi za gostilniške pulte.
RIMSKA VOLKULJA JE PREVEC LAČNA, DA BI SE ZADOVOLJILA SAMO S 400 HIŠAMI
Ko poslušam razna poročila o pogajanjih z Italijani glede našega vstopa v EU, se ne morem in ne morem otresti občutka, da smo Slovenci dežela hlapcev in da bomo to ostali za vekomaj. Ne vem, zakaj, vendar me nenhno spreletava misel, da bomo zato, da bomo vstopili v Evropo, Slovenci predali lastno zemljo, samo zato, da bomo lahko hlapci na tuji zemlji in ne gospodarji v lastnem domu. Primorci! Kaj naj si mislim ob izjavah ministrice Agnellijeve na naših TV zaslonih in v časopisih, daj naj bi se preučilo tudi vračanje še razpoložljivih nepremičnin (400 hič ipd.) optantom in ezulom ter da naj bi se sestavile mešane komisije, ki bi to preučevale tudi na tereu. Fantje in dekleta. Če bo to res, bomo kmalu popokali kufre. Slovenci se za svoje skupno imetje očitno ne znamo kaj dosti boriti. Važno je, da ima vsak vsaj svoje dvorišče, če pa premoremo še cesto, ki bi nas povezovala, pa niti ni važno, nam bodo že tujci predpisali cestnino, uporabnino in mostnino seveda. Ljubljana se na Obalo spomni enkrat na leto. Poleti namreč. Ko se odpravlja na morje. Kaj mi daje tako misliti, ja kaj. Samo spomnite se, koliko smo si prizadevali, da bi Ljubljani pokazali in dokazali s številkami (promet, žrtve, nesreče, turizem...), da Obala potrebuje tudi sodobno povezavo med tremi obalnimi mesti, pa te sreče nismo uspeli zaužiti. Zemljo, ki nam jo je itak vzela že predlani, bo sedaj vrnila tistim, ki po nas že tako ali tako nenehno pljuvajo in nas imenujejo SCHIAVI - ŠČAVI. Ampak, draga Ljubljana. Ščave ne umenujejo samo nas Primorce, tudi vas Ljubljančane. Da hlapci smo, dragi moji, hlapci. To nam je v genih. Svojo zemljo bomo dali gospodarju. Sl BWUANA, Tl ASCOLTO. Kaj pa, če bodo tudi Avstrijci in Nemci, tako kot sedaj Italijani, zahtevali vrnitev nepremičnin. Boste tudi Štajersko vrnili? Ali bo kdo postavil vprašanje vračanja premoženja Slovencem, ki jim ga je odvzel fašizem v Italiji po I. svet. vojni. Kdaj nam bodo vrnili te nepremičnine. Zakaj ne pogojujete vračilo premoženja optantom in ezulom, z vračilom teh odvzetih nepremičnin. Ali bomo postavili tudi vprašanje poklonitve žrtvam fašizma ter žrtvam Raba, Gonarsa, Udin ter občasnih pobojev med železniškimi transporti sredi kočevskih gozdov v II. svet. vojni. Gospodje v Ljubljani. Kdaj boste to vprašali. Morda ste preveč v centru, da bi videli, kaj se dogaja na obrobju. Morda bi pa to razumeli, ko bi morali vračati vašo zemljo, ki jo
imate okoli Ljubljane, ko bi grozilo vam, da boste postali manjšina na nekdaj lastni zemlji. Verjetno res ni tako slaba tista ideja, da bi določena ministrstva ali urade preselili v druga mesta po Sloveniji. Ministrstvo za zunanje zadeve npr. Kaj pa, če bi bil minister nekdo, ki ni iz centra ali njegove okolice. Morda bi tako imeli kaj tenkočutnosti za počutje Štajercev in Primorcev. Ko ne bi bilo generala Majstra, tudi Maribora ne bi imeli, ko ne bi bilo Tita ali partizanov, tudi Primorske ne bi imeli. Nam bo sedaj še sploh kaj ostalo? Ni res, da tujci ne morejo kupovati pri nas nepremičnin. Vsak tujec lahko pri nas ustanovi podjetje z d.o.o. In ta lahko kupuje nepremičnine, kolikor je je volja. In takšnih podjetij z italijanskim kapitalom, ki imajo tudi nepremičnine, je že nekaj.
Primorke in Primorci. Za svojo zemljo se bomo morali še enkrat postaviti v bran. Zakaj tudi za zemljo? Tudi to so nepremičnine, ki so bile nekoč v lasti ezulov in optantov, in rimska volkulja je preveč lačna, da bi se zadovoljila samo s 400 hišami. Ne računajte preveč na pomoč velikih strank, ki imajo svoje območne izpostave. Te servirajo in gostijo predvsem svoj center, kadar pride igrat tenis na Obalo, pa škampe v "ta prave oštarije". Za zemljo in lastnino se bomo morali potruditi kar sami. Saj sem vam že povedal, da se Ljubljana spomni na Obalo samo takrat, ko se odpravlja kopat. To pa, da bomo morali hoditi spraševat tujce, ali nam dovolijo speljati čez njihovo zemljo vodovod ali cesto, jih ne zanima, kot tudi ne to, da jim bomo morali plačevati evropske cene za nadomestilo in odškodnino. Ja seveda, saj tam živijo, mi pa tja želimo priti. Ampak dragi moji. Evropa ni samo med in mleko. Evropa je tudi kriminal. In tega imamo že sedaj v izboilju. Blesk vstopa v Evropo nas je preveč prevzel in zaslepil. Pozabljamo pa, da smo še pred kratkim ušli iz večnarodnega konglomerata, v katerega smo "prostovoljno” vstopili po I. svet. vojni. Nek pregovor pravi. "Hiti počasi." To, da je javna anketa pokazala, da dobri dve tretjini Slovencev ne želi, da bi tujci postali lastniki naše zemlje, pove, da morda Slovenci čutimo zemljo kot garancijo, da se bomo tu obdržali. Slovenci nismo Nemci ali Francozi pa tudi ne Avstrijci. Nimamo tako velikega ozemlja in ne tako številnega prebivalstva, ki bi bili trdna garancija za narodov obstoj med zlitjem Evrope narodov. Zemlja in narodova kultura je bila tista zibelka obstoja. In njo, ki smo jo priborili in ubranili v zadnjih dveh vojnah, njo bomo sedaj tudi zapravili.
To pismo namenjam v prvi vrsti Vladi, Ministru, Odboru za mednarodne odnose in Državnemu
zboru, da, preden odloči, dobro premisli, kaj pomeni zemlja za Slovence. Ne zapišite se v zgodovino, če jo bomo ob takšni razprodaji sploh še lahko dočakali, kot grobarji svojega naroda. Območne izpostave republiških central tako ali tako ne reagirajo, ker so samo izpostave republiških central. Zato za njih sploh ne bom več volil. Volil bom samo še lokalce in tiste, ki bodo podpirali regionalizem, anticentralizem in nehlapčevstvo.
Kot Primorec se ne morem in se ne bom strinjal, da se zemlja vrača in prodaja tujcem. Zemlja je pogoj in garancija za manjše narode, da obstanejo. Ne dovolim, da se pustimo izsiljevati. Tisti, ki so zanetili II. svet. vojno imajo še najmanj pravice, da nas izsiljujejo. Ko ne bi bilo fašizma in nacizma, ne bi bilo Dachaua, Lublink, Gonarsa, Raba in fojb. Nikomur se nam ni potrebno priklanjati, posebej pa ne tistim, ki so vse to zakuhali. Sedaj dvigujejo glave in zahtevajo opravičila in poklone fojbam, pa vrnitev nepremičnin in neke posebne statuse. Ne in še enkrat ne.
Morda bo kdo rekel, da je moje pisanje preveč čustveno ali pa da delam iz muhe slona, vendar zase osebno menim, da nisem panik in čustveno labilna oseba. Samo previden sem. Odkar smo se Slovenci osamosvojili, govorimo o Evropi kot o čudežni deželi. Vendar ni vselej tako. Sprašujem se, ali je vredno za ceno vstopa v EU prodati ali vrniti nazaj zemljo tistim, ki so nekoč sami odšli ali pa so morali iti. Zemlja pomeni za majhen narod, majhen mislim samo po številu, precej ali pa morda tudi garancijo obstoja.
Kot član ZVEZE ZA PIRANSKO OBČINO in kot član Občinskega sveta občine Piran, se obračam na javne medije s prošnjo za podporo pri objavi tega pisma z namenom seznanitve širše javnosti. Tiste, ki se strinjate z mojimi pomisleki, ali pa ne, mi to prosim sporočite pisno. Z njimi imam namen sprožiti zahtevo za izredno sejo Občinskega sveta asli pa bom seznanil svet na njegovi prvi naslednji seji, ki bo verjetno konec marca meseca, da bi to opozorilo poslal tudi Vladi in Državnemu zboru.
V kolikor bo razprodaja naše zemlje šla kljub vsemu po dogovorjenem scenariju, bom pri naslednjem popisu prebivalstva v rubriko -Narodnost- napisal "Marsovec". Nočem in ne želim biti sin naroda HLAPCEV!
Občinski svetnik: BORIS KOČEVAR
ENA VAS - ENA USA
Edini Ivan Vrtnik Blaško, ki je bil v edini vasi.
,mmmmuwaBR
Lastnik me je razumevajoče povabil na kafe in mi razložil, da so sicer pred vojno enkrat bile tu štiri hiše, a, da sedaj ni ruševin, sploh pa ne takih, občudovanja vrednih. In smo potem s celo edino družino v celi vasi ugotavljali, kaj bi se dalo sploh o tej vasi pisati. Moram reči, da mi je sočutje edine družine v vasi godilo, saj so bili edini daleč okoli, vas je namreč pod spomeniškim varstvom. Zaščitena torej! Po njej lahko globoko kopljejo samo arheologi in podobni kampeljci. Nič novih hiš, nič cest, nič! Očitno so še dobre sile na svetu. Po njihovi zaslugi imam vsaj kaj napisati o Stari vasi in tako razveselim mojega her Urednika.
Stara vas!
Stara vas je edina Stara vas v katero pelje ena cesta v eno edino hišo z edino družino z enim otrokom, ki obiskuje trenutno eno samo šolo, kjer imajo samo eno učenko iz Stare vasi, ki je edina vas, ki...
In še nekaj imajo v Stari vasi ali bolje rečeno pod njo. Ruševino! Ena sama ruševina. Pod Staro vasjo je bilo namreč nekoč eno naselje, ki je pustilo eno samo ruševino in ker so to ruševino hvalabogu zaščitili, je zaščitena cela vas, ki je edina...
V glavnem, urednik je dobil svoje ruševine in jaz svoj mir! Vas ne propada, vsi prebivalci se počutijo dobro. Zaenkrat se torej ni česa bati. Vsi srečni?
Najprej je bilo takole. Bilo je naselje, bila je vas, bile so štiri hiše in bila je hiša. Pravzaprav je bilo takole, je bil moj urednik, ki je slišal, da obstaja neka vas, ki je bila včasih naselje in je sedaj samo še hiša, ki je ostala od zadnjih štirih hiš. Po uradni dolžnosti in zavesti je takoj dojel, da s to vasjo nekaj ni v redu, kajti manjkale so tri hiše. In če hiš ni, so prav gotovo ruševine in kjer so ruševine mora biti najmanj en mandračevc z edinim fotoaparatom vred. Dal je torej gospod urednik privesti predse edinega mandračevca z edinim fotoaparatom in mu razložil nekako takole. Da imamo v občini vas, ki žalostno propada in, da je tu treba nekaj storiti, poseči vmes itd. itd. itd. Lekcija iz samoupravljanja se je končala tako, da sem se napotil s ključi od edinega službenega avta v edino eno vas z eno hišo, eno družino in tremi ruševinami. Do Kort se je po urednikovih natančnih podatkih še dalo priti, v Staro vas pa je šlo malo težje. Urednik mi je namreč rekel, da je povsem enostavno in mi kot velik poznavalec terena razložil, da pelje pot do Stare vasi mimo kortežanskega kulturnega doma. A da se nanj ne morem zanesti sem se spolnil šele v Kortah, kajti tam sem šele videl, da prav vse ko-rtežanske poti vodijo mimo. Po nekaj neuspelih poskusih sem se odločil, da bom za pot vprašal kakšnega domačina, tega pa najlažje najdeš v gostilni. Ker pa sem po naravi in oliki sramežljiv človek nisem nobenega nič vprašal, razen kelnerco. Nekako potrt sem se odločil, da zadnjič poskusim srečo. In res sem jo imel, po pol urnem pretakanju benzina v avtu in z obilico "hvalospevov " za urednika, katere sem vadil kar na glas, se me je končno usmilil Kortežan, ki mi je zaupal, da sem na povsem napačni poti in, da bo treba nazaj in...takšne.
Končno me je usoda pripeljala do Stare vasi. Razočaranje ob pogledu na nekdanjo vas je bilo popolno. Nikjer ruševin... o, čem bom pa pisal. Samo ena hiša v eni vasi z eno družino je bila pred menoj. Lastnik je kot vsak normalen človek pogledal ven in se vprašujoče zazrl vame. Potem sem pač jecljal, da bi rad naredil nekakšno reportažo o Stari vasi, o njenih slavnih ruševinah...
splošna banka koper
ACTiyA EUROCARD/MASTERCARD
slovenska
Za vse informacije Vas pričakujemo v enotah Splošne banke Koper.
Primorski
skladi KOPER
Pristaniška 8 Koper Tel.: 38-802
10.500 certifikatov
Primorski skladi so se kot edina obalna pooblaščena družba za uprav-Ijajnje s skladi, uspešno lotili zbiranja državljanskih certifikatov. Sredi januarja so sicer zaprli sklad Modra linija, vendar to ne pomeni, da svojega certifikata v Primorske sklade ne morete več vložiti. Že prvega februarja so pričeli z vpisovanjem lastniških certifikatov v Modro linijo 2. Razpisanega je za dve milijardi in pol kapitala, v Modri liniji 2 pa ocenjujejo, da je na obalnem področju še okoli BO % lastnikov državljanskih certifikatov, ki svojih certifikatov še niso vložili. V Primorskih skladih so regionalno usmerjeni, vendar je največ delničarjev Modre linije prav iz obalnega področja. Reginalnega značaja pa jim ne dajejo samo delničarji, tudi na prvi aukci-ji, ki so se jo udeležili prejšnji teden, so potrdili zanimanje za primorsko gospodarstvo.
Na aukciji so kupili deleže v štirih podjetjih; tako so postali solastniki Mitola iz Sežane, Karsa iz Sežane, Steklarne iz Hrpelj in pa Primorskega tiska. Posebej so ponosni na 20 % delež v Sežanskem Mitolu. V Primorskih skladih poudarjajo, da bodo z, pri njih naloženim denarjem, ravnali pametno, tako da bi bile naložbe karseda donosne. Vpisovanje v Modro linijo 2 bo potekalo do 30. junija vabljeni pa ste vsi, ki svojega certifikata še vedno niste vložili. V Primorskih skladih poudarjajo, da bistvene razlike med skladom Modra linija in Modra linija 2 ne bo. Tudi varnost naložbe certifikata ni vprašljiva, saj je med ustanovitelji družbe tudi Splošna banka Koper z kar 36 % deležem.
Torej, vsi ki se še niste odločili kam in kako s certifikatom, še vedno je čas, da postanete delničarji Primorskih skladov.
Vpisna mesta v Izoli so v: Splošni banki Koper v Drev. 1. maja, na Pošti, na agenciji za plačilni promet (ex SDK) v agenciji Šifra,
vsako sredo lahko vpišete certifikat na sedežu Društva upokojencev Izola
v Plenčičevi. Certifikat pa lahko vpišete tudi po pošti s pooblastilom.
ŽIVLJENJE S KARTICO
Leta 1992 je v Splošni banki Koper začel delovati sistem ACTIVA. Podlaga mu je bila zanimiva ponudba - plačilna kartica ACTIVA. ki so jo imetniki tekočih računov pri banki, zaradi številnih prednosti. kar dobro sprejeli. Trennutno lahko s to kartico plačuje svoje obveznosti okoli 100 tisoč imetnikov active na 8300 prodajnih mestih v Sloveniji. Hkrati so pripravljali zelo kompleksen projekt in ponudili na tržišču prvo slovensko plačilno kartico ACTIVA- EU-ROCARD / MASTERCARD, ki omogoča poslovanje tudi v tujini.
Značilnosti in prednosti te kombinirane kartice, ki je medtem že zaživela, so predstavili na nedavni tiskovni konferenci na sedežu banke v Kopru. Vojko Čok, direktor banke je povedal,da so lahko ponosni, daje veliki sistem EUROCARD,
sprejel medse tudi ACTIVO.
Dario Radešič, vodja Sektorja za posle s prebivalstvom pa je podrobneje predstavil prednosti nove plačilne kartice. Za kartico ACTIVA- EUROCARD/ MASTERCARD lahko zaprosijo dosedanji imetniki kartice ACTIVA, ki ima najbolj razširjeno mrežo v Sloveniji. Avtomatične zamenjave ni.Imetnik lahko zadrži "staro" kartico ACTIVA, ali zaprosi za novo. S kartico ACTIVA - EUROCARD/ MASTERCARD pridobi imetnik možnost plačevanja storitev na številnih prodajnih mestih v Sloveniji, plačuje in dviga gotovino na vseh prodajnih mestih oz. bančnih enotah z nalepko EUROCARD/MASTERCARD v tujini.
To zanimivo plačilno kartico izdaja šest bank v Sloveniji, (fk)
■m 2 ^ /zoii
K©sil© * n& dloiftu
Kjerkoli se nahajate na območju Izole; doma, v službi, doma sami ali v prijetni družbi, ter nimate časa za kuhanje ali se Vam ne ljubi packati po kuhinji
Zavrtite telefon 65-202 od 12.00 do 23.00 Za kosilo ali večerjo Vam nudimo:
* Dunajski s šampinjonovo omako, pečenim krompirjem v kosih in grahom - 750 SIT * Sesekljano mešano meso v omaki z rižem in zelenjavo - 750 SIT * Mesne kroglice v omaki z makaroni, grahom in korenjem - 720 SIT * Sočna klobasa v omaki z krompirjem in zelenjavo - 700 SIT
* Okusna Lasagna - 650 SIT
* Tortelini v sirovi omaki z grahom - 750 SIT
* Vse vrste Pizz iz krušne peči
Seveda ne gre brez pijače
V pločevinkah Vam nudimo;
* Pivo: Laško, Union - 220 SIT
* Coca Cola, Fanta, Sprite -160 SIT
NOGOMET
KLASIČNI PORAZ Primorje:lzola 2:0 (1:0)
Izolani so izgubili tekmo na najbolj klasični način. Dobili so zadetek	na začetku tekme,
drugega pa sredi drugega polčasa. Igra je bila slaba, oba trenerja sta bila nezadovoljna, gledalci pa tudi. Še največ dela je bilo s spoznavanjem, saj se je na in ob igrišču srečalo kar precej starih znancev.
Trener Softič zdaj šele spoznava pravo vrednost ekipe, ki je med tednom	izgubila še edinega
strelca Velkovskega, ki si je raje ogledal tekmo v Kopru.
V nedeljo pa prihaja v goste Mura.
KORTE ZAČENJAJO
V nedeljo se začne tudi prvenstvo v Primorski ligi. Korte, vodilno moštvo	po jesenskem delu
prvenstva	gostujejo v Divači pri
Železničarju in seveda upajo na novi točki.
KRIVCA ZA ZMACE
Sokolov (strelec)	Ačkun	(trener) DELMAR Izola
v
Šolska tekmovanja
V zadnjem mesecu jebilo v občini več šolskih občinskih prvenstev za osnovne in srednje šole. Ker imamo sedaj v občini tri osnovne šole je Zveza telesnokulturnih društev Izola skupaj z osnovnimi šolami organizirala občinska prvenstva v odbojki za dekleta, v rokometu za fante in dekleta ter v namiznem tenisu. Na prvenstvu v odbojki za srednje šole je zmagala srednja šola Pietro Coppo.	V	kategoriji
osnovnih šol so postali občinski prvaki, v odbojki	dekleta	OŠ	Dante
Alighieri, v rokometu dekleta OŠ Livade in dečki OŠ Vojka Šmuc. V namiznem tenisu pa je ekipno zamagala OŠ Livade tako pri dečkih kot pri dekletih.
Posamezno pa takole: pri dekletih od 1. do 4. razreda 1. Ludvik, 2. Jauševac, 3. Dujc, 4. Mitroševski pri dečkih od 1. do 4. razreda:
1. Gams, 2. Krstič, 3. Gasparini, 4. Ulemek
dekleta od 5. do 8. razreda
1. Nemarnik, 2. jauševac, 3. Kodrič, 4. Šumenjak
pri dečkih od 5. do 8. razreda
1.	jerman, 2. Saliji, 3. Muha, 4. Mogorovič
Smučarska tekmovanja
Smučarski kub Izola in ZTKD sta organizirala 2. občinsko prvenstvo v veleslalomu. Za tekmovanje se je prijavilo 82 udeležencev, v cilj jih je prišlo 56. Najboljši po kategorijah pa so bili: mlajše deklice: 1. Brenko Corine, 2. Korošec Simona mlajši dečki: 1. Grabar Marko, 2. Tadič Tadej, 3. Gracar Peter deklice: 1. Kobal Romina, 2. Gorišek Polona, 3. Grabar Mojca dečki: 1. Bartole Tomi, 2 Vivoda Miha, 3. Gerževič Mitja odrasle: 1. Lapajne Mojca, 2. Podgornik Maja, 3. Kozlovič Lučka odrasli: 1. Lapajne Borut, 2. Morosini Loris, 3. Reščšič Tomo starejši 1. Kobal, 2. Lapajne, 3. Kozlovič
Tekmovanje je bilo dobro organizirano v Piancavallu. Pokale je prispeval Jonathan Sport line Izola.
4.	TRADICIONALNI
TURNIR ROKOMETAŠIC VETERANK
Dne 4. marca se je v večnamenski dvorani v Izoli odvijal 4. tradicionalni turnir rokometašic veterank z mednarodno udeležbo. Turnirja so se udeležile veteranke iz Škofij, Labina, Pule, Šentjerneja, Kočevja in Izole.
Prvo mesto so	zasedle
veteranke iz Šentjerneja, sicer pa so gledalci lahko uživali ob lepem rokometu. Rokometašice	se
zahvaljujemo vsem, ki so kaskor kakorkoli prispevali k temu, da se je turnir lahko odigral in sicer: Delmar Izola, Adriatic Koper, Agent Izola, Droga Portorož, ZTKO Izola, Terpan Sečovlje,	Pekarna
Gregorič, Pontes,	Gostišče
Parangai, Hoteli	Riviera,
Laško pivo, Hoteli Palače, Mercator Degro in Ženski rokometni klub. Rokometašice veteranke, Izola 13.3.1995
ROKOMET
1. LIGA ŽENSKE
Kranj:Marina Izola 15:23 (10:12)
Izolanke so v Kranju osvojile pomembni točki v boju z neposrednimi konkurentkami za izpad in si tako zelo povečale možnosti za obstanek v ligi. Za zmago je kriva vratarka Darja Škopelja, ki je ubranila vse, kar se je braniti dalo.
2. LIGA MOŠKI
Delmar Izola: Akripol 23:20 (13:7)
V derbiju s prvouvrščeno ekipo so Izolani zmagali brez velikih težav.
Že v prvem delu so strli nemotivirane goste in potem rutinsko odigrali do konca. Derbi sploh ni bil pravi derbi.
ODBOJKA
Simonov zaliv:Mežica 3:0 (13, 9, 13)
Izolani so odigrali še eno trening tekmo in brez težav zmagali ter si odprli vrata v prvo ligo.
JADRANJE
V drugi regati za spomladanski pokal so izolani ostali brez zmage. Pri Evropah je bil Primož Mislej drugi, Vesna Dekleva tretja.
Izolani so uspešno nastopili na močni mednarodni regati v Ajlasiu (Italija). Kombinirana posadka Čopi Margon je bila 12.-ta, pri Laserjih je bil Samo Potokar 22-ti, Matevž Ravnikar pa 28-ti.
Izolski smučarski klub se je udeležil tudi medklubskega srečanja, kjer je med petimi klubi zasedel četrto mesto. Boljše uvrstitve Izolanopv pa so: Kobal Romina je bila pri mlajših deklicah prva, imela pa je tudi Najboljši čas pri ženskah. Na drugo mesto se je uvrstil Loris Morosini pri starejših članih. Tretja pa sta bila Bartole Tomi med starejšimi dečki in Kozlovič Lucijan med vtereani B.
S puško
Na občinskem prvenstvu v streljanju z zračno puško so bili ekipno prvi dečki OŠ Vojka Šmuc, pri dekletih pa so bile prve deklice OŠ Livade.
Pri dečkih: 1. Božič Andrej, 2. Jurišič Franko, 3. Tulaj Mojmir Pri dekletih: 1. Stubelj Mojca, 2. Kadil Elis, jereb Nina
NEKA) SE DOCAJA
Po silovitih polemikah lanske jeseni, ko so tudi v nekdanji skupščini padale hude besede na račun tega ali onega je nekdanji izvršni svet sklenil, da vendarle omogoči začetek popravljalnih del na strehi cerkve Sv, Mavra. Nuja je bila velika, saj v cerkev dobesedno dežuje in zato je bilo treba pohiteti z zaščito cerkve pred hitrim propadanjem.
Kljub takšni naglici pa pri cerkvi dolgo ni bilo videti pretiranega delovnega vzdušja, zdaj pa so končno postavili gradbeni oder, prišel je žerjav in nekaj se bo zagotovo premaknilo.
Seveda pa denar (cca. 4. milijone tolarjev), ki jih je iz sredstev turistične takse zagotovil izvršni svet, ne bo zadoščal za nič več kot začetek del. Razlika pa čaka občinske, državne in cerkvene oblasti.
KO PRIDE LAPIA IZ AMERIKE
Ameriško bojno ladjo, fregato Robert Graham Bradley si je v soboto,4. marca " na dnevu odprtih vrat", kljub dežju, ogledalo nenavadno veliko število ljudi.
Po nekaterih ocenah se je na krov mimo ameriške zastave in prijaznih vojakov,
povzpelo kar okoli 3000 radovednežev. Nekateri so prišli tudi iz oddaljenih krajev, da bi si ogledali čudo bojne tehnike, ki kot kaže ne bo zadnje v naših vodah, saj naj bi si lahko že kmalu (verjetno bol] oa daleč) ogledali še kakšno večjo bojno ladjo, morda celo letalonosilko. Nenavadno prijazen sprejem na ladji, veliko železa, ladijski helikopter, šestcevni lasersko vodeni top, ki lahko izstreli 3000 nabojev v minuti (medtem ko laser išče sovražnika lahko vojak gre na kavico) top, helikopter za boj proti podmornicam, kapitanova kabina. To pa je tudi vse. Morda celo rahlo razočaranje..., kje neki tičijo rakete.
Puščice so usmerjale ozko krožno pot na ladji, marsikaj, kar je razumljivo, je bilo očem skrito. Vendar, bil je prijeten občutek Slovencev, da se lahko vzpenjajo po ameriški bojni ladji in si	ogledujejo
oborožitev. Ladja nosi ime po slavnem prvem časniku ameriške bojne ladje
Robertu G. Bradleyu, ki je umrl v dokaj nesrečnih okoliščinah po bitki z japonci v filipinskem morju nedaleč od Manile 24. oktobra 1944. Rodney M. Patton, prvi namestnik glavnega navigatorja na ladji:" Prijetno smo presenečeni nad tako številnim obiskom. Ogledali smo si tudi Koper in bližnjo okolico. Portorož je lep. Vrnili se bomo tudi kot turisti".
F. Kranjc (Utrip)
ČASOPISNA AMBULANTA zdravnika dr. Dernikoviča
PRISPEVKI ZA RIBIŠKI MUZE)
četrtka do nedelje, od 2. do i avišču v Ljubljani, v organizac., ijsti slovenski sejem ribiške r Iružuje še lovska oprema in o OLOVIN LOV si je v štirih dnu. 30 obiskovalcev, (lani 4500). :stavljalci še posebej zadovoljni
arca, je na
ega seji me in pribi ia za morski likor je bil o letošnjem poslovnim učinl
em skal se mu f Sejem sgledalo so bili
ena sejma je zelo vzpodbudna.
la sejmu se je na približno 900 kvadratnih metrih, v hali A, "dstavilo 51 razstavljalcev iz sedmih držav (Slovenija, Italija, nčija, japonska, Francija, Češka in ZDA), ejem je spremljal bogat obsejemski program. Obiskovalci so se jhko vsak dan preizkusili v muharskih veščinah in si ogledali :lme s področja ribolova. Ribiška zveza Slovenije — •koristila za sklic skupščine.
» prvi dan sejma sta otvoritelja Igi a in častna darovalca, prispevala . _ iškega muzeja Slovenije. Tehnični —"Ačil za	-tur«...------!-
„ muzeja, pa jih bodo tudi v
'rano preko 100.000 Sit. b tem seveda ne moremo mimo ugotovitve, da v Izoli ičrtujemo odprtje ribiškega muzeja vsaj že trideset let, vendar e stvari niso premaknile niti za milimeter. Medsebojno
zaupanje, zavist in še nekaj podobnih ~ eljalo do tega, da bodo ribiški sejem nr
Gobi, mi pa bomo še naprej le sanjarili o njem.
mmmm.
I
V Fotooptiki RIO Vas pričakujemo s kvalitetnimi stekli svetovno najboljšega proizvajalca.
REZULTATI:
Izognili se boste težavam z ostrino vida pri vseh dejavnostih. Vaše oči bodo lepo vidne, nič več glavobola zaradi bleščanja, branje bo lažje, povečali ■ boste lastno varnost pri vožnji, izboljšali se bodo rezultati na delovnem mestu.
| Prvi video računalniški sistem v Sloveniji Vam bo pomagal pri izbiri stekel in okvirja iz kolekcij znanih
mode istov
000 Sit za odprtje
SPOŠTOVANE BRALKE IN BRALCI MANDRAČA
Slovensko zdravniško društvo prireja v drugi polovici aprila v Portorožu strokovno srečanje na temo "Zdravnik in računalnik". V predhodni anketi so organizatorji zdravnike vpraševali o njihovem odnosu do računalnika.
Menim, da je pomemben tudi odnos obiskovalcev ambulante do te naprave, zlasti ali je računalnik moteč in posega med zdravstveno osebje in paciente in jih ločuje.
Vabim vas, da v čimvečjem številu izpolnite priloženo anketo ter jo po možnosti v zaprti (lahko tudi rabljeni) kuverti, naslovljeni name odložite v MANDRAČEV nabiralnik ali pa v splošni ambulanti ZD Izola do konca marca 1995. Rezultate anonimne ankete bom uporabil na omenjenem srečanju zdravnikov, kdaj kasneje pa bom o njej poročal tudi v Mandraču.
Hvala
Dr. med. Andrej Dernikovič
ANKETA RAČUNALNIK V AMBULANTI
1. Vaša starost.
2. Spol
3. Poklic (obkrožite ali dopolnite)
‘šolar (dijak, študent)
“ drugo:
*“ upokojenec
4. Ali ima kdo v vaši družini računalnik?
DA	NE
5. Ali tudi vi kakorkoli uporabljate računalnik?
DA	NE
6. Ali mislite, da računalniki ljudem bistveno olajšajo delo?
DA	NE VEM NE
7. Ali vas moti prisotnost računalnika pri medicinski sestri v vaši ambulanti?
DA	NE
8. Ali	se	po vašem mnenju	zaradi	dela z računalnikom medicinska
sestra	posveča prisotnemu	pacientu
MAN) ENAKO VEČ, kot prej
ko je vsa aministrativna opravila dokončevala brez računalnika?
9. Ali bi vas motila prisotnost računalnika tudi v zdravnikovi ordinaciji?
DA	NE
10.Ali mislite, da bo zdravnik lažje in bolje zdravil, če mu pri delu pomaša računalnik?
DA	NE VEM	NE
11. Ali so podatki o vašem zdravju bolj varni, če so zapisani v računalniku kot pa če so shranjeni v običajnem zdravstvenem kartonu?
DA	NE VEM	NE
12. Vaše pripombe? ____________________________________________
JAGODJE - AKCIJA PUP
Stanovalci spodnjega - mestnega dela Jagodja, ki želijo povečati obstoječe stanovanjske površine ali pridobiti spremembo namembnosti stanovanjskih v poslovne prostore, so na sestanku dne 9. marca pristopili k sofinanciranju prostorskih ureditvenih pogojev "PUP Jagodje".
Imenovali so odbor, ki bo sodeloval pri pripravi osnutka odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za Jagodje in pogodb med soinvestitorji in krajevno skupnostjo.
Vse interesente vabimo, da pristopijo k akciji do 31. marva na sedežu KS Jagodje.
Stanovalci, ki se bodo za gradnjo odločili kasneje bodo morali pridobiti soglasje krajevne skupnosti.
Nudimo razne storitve iz področja namiznega založništva. Sodobna računalniška oprema nam omogoča izdelovanje različnih vizitk, reklamnih letakov, brošur, plakatov, oblikujemo oglase... poleg tega pa lahko vodimo in izpeljemo različne kombinirane marketjnške akcije.
Zavrtite tel./fax: 61-139 ter se pozanimajte o naši široki ponudbi.
izdeluj
Poslovalnica:4lzola\tel.: 63 056 pefekmS$m^^kjiS
Saj veste/ kdo vas čaka na skrajnem levem konca valovne skale vašepa radila...
Krajevna skupnost Livade
organizira izlet v eno najstarejših slovenskih mest PTUJ, ki ima bogato zgodovinsko in kulturno dediščino. Na izlet se bomo odpeljali z avtobusom izpred vetrine v Kajuhovi ulici, dne 18. 3. 1995 ob 6. uri zjutraj.
Ob 11. uri ogled muzeja v ptujskem gradu, ob 12.30 uri ogled in poizkušnja vin znane ptujske kleti, ob 14. uri kosilo izven Ptuja - kmečki turizem Po dogovoru, če bo čas dopuščal si bomo ogledali Ptujsko goro in ostale znamenitosti Ptuja.
Cena izleta je 3.500,00 SIT. V tej ceni so vključeni vsi stroški od prevoza, vstopnin, vodičev in kosila. Prijave sprejemamo v pisarni Krajevne skupnosti Livade, Veluščkova 8, od torka 7.3. do sobote
11.3.1995, vsak dan od 16.00 do 1 7.30 Vljudno vabljeni!
KS Livade Sekcija žena
STANOVANJA - HIŠE - PARCELE POSLOVNI OBJEKTI - PROSTORI
PRODAJA - NAKUP - ZAMENJAVA
Sprejemamo naročila za izvedbo vseh vrst fasad in manjših gradbenih del po ugodnih cenah.
Tel. : 64 333 -zvečer Trinkova 6, 66310 Izola
MENJALNICA IN PROMET Z NEPREMIČNINAMI
dipl. oec.
Ivan Konstantinovič
Sončno nabrežje 14 66310 IZOLA tel./fax. 066/63-211
MANDRAČ je tednik KS občine Izola
Naslov: Veliki trg 1, 66310 Izola, tel / fax.:066 / 61 -139
Predsednik časopisnega sveta:
Glavni in odg. urednik: Drago Mislej
Uredništvo: D. Mislej, V. Ostrouška, N.Zajc, T. Ferluga, Orlando H. (fotoreporter), E. Šahbaz, I. Vrtnik-Blaško,
Tehnični urednik: Davorin Marc
Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 50 Sit.
Založnik / elektronski prelom: GRAFFIT LINE, doo Izola, 61-139 ŽR: 51430 - 603 - 32431 Tisk: Birografika BORI, Izola
POSEBNI GOSTI RADIA CAPRIS - THE PLETTERS. Neglede na zanesljivost naših gostov jih bomo za lO.marec napovedali vsaj 40...V soboto 11. marca dve novi oddaji na frekvenci 87,9 mega...V nedeljo 12. marca VOLITVE za NAJ LOKAL...V ponedeljek 13-tega. 0 13-tem na kratko in drugače...In po 13-tem...14.-ti na frekvenci, ki rada preseneča.
orma Viva Jazz Tri &
n nrm vi m ka'm
Kulturni Dom Izola Četrtek 16.3. ob 20.30
KRIMINALNE
Mandrač brez kriminalij skoraj ni Mandrač. Prejšnji teden so kriminalij ni bilo, ta teden pa so spet na svojem mestu. Sicer pa se med pavzo med junaki kronike ni zgodilo prav dosti. Nepridipravi počenjajo utečene stvari, že skoraj vsem dobro poznane in kronisti se že po malem dolgočasimo in nestrpno pričakujemo pravo pomlad in poletje, ko pogumnežem steče po žilah "ta pravi adrenalin ".
Ne čakaj na maj
Da pomlad resnično trka na vrata, so občutili stanovalci v soseščini slaščičarne Jagoda, kjer jutranji kupci bureka ponovno zganjajo galamo in motijo mirnega spanca želeče sosede.
Na placu pred bolnico
Pred bolnico se dogajajo čudne reči. Neznanec je vdrl v dva osebna avtomobila, iz njiju pa ni vzel ničesar. Za čudakom se vseeno poizveduje, saj je bila povzročena manjša materialna škoda.
Podaljšan šugo
V stari del mesta so bili dvakrat klicani gasilci. Prvič je stanovalka zamenjala paro za dim in poklicala gasilce, ki pa so ji lahko samo razložili razliko med pojmoma. V drugem primeru pa se je kosilo predolgo kuhalo, vendar podaljšan šugo ni povzročil, razen strahu, večjih posledic.
Ogenj v Ladjedelnici
Verjetno zaradi odvrženega cigaretnega ogorka je na hrvaški ladji v ladjedelnici prišlo do požara. Zgorela sta dva navoja ladijske vrvi, nekaj desk, poškodovana je bila električna napeljava na ladji in sploh je nastala večja materialna škoda.
BRIŠI
O projektu Konija Steinbaherja z naslovom Briši piši smo
že poročali, končan je prvi risano igrani film, ki gqyori o alkoholizmu, Koni pa je trenutno sredi risanja nove epizode, ki govori o nevarnosti tobaka oziroma kajenja. V obeh primerih je scenarij napisal Dimitrij Kralj, oba skupaj pa bosta v kratkem dočakala izid istoimenske knjige, ki je nekakšna kombinacija risb, fotografij in teksta. Knjigo je založila koprska Lipa, na police pa naj bi prišla še pred poletjem.
Mali OGLASI
Iščem majhen poslovni prostor primeren za mirno obrt - do 20 m2. Tel.: 64-333 (zvečer)
Izola - Oddam novo dvosobno stanovanje (72m2 + kuhinja + možnost garažiranja + balkon) v mirnem mestu jagodja, primerno za 4 ali več oseb. (Primerno tudi za poslovne namene)
Informacije: tel.: 066 65-818
Citroen CS A, registriran, I. 1975 v zelo dobrem stanju prodam. Tel.: 62-814 zvečer
Mladiče nemške ovčarje ugodno prodam. Tel.: 62-814 zvečer Mlada belgijska ovčarka išče novega gospodarja dobrega srca. Je ubogljiva čuvajka. Tel.: 62-814 zvečer
OČISTIMO SVOJE OKOLJE " POMLAD 95
Letošnja pomladanska akcija "OČISTIMO SVOJE OKOLJE ", ko sočasno poteka EVROPSKO LETO VARSTVA NARAVE ima vs
eslovenski pomen. Zato Turistična zveza Slovenije v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor RS poziva k organiziranemu pristopu izvedbe akcije poa sloganom "MOJA DEŽELA - LEPA UREJENA IN ČISTA . Za uspesno izvedbo akcije predlagam ustanovitev delovnega telesa v okviru občine, ki bo usklajevalo in usmerjalo potek vseh aktivnosti. Poleg profesionalnih organizacij (komunale, vodnogospodarskih in cestnih podjetij ) naj bi bili vključeni vsi ostali gospodarski subjekti ter društva, ustanove, mediji ter vsi prebivalci.
JP Komunala Izola tudi letos organizira zbiranje in odvoz neuporabnih predmetov in odpadnega materiala, ki nekoristno zavzemajo prostor po kleteh in podstrešjih ter dvoriščih. Zato pozivamo vse občane, da izkoristijo priložnost in očistijo svojo okolico ter se znebijo vsega neuporabnega. Akcija bo tudi letos potekala po običajnem programu ter že vpeljanemu ločenemu zbiranju nekaterih odpadkov, ki se lahko uporabijo kot surovine za nadaljno predelavo.
Še datum akcije:
Od 27.marca do 30. aprila.