PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 70 lir Leto XXVI. Št. 7 (7501) TRST, petek, 9. januarja 1970 KONCENTRIČNI NAPADI NA MINISTRA ZA DELO DONAT CATTINA Predsednik vlade Rumor sprejel sindikaliste in dejal, da ne gre za preganjanje delavcev Danes se sestane vodstvo PSI, da bi razpravljalo o predlogu za obnovitev stiri-stranske vlade - Zaostritev stavkovnega boja uslužbencev mestnega prevoza RIM, 8. — Predsednik vlade Rumor je danes sprejel v Palači Chigi ministra za delo Donat Cattina, ki mu je poročal o včerajšnjem razgovoru z voditelji CGIL, CISL in UIL. Nato je predsednik vlade sprejel ministra za notranje zadeve Restiva. Predsednik vlade Rumor je zvečer sprejel predstavnike treh sindikalnih konfederacij: Novel-*Q in Montagnanija za CGIL. S torti j a in Scaglio za CISL, Ra-venno in Ravecco za UIL, ki so tou obrazložili zaskrbljenosti, ki Ed jih že izrazili s telegramom °d 3. januarja Predsednik vlade Rumor je odgovoril, da ne obstaja in da ni-Jfia vlada nobene namere izvajati kakršno koli obliko ustrahovanja ® še zlasti ne proti svobodnemu Ovajanju sindikalnih aktivnosti, ki $1 smatra kot bistven demokratičen dosežek. , Poudaril je, da je osnovna linija vlade braniti vse demokratične, svoboščine in zagotoviti spoštovanje s strani vseh, republikanske zakonitosti in varnost vseh državljanov. V zvezi s kazenskimi prijavami, je Rumor dejal, da «so or-gani javne varnosti izvajali in izvajajo obveznosti, ki izhajajo iz ^kona, ki jih obvezuje, da prijavijo zločine in da posredujejo sod-n*m oblastem tudi prijave, ki jih vlože zasebniki*. Sodne oblasti pr s° jamstvo za civilno sožitje in izvršujejo svojo vlogo v avtonomiji •zven kakršnega koli vpliva drugih državnih oblasti. Rumor je končno dejal, da je sedaj rešeno najbolj ostro razdobje sindikalnih sporov in priznal v Jmenu vlade pomembno vlogo sindikalnih organizacij ter zaključi) J- željo, da se bo ustvarilo vedno hnlj konstruktivno sodelovanje med sindikati in med vlado. . Izjava predsednika vlade Rumor Ja je sicer oprezna, vendar pa istočasno tudi povsem jasna in je Ru-Jn°r v bistvu zanikal vse trditve, •h jih je včeraj izrekel minister za delo ter ga tako postavil na laž. Rumor je v bistvu mnenja, da ne za nobena preganjanja, da je Vse v najlepšem redu in v skladu 2 zakonom. Zaradi včerajšnje izjave Donat Cattina je prišlo do pravega vala Upadov desničarskega tiska, Conf-todustrie in celotne desnice, ki je Mobilizirana, da bi po vzgledu nekdanjega primera Sul'.o, najprej Politično oblatili ministra, nato pa šilili njegovo ostavko. Težko je predvidevati, kaj se bo zgodilo, na vsak način pa gre za resne pritiske in poskuse, da sc do-Ečže ostavka Donat Cattina, da bi s.e tako našel grešni kozel za vročo jesen in da bi se omogočala obnovitev desničarske politike, ust-varila zmeda v vladi in končno p\i-Vedlo do vladne krize. Na tej osno-v* hi Donat Cattina zamenjali, kot s° nekdaj zamenjali Sulla Na vsak način pa je položaj zm-P*eten, saj odpust Donat Ca.ljina Pomeni tudi resno kompromitirati pode ovanje socialistov v štiristran-•rarski vladi, saj je eden izmed naj-dolj jasnih in odločnih pogojev sn-mahstov, da se zaščitijo delavske. Pridobitve, če pa vlada ne likvidira “°nat Cattina, bi prišlo do izredno ~^rih napadov vseh desničarskih 811 in do vrste reakcij s te strani Danes se je sestalo vodstvo PSU. 1 Pa ni obravnavalo nekaj poseb-r°£a in je Ferri poročal o pote-*■}* razgovorov za obnovitev štin-ankarske vlade. Vodstvo PSU jc udi obravnavalo možnost, da bi Ptomenili siglo stranke in se bo-0 verjetno odločili, da obnove sta-® siglo PSDI, saj listi že seda. im s^'ranho običajno kar enostavno menujejo socialdemokratsko. Jutri se sestane vodstvo PSI. na katerem bo poročal De Martino in kaže, da sicer ni preveč navdušen za obnavljanje levega centra, da p*a je nekako prisiljen, da nadaljuje pogajanja, pri čemer skuša zavlačevati in bo verjetno tudi poskušal odgoditi sklicanje CK na čim daljši rok. Leva Lombardijeva skupina jc odločno proti temu, da bi PSI popuščala, določene rezerve je tudi že izrazil GiolUtti, proti vladi je celo del De Martinove skupine Danes je bila na ministrstvu za delo krajša svečanost, ko so uradno podpisali akte o obnovitvi delovne pogodbe za kovinarje zasebnih in za kovinarje državnih podjetij. Pogodbe so podpisali že pred časom, vendar so sindikati morali vprašati za mnenje članstvo pred-no so lahko dokončno podpisali no- vo delovno pogodbo. Položaj uslužbencev mestnih prevozov se je zaostril, saj so vse tri sindikalne organizacije napovedale nov val stavk, ki bodo trajale skupno 25 delovnih ur in ko bodo stavkali od 15. januarja do 7. februarja po navodilih pokrajinskih sindikalnih organizacij. V zadnjih dneh januarja pa Do v Rimu vsedržavno zborovanje, v ostalih pokrajinah pa se bodo do takrat dogovorili za skupne javne nastope. Tajništva sindikatov prizadetih u-službencev so mnenja, da kljub številnim in enotnim stavkam po vsej državi še ni prišlo do predlogov s strani delodajalcev. V tej zvezi je danes vsedržavna federacija občinskih podjetij za promet (Federtram) potrdila svoje stališče, ki so ga sprejeli že septembra lanskega leta v razgovorih s sindikalnimi organizacijami. Ponovili so ponudbo, ki se nanaša na skupnih 5 odstotkov zvišanj tako iiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiimnimiiiii TOKRAT Nfl SEDEŽU VELEPOSLANIŠTVA ZDA Kitaj s ko - ameriški razgovori v Varšavi 0 vsebini razgovorov niti najmanjše vesti - Černik v Varšavi VARŠAVA, 8. — Opravnik poslov Ljudske republike Kitajske v Varšavi Leiyang je bil danes na ameriškem veleposlaništvu, kjer je uradno obiskal ameriškega veleposlanika Walterja J. Stoeasela. Razgovor je trajal dve uri. Po mnenju opazovalcev sta razpravljala 0 možnosti, da se obnove u-radni razgovori med obema državama, ki so bili prekinjeni pred dvemi leti. Kasneje se je izvedelo, da se je razgovor pričel ob 15. uri in da je trajal dve uri. Glasnik ameriškega veleposlaništva je kasneje povedal, da so se dogovorili, da ne bodo nudili nobene informacije o poteku razgovorov. Funkcionarji kitajskega veleposlaništva v Varšavi pa so potrdili, da se je Leiyang sestal z ameriškim veleposlanikom, niso pa hoteli dati nobene druge izjave. Predstavnik ameriškega veleposlaništva je tudi pojasnil, da se današnjega sestanka, kot tudi sestanka.' ki je bil 11. decembra, ne more ocenjevati kot 135. zasedanje predstavnikov obeh drža v, ki se vrše od 1955. leta. Ameriški glasnik ni hotel odgovoriti na vprašanje, če je do sestanka prišlo na kitajsko ali ameriško zahtevo, odnosno če so se o njem dogovorih že 11. decembra. Zadnji uradni sestanek je bil 10. januarja 1968. naslednji bi moral biti 18. februarja 1969, pa so ga KRajci odpovedali v znak protesta, ker so ZDA dodelile politični a-zil bivšemu kitajskemu opravniiku poslov iz Haaga. Ameriški veleposlanik Stoessel je imel 3. decembra krajši razgovor s kitajskim »pravnikom poslov na nekemu sprejemu na jugoslovanskem veleposlaništvu. Zelo verjetno je takrat predlagal, da bi prišlo do «zasebnega» razgovora, do katerega Je tudi prišlo 11. decembra na kitajskem veleposlaništvu v Varšavi. Sestanek med dvema veleposlanikoma je vzbudil izreden odjek po vsem svetu, saj so bili neposredni stik med obema državama prekinjeni In lahko zato tudi sedanji razgovor štejemo kot nadaljevanje prvega. V poljsko prestolnico je prispel predsednik češkoslovaške vlade čemik, ki je danes imel prve razgovore s tajnikom poljske delavske stranke Gomulko in predsednikom poljske vlade Cyrankie-wiczem. AKRA, 8. — Generalni tajnik OZN U Tant je dospel danes na uradni obisk v Akro. V Gani bo ostal dva dni. plačilnega kot normativnega značaja. V obratih «Bicocca» podjetja Pi-relli so na skupščinah dveh izmen delavci soglasno sklenili, da bodo stavkali po eno uro v znak protesta proti represalijam, ki se izva jajo proti delavcem v zvezi z zadnjimi stavkovnimi gibanji. Iz Bologne poročajo, da je javno tožilstvo odredilo nekaj desetin preiskav v zvezi z dogodki, do katerih je prišlo med zadnjimi stavkami. V Milanu pa se bo predstavilo sodnikom okrog 350 delavcev zaradi prijav o kršitvah zakona v zvezi s stavkami. Danes se je pričela tridnevna stavka vseh uslužbencev rdečega križa, ki zahtevajo izvajanje že sprejetih obveznosti in ker zelo pogosto prihaja do velikih zamud pri izplačevanju mesečnih plač. Uslužbenci vseh industrijskih o-bratov v Trapaniju so danes solidarnostno stavkali z okoli dvesto zaposlenimi v podjetjih Sicilarmi in Sioilgesso, ki stavkajo že od 24. novembra, ker jim ne izplačujejo niti po delovni pogodbi predvidenih minimalnih plač. Preko tisoč delavcev je manifestiralo po mestnih ulicah in so se zbrali na Trgu Vit-torio Emanuele. Tajništva vseh treh sindikalnih organizacij so izjavila, da bodo proglasili splošno stavko, kolikor ne bo sindikalni spor čim prej rešen na osnovi predloga deželnega odbornika za delo Macalusa, ki pravi, da je treba izenačiti plače na minimalni ravni, kot jih predvideva delovna pogodba. Medministrski odbor CIPE je danes odobril načrt gradnje šolskih zgradb v treh letih, ko predvidevajo izdatek v višini 560 milijard lir in da bodo zgradili 550 tisoč mest za šolarje. Tudi pokrajinski odbor levičarski v Ravenni RAVENNA, 8. — V pokrajinski odbor v Ravenni je vstopil socialistični svetovalec, tako da je sedaj tudi pokrajinski odbor sestavljen iz svetovalcev KPI, PSI in PSIUP, kot je bil pred kratkim sestavljen že občinski odbor. Za izvedbo tega vstopa je bila potrebna daljša zapletena operacija in je danes na seji pokrajinskega sveta odstopil celotni pokrajinski odbor, nakar so izvolili novega, ki je v bistvu ostal neizpremenjen, samo da je eden izmed odbornikov KPI pusti! svoje mesto socialistu. V odboru so se daj po eden odbornik PSIUP in PSI, ter šest odbornikov KPI. V pokrajinskemu svetu v Ravenni je 13 svetovalcev KPI, dva PSIUP, eden PSI, dva PSU, osem KD in štirje PRI. Sestavljanje leve občinske uprave v Ravenni je vzbudilo dokaj ve lik odjek delno zaradi tega, ker je bila po vojni tradicija, da je občini predsedoval republikanec in so z novo levo upravo republikanci izgubili eno izmed redkih županski! i mest. Istočasno pa so ta dogodek izkoristili predstavniki PSU, ki trde da gre za primer konkretnega popuščanja socialistov do komunistov in za izvajanje frontistične politike. SEJA ZVEZNE KONFERENCE SZDU Dr. Polič za pravilno izvajanje mednacionalne politike v Jugoslaviji Razprava o programu razvoja kmetijstva ih vasi, nalogah socialistične zveze in o obveščanju v samoupravni družbi (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 8. — Zvezna konferenca SZDL Jugoslavije je na svoji današnji 6. seji razpravljala o poročilu o delu konference v pretekli dobi in delovnem programu v tekočem letu, o akcijskem programu razvoja kmetijstva in vasi in nalogah socialistične zveze ter o resoluciji o obveščanju in samoupravni družbi. V uvodnem poročilu o opravljenem delu in delovnem programu je predsednik zvezne konference Veljko Milatovič dal kratek pregled političnega položaja ter nakazal naloge socialistične zveze v nadaljnji graditvi socialističnega in gospodarskega sistema. Milatovič je podobno kot udeleženci v razpravi opozoril pojave v preteklem času ter tendencam boriti z nadaljnjim razvojem samoupravljanja, ki se mora razvijata ne le v delovnih organizacijah, temveč tudi na vseh področjih družbeno-političnega delovanja. Milatovič je ugotovil, da je notranji politični položaj Jugoslavije tesno povezan z mednarodnimi dogodki in opozoril na življenjsko zainteresiranost Jugoslavije kot evropske države za proble- me evropske varnosti, za uveljavljanje načela koeksistence v odnosih med evropskimi državami ob spoštovanju suverenosti, neodvisnosti in pravice n» lastni razvoj vsake države. V zvezi s tem je še posebno poudaril pomen nadaljnjega delovanja neuvrščenih držav, ki bi morale v bodoče igrati še večjo vlogo v napredni preobrazbi mednarodnih odnosov. Milatovič je izrekel pol?io podporo junaški pra- poudaril, da se je treba proti tem vični borbi vietnamskega ljudstva in ponovil polno podporo sociali stične Jugoslavije pravični borbi in zahtevam arabskih narodov. V drugem delu poročila, ki je bil posvečen aktualnim vprašanjem nadaljnjega razvoja, je Milatovič posebno opozoril na potrebo, da socialistična zveza postavi in vzpodbuja napore za uskladitev raznih interesov in dosego skupnih rešitev, odločnejše delovanje v sme- imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiTiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuaiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiaiiti VLADA V TEL AVIVU ZAOSTRUJE SPOR NA SREDNJEM VZHODU Nova izraelska represalija proti libanonskemu ozemlju Dosežen v Bejrutu sporazum o omejevanju palestinske dejavnosti v Libanonu - Letalski dvoboj nad Sirijo ■ Posvetovanja med britanskim predstavnikom in arabskimi voditelji BEJRUT, 8. — Izrael je danes sprožil novo represalijo proti Li banonu: eskadrilja letal «mirage» je skoraj dve uri, od 13. do 14 59 po krajevnem času obstreljevala široko področje v južnem Libanonu v bližini meje z Izraelom, kjer naj J bi bile postojanke palestinskih komandosov. Po poročilih bejrutskega vojaškega glasnika je bil en civilist ranjen, nekaj hiš v vaseh Kafr Haman, Karf Shouba in Ain Qinya poškodovanih, eno vozilo pa uničeno. Novi izraelski napad je povzročil veliko zaskrbljenost v libanonskih vladnih krogih, ki iščejo način, ka iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin n iiniiiiiii im iiiii m iiiii n iiiiiiiiinii m mi Hlini iiiiiii n m umi um iiiiiiHiii u Hlinil umi miiiiiiiiiiii m m miiiiiiiiiiiiii im,imun,|||,||||,|||| PRVA KONFERENCA ZK SLOVENIJE Razprava o političnem in družbeno gospodarskem razvoju v Sloveniji Uvodno poročilo je imel inž. Andrej Marinc (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 8. — Danes dopoldne se je v dvorani slovenske skupščine v Ljubljani začela prva konferenca Zveze komunistov Slo veni je. Konferenca bo trajala dva dni, osrednja tema pa so aktualna vprašanja političnega in družbeno gospodarskega razvoja na Slovenskem. Uvodni referat je imel inž. Andrej Marinc. Konference se udeležuje približno 400 članov konference, dalje tudi predstavniki raznih partijskih vodstev in gostov. Andrej Marinc je v začetku svojega referata ugotovil, da se z delovanjem konference Zveze komu- toinister za delo Donat Cattin je v sredo sprejel predstavnike treh sindikalnih zvez, s katerimi je razpravljal o .vroči jeseni. nistov Slovenije začenja novo obdobje, ko tako širok organ v krajših presledkih ne pregleduje samo dosedanjega dela in izpolnjevanja kongresnih sklepov, temveč tudi naprej razvija in konkretizira splošno politiko, ki sta jo začrtala 6. kongres Zveze komunistov Slovenije in 9. kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Po besedah Andreja Marinca je karakteristika današnje dobe zlasti v tem, da se utrjuje položaj de lavskega razreda v socialističnem samoupravljanju, ko z uresničevanjem svojega zgodovinskega interesa hkrati uspešno uresničuje tudi nacionalne interese. Delavski razred je po njegovih besedah poglavitni nosilec novih proizvodnih odnosov in procesov družbene integracije, ki edini lahko omogočajo vsestranski razmah ustvarjalnosti naroda v nasprotju z nacionalističnimi in drugimi pojmovanji, ki spodbujajo zaprtost in provincionali-zem. Družbena in gospodarska reforma, je dejal dalje Andrej Marinc, sta revolucionaren korak, ki pome ni korenite spremembe v temeljih družbe. Reformo uveljavljamo, je dejal, kot zavestno nujnost, da bi povečali rezultate svojega dela, da bi v težjih in bolj zapletenih mednarodnih ekonomskih in političnih razmerah uveljavljali svoje interese in tako zagotavljali stabilnost in napredek socialistične samoupravne skupnosti. Andrej Marinc je dalje govoril o aktualnih političnih problemih, zlasti zadnjega časa in ugotovil, da bo resolucija, ki naj jo sprejme konferenca in ki se je gradila ob aktualnih idejno političnih vprašanjih lahko odločno vplivala in vodila slovenske komuniste pri njihovem nadaljnjem delu pri graditvi socialistične družbe. V razpravi, ki je trajala po referatu vse popoldne, se je oglasilo k besedi okrog 19 članov konfereo ce, med njimi tudi predsednik izvršnega sveta Slovenije Stane Kavčič Diskutanti so zajeli vsa področja, predvsem pa posamezna vprašanja političnega in družbenega razvija Slovenije v zadnjem času. Konfe renca bo jutri nadaljevala delo in na koncu sprejela resolucijo. DRAGO KOŠMRLJ Tito bo obiskal Tanzanijo Zambijo in Kenijo BEOGRAD, 8. — Danes je bilo uradno objavljeno, da bo predsednik republike maršal Tito na va bilo predsednika Joma Kenjate sredi februarja uradno obiskal Kenijo. Predhodno bo predsednik Tito, kot je bilo prej objavljeno, obiskal še Tanzanijo in Zambijo. ko bi preprečili nove represalije. V ta namen je notranji minister Ka-malj Jumblat sklical predstavnike palestinskih partizanskih organizacij na sestanek, na katerem je bil dosežen sporazum glede bodočega delovanja komandosov na libanonskem ozemlju. Sam minister je po sestanku sporočil, da bodo na podlagi danes doseženega sporazuma vojaške vaje komandosov potekale od slej zunaj taborišč palestinskih beguncev v krajih, ki jih bodo določili na posvetovanjih s poveljstvom redne vojske in varnostne službe. Minister je tudi zahteval od Palestincev, naj zapustijo obmejne vasi ter naj ne začenjajo svojih akcij proti izraelskim položajem na zasedenem ozemlju iz libanonskih naselij, tako da bi se iz ognili represalijam. Poleg akcije proti Libanonu je izraelsko letalstvo izvedlo danes tu di vrsto napadov proti Siriji in ZAR Nad sirskim ozemljem je prišlo v jutranjih urah do pravega letalskega spopada med sirskimi »Mig 21» in izraelskimi »Mirage*. Spopad je trajal samo deset minut. Po poro čilih glasnika v Tel Avivu so bilo tri sirska letala sestreljena; glasnik v Damasku pa je izjavil, da so sirski piloti sestrelili dve izraelski letali. Silovita je bila tudi letalska ak cija proti egiptovskemu ozemlju, izraelsko letalstvo je zjutraj skorai poldrugo uro obstreljevalo vojaške položaje na južnem predelu Sue škega prekopa Izraelski vojaški glasnik je sporočil, da so se vsa letala vrnila nepoškodovana v svoja oporišča. Na področju blizu Mrtvega morja je prišlo do topniškega dvoboja med jordanskimi in izraelskimi enotami. Jordanci niso imeli izgub. Kairski list «A1 Ahram* poroča danes, da je predsednik organizacije za osvoboditev Palestine Jaser ri povezovanja skupščin z družbe-no-političnima organizacijami, da bi bili v celotni proces političnega odločanja vključeni vsi državljani. Potrebno je dalje zagotoviti večji vpliv vseh samoupravnih in družbenih sil pri delu skupščin, socialistična zveza pa se mora tako spremeniti, da bo popolnoma izražala dejanske koristi delovnih ljudi in občanov, ki so se opredelili za samoupravni socializem. Socialistična zveza mora postati neposreden nosilec njihovih interesov in pripomoči, da se o vprašanjih razpravlja in odloča v skupščinah in drugih forumih. V razpravi o poročilu Mllatoviča je bila med drugim postavljena zahteva po večjem zastopstvu žena v družbeno političnem delovanju socialistične zveze, opozorjeno je bilo na potrebo po širšem proučevanju javnega mnenja in njegovega vpliva ter po hitrejšem reagiranju na razne pojave, posebno na pojave šovinizma in nacionalizma. Dr. Svetozar Polič je še posebno obravnaval položaj italijanske manj. šine v Jugoslaviji in napačno obveščanje javnosti o nekaterih pojavili v Kopru, ki imajo lahko negativne posledice. Naloga socialistične zveze je, je poudaril dr. Polič, da se bori za pravilno tolmačenje izvajanja politike o mednacionalnih odnosih. Zvezna konferenca je na predlog Poliča sklenila predložiti skupščini, da se 27. junija, dan ko je bil sprejet zakon o samoupravljanju, proglasi za praznik samoupravljanja skupnosti jugoslovanskih narodov, da se ustanovi novo odlikovanje za zasluge in napredek v razvoju samoupravljanja ter predlog, da se na bodočem kongresu samoupravljavcev izreče posebno priznanje predsedniku Titu kot pobudniku samoupravljanja v Jugoslaviji. V poročilu komisije o akcijskem programu razvoja kmetijstva in va-si se posebno poudarja pomen razvoja raznih oblik integracije zlasti med kmetijskdmi pridelovalci ta prehrambeno industrijo ta važnost razvoja zadružništva. Po mišljenju komisije, ki je pripravila akcijski program, so se z reformo precej spremenili odnosi v kmetijskem pridelovanju, posebno v zadružništvu. Postalo je jasno, da v tržnem gospodarstvu ne morejo uspešno živeti mali kmetovalci s skromnimi pridelki Zadruge morajo bistveno spremeniti svoje odnose do zasebnih kmetovalcev, kakor tudi kmetovalci do zadrug. Nastale spremembe zahtevajo samoupravno organiziranje množice zasebnih kmetovalcev. Da bi zadruge donosno poslovale se morajo povezati z velikimi kmetijskimi podjetji in celotnim gospodarstvom. Posebno je potrebno pospeševati združevanje, ki prispeva k napredku pridelovanja in razvoju socialističnih samoupravnih odnosov v kmetijstvu in na vasi. Socialistična zveza se mora boriti proti pojmovanju, da so zasebni kmetovalci objekt v procesu socialistične preobrazbe vasi. Oni morajo biti subjekt v odločanju v samoupravnih organih zadružnih organizacij. Ne sme se pozabiti, je rečeno v poročilu, da razvoj samoupravlja^ nja na vasi pomembno vpliva tudi na razvoj samoupravnih odnosov družbe na sploh. Zvezna konferenca je po krajši razpravi sprejela akcijski program STOCKHOLM, 8. — Švedska vlada ln naložila posebni komisiji, da je sporočila, da bo 12. januarja mi- izdela dokončno besedilo akcijske-nister za industrijo Kristen Wick-. ga programa o razvoju krnetlj-inan odpotoval v Moskvo, kjer bc stva in vasi ter nalogah socialistlč-podpisal švedsko-sovjetski sporazum ne zveze ln pri tem upošteva pri-za izkoriščanje jedrske energije v pombe, ki so bile dane na ran-miroljubne namene. | pravi. B. B. Arafat imel v Kairu važne politične in vojaške razgovore z egiptovskimi predstavniki, med njimi s podpredsednikom ZAR Sadatom n obrambnim ministrom Favzijem. Po poročilu lista so razgovori privedli do važnih rezultatov v okviru odnosov med ZAR in palestinskim odporništvom. Podpredsednik britanske laburistične stranke in bivši zunanji minister George Brown, ki se že od torka mudi v Bejrutu, se je dane3 sestal s predsednikom libanonske vlade Karamejem in zunanjim ministrom Majdaianijem. Po sestanku z libanonskimi voditelji je Brown dejal, da je optimist in da upa, da bo 1970 leto miru za Srednji vzhod. O posvetovanjih, ki jih ima v teh dneh George Brovvn z arabskimi voditelji, poroča danes v dopisu iz Bejruta londonski list «Daily Tele-graph». List piše, da so ameriški in britanski diplomatski predstavniki, ki so bili obveščeni o razgovorih med Brovvnom in predsednikom Naserjem, mnenja, da so perspek tive za diplomatsko rešitev spora na Srednjem vzhodu v sedanjem trenutku najboljše po šestdnevni voj ni. Po poročanju britanskega časopisa naj bi Naser Brownu izjavil, da je v javnosti zavzel sicer nepopustljivo stališče, da pa še vedno upa v mirno rešitev in se za to poteguje. Naser naj bi tudi ne nasprotoval možnosti ločene ureditve spora med Izraelom in Jordanijo ter bi bil pripravljen se udeležiti pogajanj, či bi bil sporazum mogoč. •im................... Kritika nove izdaje zgodovine K P SZ Dobri odnosi Jugoslavije z Madžarsko in Romunijo (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 8. — Predstavnik državnega tajništva za zunanje zadeve Dragoljub Vujiča je na današnji tiskovni konferenci na vprašanje dopisnika madžarske agencije izjavil, da se odnosi med Jugoslavijo in Madžarsko uspešno razvijajo na vseh področjih, posebno na gospodarskem, kulturnem, znanstvenem in na področju malega obmejnega prometa. Jugoslovansko-mad-žarski odnosi so se razvijali na načelih polnega spoštovanja suverenosti in celovitosti ter nevmeša-vanja v notranje zadeve, kar je trajna osnova za odnose med obema državama. Takemu razvoju odnosov so prispevala številna srečanja in izmenjava mišljenj med vodilnimi osebnostmi ter med predstavniki kulturnih, znanstvenih in drugih organizacij. Vujiča je izrazil prepričanje, da bo obisk državnega tajnika za zunanje zadeve Mirka Tepavca, ki bo od 12. do 17. t m. na vabilo madžarskega zunanjega ministra Janoša Petara obiskal Madžarsko, prispeval k razširitvi jugoslovansko - madžarskega sodelovanja. V zvezi s pisanjem zahortnonem škega lista «Die Welt», da se bo Tepavac v Budimpešti srečal tudi z zunanjimi ministri drugih socialističnih držav, je Vujiča odgovoril, da državni tajnik za zunanje zadeve Jugoslavije vrača obisk madžarskemu zunanjemu ministru, ki je leta 1967 obiskal Jugoslavijo in da ne ve ničesar o morebitnem sestanku z zunanjimi ministri drugih socialističnih držav. Predstavnik državnega tajništva je obvestil novinarje, da je jugoslovanska vlada te dni prejela vabilo vlade Tanzanije za udeležbo na pripravljalnem sestanku predstavnikov neuvrščenih držav, na katerem bodo razpravljali o pripravah konference voditeljev in predsednikov vlad nevezanih držav. Vujiča je pojasnil, da ne gre za sestanek pripravljalnega komiteja kot so to napačno pisale nekatere a-gencije, temveč za pripravljalni sestanek za pripravo sestanka na vrhu. Ta sestanek je bil dogovorjen na sestanku zunanjih ministrov neuvrščenih držav na sedežu OZN 17. septembra lani v New Yorku. Na sestanku, ki bo od 13. do 17. aprila v glavnem mestu Tanzanije in katerega se bodo verjetno udeležili predstavniki vseh neuvrščenih držav, ki so sodelovali na sestanku v New Yorku, se bodo dogovorili o pripravah in sklicanju konference na vrhu. Na vprašanje ali je kaj novega v razvoju odnosov med Jugoslavijo in Kitajsko posebno glede izmenjave veleposlanikov, je Vujiča spomnil na svojo nedavno izjavo na tiskovni konferenci, da sta se vladi Jugoslavije in Kitajske načelno dogovorili o izmenjavi veleposlanikov in dodal, da bo Jugoslavija verjetno kmalu imenovala svojega veleposlanika v Pekingu. Na vprašanje dopisnice ljubljanskega Dela Vide Hreščakove, kaj meni o novi izdaji zgodovine KP Sovjetske zveze, v kateri se o odnosih med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo za časa informbiroja piše na način, ki dejansko zanika moskovsko in beograjsko deklaracijo, je Vujiča odgovoril: «Kar se tiče pisanja nove izdaje zgodovine KP SZ, ki se nanaša na jugoslovansko-sovjetske odnose, gre za samovoljno in nesprejemljivo ravnanje z dobro znanimi zgodovinskimi dejstvi, ki jih ni mogoče spremeniti. Zgodovina je že dala svojo sodbo o teh dogodkih,* je zaključil Vu jica. V ponedeljek bo na vabilo pred sednika zveznega izvršnega svet; Mitje Ribičiča prispel na uradn obisk v Jugoslavijo predsednik mi nistrskega sveta Romunije Jon Ge orge Maurer. Ta obisk je bil p besedah Vujiče dogovorjen me predsednikoma Titom in Ceause scujem septembra lani med njunin srečanjem pri Železnih vratih. C bisk Maurerja izraža, po izjavi* Vu jice, visoko stopnjo odnosov prija teljstva in tesnega sodelovanja me Jugoslavijo in Romunijo. To je no važen dogodek nadaljevanja 1 sre čanj in izmenjave mišljenj med vc ditelji obeh držav. Med obiskor se bodo razgovarjali o dvostranski odnosih in nadaljnjem napredk vsestranskega sodelovanja med Ju goslavijo in Romunijo ter izmenja U misli o aktualnih mednarodni vprašanjih obojestranske koristi »Prepričani smo, da bo dal t obisk visokega gosta iz Romunij novo pobudo za še bolj učinkovit izkoriščanje možnosti za še večj sodelovanje na vseh področjih, pc sebno na gospodarskem področju, je zaključil Vujiča. B. B. ODPOR ŠPANSKIH RUDARJEV IN DELAVCEV Veliko stavkovno gibanje v asturijski pokrajini Stavkovno gibanje bi lahko za- jelo delavce po vsej Španiji MADRID, 8. — Stavkovna giba- okoli 40 odst. nižje kot cene pre- rija v Španiji so se močno zaostrila v zadnjih dneh. Tri tisoč rudarjev državnega podjetja Hunosa se je v ponedeljek pridružijo gotovo 35.000 rudarjev v asturslci pokrajini, ki stavkajo že tri tedne. Stavka je presenetila španske vladne kroge, ker rudarji ne postavljajo stvarnih mezdnih zahtev ter zato obstaja nevarnost (za vlado seveda), da bo ta velika stavka dobila v kratkem času popolnoma politični značaj. Vlada je nameravala izvršiti korenito reorganizacijo v asturskih rudnikih, ker so ti zelo pasivni. V dobro obveščenih krogih pa menijo, da se ji bo ta naklep, spričo stav ke, izjalovil. Civilni guverner v Asturiji Ma-tew De Ross je pozval rudarje, naj se vrnejo na delo ter je zagrozil, da bo v nasprotnem primeru sprejel primerne ukrepe, da bi rešil rudniško bogastvo v Asturiji. Vsemu temu je tceba še dodati, da so v decembru Legalne delavske organizacije ustanovile delavski solidarnostni odbor, katerega člani so delegati vsedržavne konfederacije delavcev (*anarhrsti - sindikalisti») Splošna delavska zveza (socialistična stranka delavcev), Sindikalna delavska zveza (revolucionarni socialisti) in «Revoluoionar-ne komune socialistične akcije» (trockisti), ki so povabili komunistično partijo, naj se jim pridruži. Stavka asturskih rudarjev ogroža direktno špansko železarsko industrijo, ki sedaj razpolaga z zelo omejenimi količinami premoga. Dogaja se celo, da je v glavnem mestu Asturije Oviedu začel primanjkovati tudd premog za splošno uporabo. Stavka se je začela na tem področju pred kakimi dvajsetimi dnevi. Zelo pa se je zaostrila v zadnjih dneh, ko se ji je pridružila velika večina rudarjev državnega podjetja Hunosa, kjeT je zaposlenih okoli 25.000 delavcev. Do stavke je prišlo predvsem zato, ker se rudarji niso strinjali z izplačilom božične nagrade. Takoj nato se je pridružilo stavki tudi več kot 1200 rudarjev podjetja Camocha. V odgovornih krogih meniio, da je položaj zelo težak, posebno zato, ker se bojijo, da je vse gibanje zelo po'rtič no obarvano. Ravnateljstvo rudnika je zagrozilo, da bo sprejelo ostre ukrepe, če se stavka ne bo v najkrajšem času zaključila. Asturski železarni «Ensidesa» in »Uninsa* sta zagrozili, da bosta začeli uvažati inozemski premog, če se spor ne bo v na jkrajšem času rešil. Pripomniti je še treba, da so cene španskega premoga blokirane od leta 1967 in da so za moga na mednarodnem trgu. Hunosa je konzorcij rudniških podjetij, ki so ga ustanovili leta 1966; 77 odst. njenega kapitala pripada državni industrijski ustanovi «INI». Konzorcij je pasiven že od samega začetka. Pravijo, da bo pasiva dosegla letos nekaj več kot 5 milijard lir. Omeniti je še treba, da v pokrajini Jerez stavka okoli 6000 sezonskih delavcev, ki zahtevajo zvišanje svojih prejemkov. Stavke so Uidi v Zumaragi in v pokrajini Gui-puzcoa V tej pokrajini stavka 3500 kovinarskih delavcev že od 15. novembra, in sicer v znak saidarno-sti z njihovimi 25 delovnimi tovariši, ki so bili odpuščeni z dela. Stavke smatrajo v Španiji za nezakonite. Takoj po državljanski vojni so delavce, ki so stavkali, sodili na vojaških sodiščih kot narodne izdajalce. Pozneje so zakon nekoliko spremenili in obtožbe niso več izzvenele kot izdajstvo države, temveč le kot naveden upor. Danes so stavke v Španiji na dnevnem redu. Računamo lahko, da jih je več kot tisoč v enem letu. V Madridu se danes sprašujejo, če se bo stavkovno gibanje v A-sturiji omejilo le na to pokrajino, ali pa se bo razširilo po Španiji. Strah je upravičen, ker je treba na eni strani upoštevati delavske zahteve po izboljšanju plač in delovnih pogojev, a na drugi strani pa predvsem splošno zahtevo delavskih množic, da se ne sprejme načrt sindikalnega zaknoa, o katerem bo španski parlament razpravlja! v kratkem. Španska vlada je blokirala delavske mezde leta 1967, ko je prišlo do razvrednotenja pe-zete. Nova vlada je pred mesecem dni deblokirala mezde, toda v resnici obstaja še vedno močno nadzorstvo na tem področju. Delavski voditelji rosoro, da vladni ukrep ni bistveno izboljšal položaja glede delavskih mezd. Proti načrtu novega sindikalnega zakona so na- KONGRES O ZNANOSTI LUNE «Nikoli ni bilo vode na Zemljinem satelitu» Zaključki po referatih znanstvenikov z vsega sveta HOUSTON, 8. — Po številnih referatih, ki so jih znanstveniki iz vseh krajev sveto prebrali na kongresu o znanosti Lune v Houstonu je Nobelov nagrajenec dir. Harold Urey podal zaključek: »Na našem satelitu ni bilo nikoli vode.» več let zatrjeval, da je «morja» in Stare teorije so zavrgli Pogled na Kaninsko gorovje s pobočij Viša na severni strani Jezerske doline Zaradi analiz, ki so jih znanstveniki naredili na primerkih kamenin z Lunine površine, ki jih je prinesla na Zemljo posadka »Apol-la 11», so mnogi znanstveniki morali zavreči prejšnje svoje teorije. Med temi je opustil svoje prejš-nje prepričanje dr. Urey, ki je že RiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii POD VESINAMI IN PLAZIŠČI KANINSKEGA GOROVJA Reševalne skupine še niso našle treh pogrešanih tržaških jamarjev Cirillo Floreanini, ki je bil član odprave «K 2», bo danes pregledal plazišča nad zavetiščem «Gilberti» - Ponudbe za sodelovanje tudi z onstran meje Iskanje se nadaljuj} stopili vsi predstavniki leealrrh sindikatov m seveda tudi tisti, n. ' morda trije jamarji zakopani, delujejo v ilegali. Vsi meci;o. ud , bil rezultat ničev, novi zakonski načrt utrjuje vladno nadzorstvo naid sindikati, katerim odvzema možnost vsakršne resnične avtonomije. Stavka v Asturiji bi bila iskra, ki bi utegnila sproižti večje stavkovno gubanJe v vsej Špan« in s tem spravila v težak položaj novo vlado. Značilno je, da je bilo lani v Španiiii 59,8 odstotka stavk, ki so bile politično socialnega značaja, aM pa so jih delavci proglasili iz solidarnosti. Samo 18,3 odst. stavk je imelo izključno mezdni značaj. • •*«> t*. ' 1 Snežne vesine in plazišče pod Na priloženi topografski karti lah-Kaninom, morda nekoliko nižje od ko vidimo, da je področje Kanina, Kaninskega ledenika, niso še odgo- kjer je prišlo do nesreče, (levi vorile na vprašanje, kje so trije tr- i zgornji del slike), zeio blizu veli-žaški jamarji: Marino Vi^nello, En- koga zavoja Soče pri Žagi, to se rico Davanzo in Paolo Picciola. j prati na pragu Bovca (desni spod-Kljub vztrajnemu delu številnih ci- nji del slike). vilnih in vojaških reševalnih sku-! Sinoči so spet odpotovali iz na-pin, ki so se ves dan ubadale z na- šega mesta reševalci, kar dokazu-tančnim preiskovanjem plazišča, na je, da se bo reševalna akcija na-kraju, kjer so domnevali, da so; dal ovala tudi danes. Vprašanje je, je v kateri smeri? Včeraj so reševalci prerešetali skupaj z lavinskimi psi celotno področje zgornjega pla zišča, toda brez uspeha. Obstaja le možnost, da so pogrešani jamar- v ■ a i \i™ ii zašli morda kakih 50 ali 100 me- Kaj sedaj? Včeraj smo sporočili,, , , ,. , zato lahko | da bodo morda reševalne enipe za- i d]j kak , Domneva Da ključile svoje delo ob sinočnjem j P30!1 v,kak0 razpoko. Domneva pa zatonu. Domneva je bila precej u-1 ->e le dPmneva ln tudl nl Prevec temeljena, ker je bilo vreme sla- dpi verjetna? Italijanski gornik Cirillo j Floreanini, ki se je udeležil odpra- bo. Grozile so ponovne snežne pa-, v „ _ . , , 7 . ' L, i ■ . Ive na »K 2» meni, da so morda davine, grozili so plazovi s previs- • Odvrne, - r. til NPna trije posrešani izginili v mamšem mh sten julijskega orjaka. Nena-, plazl]; k{ je ,p £,kih 100 metr(lv MluliiiiiiiiH mili ii 11111111111111111111 ■ iiiimmiiiiiiiiiiiiiiiii tunini umu iiiimiiiiiiiiiiiti ii lili iiiiiutiiiiiiin mi VREMENSKA SUKA Nizke temperature v severni Italiji Zaradi gripe je v Veliki Britaniji umrlo 2400 oseb RIM, 8, — Od včeraj je zaradi letelo v tovornjak, ki Je vozil pred megle zaprto v Milanu letališče Li nate in vse lete morajo preusmerjata na letališče Malpenso. Po vseh krajih Lombardije je meg a, ki ponekod omejuje vidljivost na 30 do 50 metrov. Kljub slabi vidljivosti pa ni poročil o hujših nesrečah V Bocnu je precej mrzlo, saj so zabeležili 10 stopinj pod ničlo. Na prelazu Rezija je bilo —17 stopinj, na Brenneru in v Tob’achu pa 15 Stopanj pod ničlo. Po nekaterih kotlinah so zabeležili nad 20 stopanj pod ničlo. Tudi v Furlaniji - Julijski krajini je temperatura padla. Na Kaninu so zabeleži’! —20 stopinj. na Višarjah -13, v Trbižu —12, v Žabnicah pa —11 stopinj. V nadiški dolini se je živo srebre spustilo na deset stopinj pod mčlo. V Neaplju. Bariju in Palermu, kjer je doslej prevladovalo slabo vreme. so se vremenske razmere tako izboljšale, da je posijalo celo sonce. V okolici Neapljfl so se da-nes norveški turisti že kopali. V Braziliji je število otrok, ki so jih odpeljali v bolnišnico zaradi dehidracije naraslo na 400. Od teh je 50 v hudem zdravstvenem stenju. Val visoke temperature se se nadaljuje, vendar je meteorološka nostaja v Riu de Janeiru sporočila, da se bo v kratkem temperatura znižala. Z Dunaja poročajo, da je nizka temperatura povzročila debele skot jnii odnosi pa so vedno ližthar na načelih intemadona-cla Učbenik pri tem zagotavlja, štej*;1' načel Jugoslavija nd spo-druBi . Je zato prišla v spore z n* partijami in sociaMsddčni-ihoJjT^ami, kot tudu s socialig-pf nasploh. intp-hiftiki avtorjev knjige bd bila slo^V^rionalistična dolžnost jugo-ti partije leta 1SM8, pokori- ** Pozneje javno kritizirani Sta- letalstvu, pač pa ja skušal prikazati, da je to letalo last neke filadelfijske tvrdke. V Kairu, v Bejrutu, v Alžiru ter v drugih prestolnicah arabskih držav ter na francoskih veleposlaništvih po svetu, predvsem v arabskih deželah, pa so se ob vesti o topnjačah začeli spogledovati. V Tel Avivu je bilo drugače: Izraelci, mnogi Izraelci so si od zadovoljstva meli roke. V Moskvi pa je vladni list «Izvestja», brž ko so topnjače plule skozi Gibraltar-sko ožino, zapisal: «Cherbourški misterij še ni pojasnjen. Jasno pa je eno dejstvo, da je embargo na dobavo francoskega orožja Izraelu pregažen in da so ladje prišle v roke izraelskim napadalcem » Toliko o zadevi petih topnjač, ki bodo, kot pravijo- v Tel Avivu ali v Jeruzalemu, služile za iskanje nafte oziroma “ petrolejskih ležišč. Toda zadeva ni tako enostavna. Svet se spominja mnogih drugih izraelskih podvigov oziroma uspehov posameznih Judov tudi iz časov zadnje vojne. V času druge svetovne vojne je neki mladenič izgubil levo oko, ko je pomagal Britancem, izganjati iz Palestine sile, ki so bile na strani Rima in Berlina. Bil je to sedanji izraelski minister za obrambo Moše Dajan. Ko je bila Evropa še pod nacistično okupacijo so neki Hoel Brand in drugi agenti judovskega porekla prodrli zelo zelo daleč, tako da so se kar osebno pogajali z Adolfom Eichmannom, da bi »zamenjal* milijon Judov za 10 tisoč kamionov. V prvih povojnih letih je Sternova skupina in še kaka druga judovska organizacija vršila atentate na dovčerajšnje zaveznike — Angleže, ki so izvajali tako imenovani londonski mandat nad »sveto deželo*. Sternova skupina je tedaj pognala v zrak desno krilo jeruzalemskega hotela «Kralj David*, kjer so Britanci imeli tedaj svoj sedež. Sternova skupina je napadla zapore in osvobodila vse judovske politične jetnike. Sternova skupina je... V isto dobo spadajo razni podvigi, ko so razne pomorske a-gencije mimo britanskih in drugih vojnih mornaric dovažale v Izrael orožje in ljudi, da bi se čim-prej ustvarila judovska država in leta 1948 je Izrael postal nova država, Moše Dajan in nekateri drugi njegovi sodelavci iz raznih odporniških in predvsem obveščevalnih služb pa so prišli »na dan*, oblekli svoje uniforme, si prišUi čine in postali tako rekoč spet legalni ljudje. Drugi, ki za novo državo, Izrael, niso imeli prav nič manj zaslug, pa še niso prišli na dan, pač pa so svojo mrežo še razširili, tako da so na primer leta 1956 ali leta 1967 ob dveh vojnah med Arabci in Izraelom, izraelski piloti točno zadevali cilje na arabskem svetu. Ob zadnjem spopadu, v začetku junija 1967, so izraelski piloti točno vedeli, katera letala na arabskih letališčih so prava letala in ka- Seveda sc le «11, toda smučar, ki ga vidimo na sliki, bi skoraj skoraj goro preskočil... IIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinillllllllllllllHIIIINIHIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIHIIIIIIIIIIIIIIHIIHIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIHHIHHIHII STRELEC (od 23.11. do 21.12.) U- OVEN (od 21.3. do 20.4.) Proučite podatke, ki z njimi razpolagate, potom ukrepajte. Uspešen dan za vse, ki so zaskrbljeni. BIK (od 21.4. do 20.5.) Izkoristite zagato, ki se je v njej znašel neki vaš tekmec. Nekdo vas bo užalil, toda vi mu tega ne boste zamerili. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Že zjutraj se prepričajte, ali so za dosego uspeha dani vsi pogoji. Otresite se svoje turobnosti. RAK (od 22.6. do 22.7.) Uporabite v svojem delu vse instrumente, ki so vam na voljo. Bodite prav spravljivi. LEV (od 23.7. do 23.8.) Prišlo bo do revizije, ki bo skušala zmanjšati pome« nekega dogodka. Neupravi- čena ljubosumnost. DEVICA (od 24.8. do 22.9.) Stvarnost vašega stališča bo zelo cenjena. V ljubezni bodite bolj potrpežljivi. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Opilite konice neke polemike, ki bi se utegnila sprevreči v navadno opravljanje. Povrnjeno samozaupanje. ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Zelo pozitiven učinek nekega finančnega sklepa. Srečanje s starim pri jateljem. poštevajte odstotek tveganja nekega podviga, potem premislite. V čustvenih odnosih ni mesta za zvijačnost. KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) Danes še ne sprejmite neke važne od ločitve. Odličen prijateljev nasvet vas bo rešil. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Rezultat, ki ga boste dosegli, bo v sorazmerju z naporom, ki ste ga bili vložili. Izvrstno razpoloženje nasploh. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Novi do godki vam bodo dvignili ceno ter ustvarili nove možnosti. Nekoliko popustite najmlajšim. tera le makete letal iz lesa in lepenke. Tako rekoč takoj po šestdnevni vojni 1967. leta se je v Tel Avivu pojavila v dnevnem tisku zanimiva fotografija. Na njej so se videla izraelska reakcijska letala, ki letijo nod slovito Sfingo. Posnetek je bil napravljen z vznožja Sfinge, kar pomeni, da je bil v tistem trenutku tam izraelski agent. Tik pred prvo izraelsko-arabsko vojno leta 1948 je šest starih lovcev — bombnikov odletelo iz Londona v Izrael «zaradi snemanja hekega filma*. Pozneje se je ugotovilo, da je trii sest letal imelo pomembno vlogo, seveda v prid Izraela. O izraelski obveščevalni službi se je veliko govorilo tudi 1960. lta, ko je skupina judovskih »prostovoljcev* ugrabila nacističnega zločinca Eichmanna in ga pripeljala z letalom iz Argentine v Izrael. V ZDA je v zvezi s tem izšel tudi roman o nekakšnem izraelskem Jamesu Bondu. Po letu 1967 pa si v Izraelu niso delali utvar. Če je prej zadoščalo kako letalo več, se je medtem arabski svet bolje pripravil. Res je sicer, da se je spopad končal na hitro, toda plena je bilo veliko in komaj se je vojna končala, se je arabski svet začel ponovno postavljati na noge. Izrael je začel posvečati vedno večjo pozornost tudi svoji vojni mornarici. Izraelci so ugotovili, da njihova vojna mornarica, v primerjavi z letalstvom in s kopenskimi silami, ni na isti ravni z egiptovsko. To jim je potrdilo tudi dejstvo, da je Egipt z enim samim izstrelkom potopil njihovega rušilca »Ei-lat*. Izraelci so zato začeli razmišljati o svoji vojni mornarici in 1961. leta so poslali svoje ljudi «po svetu*. Najprej v Zahodno Nemčijo, kjer imajo velike ladjedelnice. Pravzaprav je iz Tel Aviva od hajaio po svetu veliko izraelskih komisij. 1962. leta se je skupina mladih izraelskih pilotov pojavila na nekem letališču blizu Bonna, da bi preizkusila lovce-bombnike neke zahodnonomške eskadrile, ki da ima letala z jedrskimi naboji. Nemci, pred katerimi so se mladi Izraelci pojavili s temi zahtevami, so kar obstali, od kod njim tako točni podatki. Leta 1965 je skupina arabskih častnikov obiskala neko vežbali-šče v Zahodni Nemčiji. Kmalu pozneje se je na istem kraju znašla tudi izraelska komisija in takoj postavila vprašanje, kaj Nemci vedo o sovjetskih izstrelkih zemlja-zrak. Nemci so o tem molčali, ker niso vedeli, kaj naj odgovorijo. Toda kmalu pozneje je SZ poslala Egipčanom prav te rakete. Ko smo prej govorili o zanimanju Izraelcev za razvoj vojne mornarice, smo rekli, da se je skupina njihovih izvedencev leta 1961. odpravila v Zahodno Nemčijo. Tu so jim Nemci pokazali zelo dobre patruljne čolne. Na vprašanje, kakšne motorje imajo, so Nemci odgovorili, da gre za izdelke podjetja «Mercedes-Benz». Štiri leta pozneje so Izraelci naročili v Cherbourgu 12 topnjač. Te bi morale biti dolge 45 metrov, široke 7, njihova tonaža pa naj bi bila 230 ton. Topnjače bi morale biti opremljene z raketami morje morje. Zanimive je pri tem, da so zahtevali, naj jih poganjajo motorji »Mercedes-Benz*, kot so 4 leta prej videli v Nemčiji. Pogodba je bila sklenjena in gradilo jih je podjetje, ki pa mu ni uspelo dobaviti vseh dvanajst ladij, ker je de Gaulle medtem prepovedal dobavo francoskega orožja Izraelu. To se je zgodilo tedaj, ko so Izraelci napadli leta-|!«če v Bejrutu. Od tedaj niso smeli francoski producenti dobavljati Izraelu niti letal «Mirage». Do tedaj je iz Cherbourga odplulo v Izrael 5 topnjač. Kako spraviti «domov* še ostalih sedem ladij’ V Tel Avivu so se vrgli na delo. In to tako, kar se tiče topnjač, kot tudi kar se tiče letal vrste «Mirage». V zvezo s tem letalom se postavlja tudi umor nekega Arabca v Švici, kar pa ni povsem preverjeno. Gotovo pa je, da sta tri dni potem ko je stopil v veljavo de Gaullov embargo na izvoz orožja v Izrael, odpluli iz Cherbourga dve topnjači. Topnjači sta odpluli iz ladjedelnice pod izgovorom, da ju bodo preizkusili. Toda ladji se nista več vrnili in teden dni pozneje sta bili že v Izraelu. Od tedaj pa do zadnjih predbožičnih dni je bilo v Cherbourgu glede tega mirno. Nekaj dni pred božičem pa je prišlo v to francosko pristanišče več mladih izraelskih »turistov*, ki so se naselili po zasebnih stanovanjih in izbrali najraje sobe okoli pristanišča. Na božični večer, komaj je padel mrak, je mlade judovske »turiste* obiskal neki gospod, vsekakor častnik «s polno pestjo bankovcev po sto frankov* in »plače val za njih stanarino*. Mladi »turisti* so se zelo naglo pripravili, še prej stopili k v začetku orne njenemu trgovcu, kjer so na ve liko kupovali cigarete in razne pijače, saj so vedeli, da jih čaka teden dni dolgo potovanje Z druge strani pa je bilo ugotovljeno, da so bile topnjače oskrbljene z gorivom že tri dni pred božičem. Embargo, ki ga je določil de Gaulle, nikakor ni držal več. Izraelska služba je dobro delovala v vseh francoskih krogih: v ladjedelnici, v pristanišču, v pristaniškem poveljstvu... VTISI IZ TOKIJSKIH GLEDALIŠČ Ne gre za vsebino pač pa za igranje Značilnost klasičnega sloga Kabuki - Moški igrajo tudi ženske vloge • Uvajanje moderne realistične drame V Narodnem gledališču, ki je najmodernejše zgrajena japonska gledališka hiša v slogu Kabuki gledališč, sem se pri popoldanski predstavi oplajal ob igri Kiichi Ho-gen Sanrgaku no Maki. Ozračje gledališča in gledalci, predvsem ženske v tradicionalnih japonskih raznobarvnih kimonih, so bili sami po sebi čudovita predstava v ogromni dvorani, okrašeni z več sto podolgovatimi prižganimi rdečkastimi lampAjoni. Kako modro združujejo Japonci umetnost z dobrim počutjem, pričajo razkošne restavracije v gledališčih, kjer se v odmorih gledalci lahko okrepčajo, v glavnem odmoru pa skoraj vsi tudi obedujejo ali večerjajo. Vse to in pa trgovinice in bifeji po gledaliških hodnikih dokazujejo praktično stran iznajdljivosti japonskih šeg in navad. Drama Kiichi Hogen Sanrgaku no Maki je tesno povezana z razvojem slovite japonske gledališke ustvarjalnosti klasičnega Kabuki gledalšče. Izvor Kabukija je v No in v Bunraiku lutkovnega gledališča, ki spaja vse gledališke veščine od plesa, mimike, pesmi, igre, govora, instrumentalne glasbe do zunanjih učinkov v razkošnem bogastvu tradicionalnih kostumov. Posebnost je svojstvena širina podolgovatega odra, čigar odprtina meri dobrih 22 metrov in pa več, bolj aM manj razkošnih zaves, ki se menjaje spuščajo po vsakem dejanju. Vsebina drame sloni na stilni mačilnosti iger Yoshitsune Ki in je adaptirana po stari legendi o Kurama Tengu. Yoshitsune je preživel svoja deška leta pod sveto goro Kurami v biižini Kyota, ki so jo ščitili Heike možje, preživeli vojščaki ter njihove družine. Ko je deček po imenu Ushiwaka-ma-ru aivel na gori Taira no Kiyomo-ri, je bil vodja Heike klana na višku svoje slave. V prvem in drugem dejanju sta prikazani vpliv Kiyomorija in zgodba o zgodnji mladosti Bemkeija. Beinkei je bil prijatelj skozii vse življenje in glavna oseba Yoshitsu-na. V tretjem dejanju so se Ge-nji ljudje opili in v boju porazili Heikeia in uničili Genjo. Trije bratje iz družine Yoshioka so dobili izdatno pomoč Yoshitsune, ki je Kiichija podpiral s Heiktjevim denarjem. Kiichijeva hčerka Mi-nazuru-hiroe se je zaljubila v služabnika Yakko Torazo, ki je bil dejansko Yoshdtsune. Kurama Ten-go, v resnici Kiichi Hogen, znamenit strateg v Kyotu, je kot svojo dediščino zapustil v obliki zapiskov o strategiji Yoshitsunu in ga odvedel iz glavnega mesta, sam pa je napravil samomor. V naslednjem dejanju se pojavi drugi Genji simpatizer po imenu Iehi.jo Okurakyo, ki se je delal neumnega. Svoje dejanske ideje pa je zaupal le Kijiru in njegovi ženi Okyo preden jih je seznanil s svojo pesmijo in Genji zakladnico Yukirimaru. V zatinjem dejanju je sestanek med Yos,iitsoneom in Beikeijem pri Gojo-bas ii v Kyotu, ki je zeio znana zgodba o otrocih te dežele. Zavrženi svečenik Beinkei je bil zajet pri Gojo-mostu zvečer. Ushi-waka maru je tisoči nasj rotnik in prvi zmagovalec nad njim. Ko je bil premagan, je prosil, da bi mu bilo dovoljeno, da bo njegov pripadnik. Tako sta prijatelja postala tudi voditelja svojih naslednikov. Značilnost klasičnega sloga Ka trnki je tudi v tem, da na odru nastopajo samo moški igralci. Priznati moram, da so veliki umetniki; ne samo v moških vlogah. še bolj ko morajo igrati ženske. Kakšna prefinjenost drže, hoje, kretenj od stilizirane igre do plesov in pa nežna izgovarjava in petje, čeprav greš na predstavo z vednostjo, da boš gledal samo moške igralce in čeprav na začetku predstave še dvomljivo ugibaš, ali je ta ali oni predstavite!j ženskih vlog zares moški, kma* lu ne pomisliš več na to, tako mojstrsko moški predvajajo ženske osebe. Kabuki predstave verno odražajo dostojanstveno tradicijo stare umetnosti. Mnoge igre, stare tudi dvesto let, imajo svoje zveste in navdušene občudovalce. Vendar skušajo nekatera kabuki gledališča svoj slog pod vplivom filma in televizije modernizirati in uprizarjajo tudi dela sodobnih domačih pisateljev. Med te sodi tudi najstarejše tokijsko gledališče Kabuki-za, v katerem sem si ogledal dramo