tlTATMJTC! Predme, poglejte ftl itovllk« poleg tuulora n dan, k* VtU naročnina poteč«. V Uk čuU ■ploinega po^tUnja cen, potrebuje list ~ »delovanje. Bkuiajte l®eti i 9 vnaprej plačano. ------ O* t*---— --- NARODA Lisi slovenskih ielavcerr Ameriki. Btfc IM* m* tke P«t Office a* N«v T«k, N. I. NEW YORK, FRIDAY, MAY 2(>, 1944 — PETEK, 26. MAJA, 1944 --------*~mt~*4 - g—oi Cto Mailer M«kr tttt 1»4# * U» P-t Offta. * N«, y«t, W. ^ „ «f Mar* BHL IV*. - -. 104 ~~ --VOLUME LP. - LETNIK Ln. NEW YORK, FRIDAY, MAY 2(>, 1944 - PETEK '>6 M\J \ 1944 AkMADI V ITALIJI ZDRUŽENI Zav ezniška armada na mostišču pri Anziu in armada glavne južne fronte sta se združili na obrežni eesti med Anziom in Terraeino v če-trtek zjutraj ob 7.31 in skupna armada je takoj pričela prodirati proti Rimu. Do zgodovinskega združenja je prišlo v bližini Borgo Grappa, ki leži kakih šest milj jugovzhodno od Borgo Sabotmo na mostišču, kjer je bila peta armada dolgo zadržana. Prednje straže* too se se>le po velikih uspehih prejšnjega dne, ko so zavezniki zavzeli Ponte-corvo, JSonino in Roueaseoca del Volsci ter vdarili čez Via Appia in obrežno železnico blišču Cisterne ter & tem presekali dve poglavitni prometni črti med Rimom in jugom. Armada na montira s simo močno lunino »silk) in zračno premočjo j«' zavzeiia vas La Vil la. eno miljo zapadno od Cistern*, k šteje 301 X> prebivalcev in jo zavetniki obstreljujejo od treh strani. V* led naglega zavezniškega prodiranja ob obrežju je »bil fcldmareul AiDbert Kesselring prisiljen izpraznili celo okrožje Pontin>kili močvirij. Popoldne ho se /'^uikar^ti poroče-vtlu že peljali jk> Via Appia iz Ca-oma v Aitabo in zopet nazaj. Sijajno tlakovana cesta Via Appia teče ik) nasipu, ki se dviga celili deset čevljev nad površino močvirju in ob njej prodira glavna zavezniška ar-mnilu proti Rimu. 17. uradnih por«k*il je razvidno, da sovražnik na več krajih zbira svoje sile. letalci ho sporočili, da so v i do J i severno od Rima mnogo nemškega vojaštva, ki hiti na fronto, da zadrži zaveznike v njihovem na-lfleni prodiranju. Na glavni fronti se Nemci še vedno trdno drže v Piedimonte in Aquinu proti silovitim tanč- nim napadom. Nemško poročilo pravi, »la je bil Aquino izpraznjen. Nemci se drže v svojih postojankah s pomočjo ar-tilerije oh južnem pobočju Monte Cairo, ki je 5500 čevljev visoka skalnata gora in najvišji vrh na bojnem pozorišču. Drugod pa Nemci zaveznikov niso mogli vstaviti, temveč neprestano prodirajo dalje in so zavzeli Monte Portino, 1850 č«»vljev, šest milj zaiprulno od Vallecorsa in vrli Št. <>92, kjer so zadeli na nemški polk, ki je ravno prišel od Anzia. Valleesorsa jo ž«' tudi v veliki nevarnosti, ko so zavezniki zavzeli Monte Cerreto, 2220 čevljev, tri milje od Lenole. ki je v zavezniških rokah. Skupno število nemških ujetnikov od 11. maja znaša 10,000 in Hitlerjeva utrjena črta je samo še spomin, razun na razdaljo trdi milj med Piedimonte in Aquino. General Eberhard von Mac-keusen se pripravlja s svojo 14. armado na močne protinapade in enega Je že poskusil s tanki, toda napad je bil odbit in razbitih je l>ilo nrriu>.> . >... .. 1 VSE MIRKO NA VZHODNI FRONTI Rusko uradno i>oročilo na-zlutnja, da na \*7aliodni fronti ni bilo nikakih važnih premeinb. Do nekaterih spopadov m^d stražami je prišlo okoli &tani-slavova v jugovzhodni Poljski. |iri Moziru v okolici Prij>etskih moftvTirij in pri Vitobsku v Beli Ku siji. V sredo je bilo v zračni bitki izstreljenih 17 nemških aero plin nov. Knski mornariški aeroplani so potopili dva nemška transportna parnika v Finskem zalivu. | Lend-lease za Turčijo vstavljen Državni podtajnik Edward R. Stettinius, je z ozirom na vnji povor aiigkiškega ministrskega predisednik Win-stona Churchilla re*kel, da je bila lend-lease pomoč Turčiji že prod nekaj časa vstavljena. Blairo za civilno porabo pa bo proti plačilu še vedno lahko dobival«, Po lend-lease je dobila samo orožje. (rlede Ohurehillove izjave, da naj bi bile jugoslovanske voja-ske sile 7xlrnižene peni poveljstvom maršala Tita, je Stetiui-vm rekel, rašanje, ki ffa zavezniški poveljniki proučujejo. ZAKAJ NE BI KUPILI EN "EXTRA" BOND DANES iz Londona, da peroea maršalu Titu o uspehu svojega poslanstva. Churchill je generala Velevata zelo prijazno -prejel, Česar ni bik deležen še noben zastopnik generala Mihajloviča. General Velobit obiskal tudi zavezniški davni stan v ALži-ru. General MihajJovič je izločen. To je bilo najodločnejše zatnli-lo v Ohurehillovcm govoru. Kam pa sedaj ž njim, je zelo pereče vprašanje, kajti Church ill sam je priznal, da ima Mi-liajlovie za sell>oj okoli 1200,000 sibs:kih lanetov 111 v mnogih krajih Srbije velik vjJiv. Nikakor ni mogoče pričakovati, da bi bilo mogoče doseči, da bi Mfhajlovieeva armada prišla pod poveljstvo maršala Tita, kot želi Churchill. Njegovi pristaši vprašujejo, kako je mogoče pričakovati, da bi se general M i ha j lovi č, ki ima v svoji oh3'a>ti večji del Snbije, Vklonil poveljem komunistične-*Ta Hrvata ? Ne4v jugoslovanski kralje vaš je relcel: 4 4 Neha jamo se m«xl dvema mlinskima kamnoma, ki nas neusmiljeno meljeta."Rekel je, da <>ela stvar ni odvisna od s:e-nerafci Afihajlmiča in maršala Tita. temveč od Anarlije in Rusije ki sta se v Tehemu dogovor?! i glede vplivnih sfer v Evropi in Rusi ji pripade v tem oziru Jiigoslavi ja. Jugoslovanski politični krosri okoli ikralja so s strahom iz-revideli, da so postavljeni pred dovršeno dejstvo. jo"offoreenost", ker Nemci odvajajo italjanske delavce in delavke v Nemčijo in so zavzeli "otlkrito sovražno'' zadržanje I »roti zasenim oblastim . Skoje tudi Obsojajo one duhovnike, ki podpirajo hrt kasto fašistično vlado v onih krajih Italije, ki so jo zasedli Nemci. Svojim vernikom so prepovedmi brati "Crociata It a lica", protifašistični list. ki izhaja v Cremoni, o katerem pravijo fašisti, da zastopa "intelekualni katolicizem". List "Crocfata rtalia" urejuje suspendiran duhovnik Tullio Caleagno. Kot pravi "Gazette de Lausanne", so škofje povila ril i, da je duhovnikom prepovedano pihati v liste l>rez dovoljenja svrtjih predstojnikov. Lausannski ilist pravi, da je nadškof in kardinal ^furilio Fosasti v Turinu sklical škofe iz province Piedmont, škofe iz beneške province pa bene.šiki patriarh in kardinal Adeodato Giovanni Piazza. Skupina okoli 1(XX> letečih trdnjav in driurih bombnikov je bombardirala železniške proge in -Štiri letališča v Franciji in Belgiji. Druga skupina je bomba ridrala železniške postaje v Toulonn in Lyonu. Ve«č sto zavezniških 'iHWibnikov je lx>]ii-l>a rdi r a! o železnice, mostove, pamikt* na rekah, vlake, letališča, latlje ob obrezjw in pristanišča ob za pa d nem zidu. Zračna ofenziva je postala sedaj tako obsežna, število aeroplanov ne pride več vpo-stev. Včeraj je bilo iz Angiije in Italije poslanih 2">00 težkih bonibnitov nad 'kraje v zapa dni Evropi. Koliko bomb je bilo vrženih, ni mogoče dognati. 8amo angleški bombniki so jih vrgli najmanj 3000 ton. Nemški aeroplani se niso spu stili v boj, toda protizračni to povi so izstrelili štiri bombni fce in napadalnih aeroplanov. Ker spremljevalni napadalni aeroplani v višini niso našli no-benega opra\*ila, so se spustili nižje in so obstreljevali 36 lokomotiv in nemške vojake, ki so 2l>ežali Lz vlakov in se poskrili po poljih. Iz Jugoslavije TITO NAZNANJA NAPREDOVANJE "Vodca" Tiso pri Hitlerju Neslavno so slovaxki kvizlin-gi bili poklicani k Hitlerju in so ga obiskali v njegovem glav. stanu pod <*vodeo" Tisa. O tem poroča radio ]>ostaja v Bratislavi, glavne mestu »Slovaške: "Voilca" in predsednik države dr. Josip Tiso je obiskal fuehrer j a v spremstvu miui-stisskesga )>r*Hlseduika T u fc e, vojnega ministra generala Cat-losa, slovaškega fKwslanika v Berlinu (Vrnaka in načelnika propaga ndn t-^a urada Tido Gasparja. Poročevahn« za nemško Transocean časnikarsko agentu ro Georg Si-liroeder pra\*i, da je obisk slovaških državnikov pri Hitlerju odjrovor Siova»ke na pogrnil>0. katero je oklenil čel 1 oslovaški predsednik dr. Re-neš v Moskvi. Berlinski radio poroča, da sta bila pri«razgovorih navzoča vnanji minister Joachim von HUibcntrop in feldmaršal Kei-tel. Komaj teden poprej je 44 voden*' Tiso odredil mobilizacijo starejših moških in celo deželo stavil na razpokvgo nemški vo-iaški oblasti. Poljaki bodo zaplenili vele-posestva poljskih 'plem;čev' Podtalni odbori v po Nemcih okupiranih pokrajinah na Polj f4rem so sklenili, da «e vsa> ve-leposestva, katera lastujejo poljski "plemiči'', !ki teh posestev niso nikdar osebno obdelovali, zaplenijo, in po vojni Prizanesljivo sporočil o svoji nesreči St. Sgt. Frank Batterson je pisal svoji sestri pismo, v katerem ji hoče prizanesljivo povedati, da je v zračnem boju izgubil nogo. Pismo, ki ga je pisal v nemškem ujetnišbem taborišču, se glasi: "Draiira .sestra iRoseKo in Bob in vsi: Prejel sem Vaše pismo z velikim presenečenjem. Draga sestra, prosim, beri s-krbno in ne razumi me napačno. Želim, da domačim poveš vest prizanesljivo, ako veš, da je njihovo zdravje najboljše in vdarec najmanjši. ki so pred vojuo morali pose-, , - . - stva obdelovati za vsako ceno razdele pravim kmetovalcem, neznatnega dnevnega zaslužka. Dtibro, tukaj je — Leteli smo, "ko — bang pride topovski strel skozi aeroplan in mi je odnesel desno nogo. Tako vidiš, da bom sedaj po-haibljen. Pa imam 2k>p streelj, pa se ]K>čutim drugače dobro." Tako sporočilo so spr*iieli Battersonova žena, mati, oče, štiri sestre in dva brata. Batterson je bil izmenjan in je prišel v Everett, Wash. ,in je na poti domov." ''Tako veseli smo, da se bo vrnil živ," so rekli vsi domači. "In samo to nam je mar." Rusija bo posredovala Na prošnjo 'Združenih držav in Anglije je Rusija pristala, da bo pri japonski vladi posredovala za boljše postopanje z ameriškimi in angleškimi vojnimi ujetniki na Japonsfaem. J u^ros lo van ska parti za nsk a fronta, četudi ni strnjena, je pri vsem tem vedno v ognju in na mnogih krajih se bijejo 1 jute bitke. Kot pravi poročilo iz gSavnega stana maršala Til a, so oddelki osvobodilne vojake napredovali v Hcroegovini. kjer je ena brigada porazila sovražne četo pri Cememu in jih pognala proti Gačku. Del 20. jugoslovanske ilivizi- je je pri Stolaeu vdaril s tako silo. da je bila razbita armada fio**) Nemcev in četnikov. Osvobodilna armada je v vročih bojih z Nemci in četniki na tile j i Črne jrore in Sandžaka in na mnogih drugih krajih, posebno na Ilrvats&em, v zapadui Bosni in v Sloveniji. DALMACIJA POD NEMŠKO OBLASTJO Urad za vojne informacije v \V ashingtonu je pred dnevi iz Zaigrtba prejel poročilo, ki pravi, da je lutkasta Paveliče-va vlada prepustila dahnatin-obrežje nemškim oblastim in I>od netnsko vojaško postavo, da Nemci vstavijo partizansko gibanje in zavezniške zračne napade z italjauskih postojank. Poročilo pa dodaja, da bo Pavelič, da obdrži suverenost nad Dalmacijo, po^al k nemškemu vojaškemu poveljstvu misijo vojaških, industrijskih in administrativnih izvedencev, čije načelnik bo imel čin |M»sla-nika pri nemškem vojaškem poveljstvu. AMERIŠKE VOJNE IZGUBE Vojni department je naznanil, da je imela ameriška armada do (i. maja fskupnih izgLuo 200,21*7, med njimi 47-G05 ubitih. Izgube v sedanji ofenzivi v Italiji v tem številu niso vključene. Vojni tajnik Stimson je naznanil, da je bilo do f». maja u-bitih 28,059 ameriških vojakov, C5.77J> ranjenih, 35,496 pogrešanih. vjetili pa jih je bilo 31,-"79. Na fronto se je vrnilo 38,-ranjenih. Mornarica pa ima 4-*»,114 izgub, med njimi 19,546 ubitih. 12.0S9 ranjenih. 9026 pogrešanih in 4453 ujetih. ISLANDČANI H0Č£J0 REPUBLIKO Najstarejša demokracija na svetu j«* oklenila, da hoče biti najmlajša republika, ko so ls-landčani z ljudskim glasova njem sklonili, da se ločijo »hI danske kraljevske krone. Prebivalci otoka so z velijo večino glasov sklenili, ila m postavijo republiko, ki bo najbr-že razglašena 17. junija, ko Is landčani oSJiajajo svoj narodni praznik. Islandski ]>ostavodajni zbor Althimr se t»o sestal 10. junija in bo imenoval svojega prvega predsednika. Služil bo eno leto, pozneje pa bodo Islandčani izvolili predsednika za dobo štirih let.. kupite en "extra"' bono danes in da se je v preteklosti bori«« dežela proti sovražniku, ki je hotel vpasti v deželo, s^daj pa bo brazilska armada powkala sovražnika v njegovem last nem brlotgu. Brazilska armada odhaja čez morje Brazilski predsednik Getnlio Vargas je voščil srečno pot 15 tisočem vojakom, ti so pripravljeni, da ise prepeljejo čez morje. Pred veliko ljudsko množico je predsednik rekel, da je prišla častna ura za dežefio. Trgovino «0 zaprli ob eni popoldne in ljudje so, kot bi bil velik narodni praznik, hodili po ulicah, po katerih so korakali vojaki. Predsednik Vargas je v «vo-jem govoru po vdaril, da se Brazil bori za pravično stvar 44Izbrani ste bili, da izvršite to častno nalogo," je rtikcl pred sednik Vargas.44 Sedaj se bomo prvič bojeval na drujeri celini in bomo ffi čez morje, toda duli amerikanizma na« ©ili, da vpo-stavimo človeške vrednote svobode in pravice. t JL . NAMODA"—MKW YOKE rr- FRIDAY, MAY 26, 1944 41ULAS rvJARODA lmerike po vojni Na pro&lavi 441 AM AN AMERICAN DAY" preteklo nedeljo v Central Purku v New Yorku je senator Robert F. Wag-nor 1,4<)0,000 naivzočim razvil program, sestojev iz devetih točk, 'ki t)odo imele izvesti Združene države po vojni: Ta program je: Prvič in imela nefoene priložnosti več. S svojimi otroci Imamo dogovor, zapečaten .s krvjo nasi'li junakov, da se sedaj ne bomo zmotili. Na<š drugi cilj je parfljiva priprava na£epfa naroda, o-do od «edlaj naprej vedeli, da ni mogoče več obnoviti izdajstva v Pearl Harflbonju. Naš tretji cilj je. da v bodoče, kot do sedaj, obdržimo vlado, ki je služabnica naroda, ne ipa njegov gospodar. Naw četrti cilj je neprestano in razumno razširjenje celega sistema sooijalnega zavarovanja, vključno zavarovanje proti ijH$u»trij&kim nesrtewn, nezapolnost i in siromaštvu na starost. Petič: dbseg socjalneiga zavarovanja moramo raztegniti tako, da bodo mogli tako bogati kot revni vživati enaike dobrote nadurne zdravniške znanosti in ne samo v zdravljenju bolezni, temveč tudi v podvigi zdravstvenega standarda med celokupnim prebivalstvom. &entič: naša neposredna naloga je zlbrati javna in privatna sredstva, da porušimo razpadajoče Iliše in jih nadomestimo z dostojnimi hišami, v katerili more v ljubezni živeti vsaka družina. Sedmič: poglavitna zahteva demokracije je, da naj ima vsaik dočok, vsaka deklica iidbradbo. ki ni zadržana vsLhed o-mejitve koliko morejo starimi plačati v njo. V-si naši otroci morajo imeti enalko priložnost, da iz selbe naredijo'kar največ mogote. Samo nm ta način more imeti dežela zagotovilo, da vsi razredi naroda dobe v*e dobrine do »skrajnih meja ne glede na prejšnje «tali«če v življenj«. Osmič: isti vzroki zahtevajo, da je izenačena priložnost v javnetn in privatnem dedovanju za vse ljudi, ne glede na narod* # nost, vero ali barvo. V demokraciji mora zasluga in samo zasluga določati višino, do katere .se more kdo povzj>eti. Na* deveti cilj pa je, da oliraiiimo in razširimo veliko svo-vdbodo, da mislimo, govorimo, pijemo in molimo brez ovire, tako da vsalkdo dosetze orno dostojanstvo, ki ga je določil božji namen, ko je On vstvarili človeka po svoji podobi. Velika čednost demokracije je, da je ne more meriti mehanično merilo, ali pa da bi bila s kako določlbo omejena. To je [»ojiii, ki *e vedno širi. Ko dosežemo višino razumevanja, vidimo »vi širše obzorje, ki objema v-vetš^Vne. Delo za sxlruaenje vseh slovenskih krajev je od strani SANSa več ali manj končano. Kako naj SANS pomaga, da bo bodoča Jugoslavija v resnici pravilno federattzira na in demokratična v smislu idej novega časa? Po mojem mnenju je prava demokracija v bodoči JugosJa-viji nemogoča ]>od monarhisti-čiio obliko vlade. S kraljem vred bi prišle na krmilo prej£na snb-ska cincarija in čai^šija, hrvatska in slovenska frakarija z vso balkansko koru>ix*ijo, kakivne nismo -zapazili niti v stari Avstriji. Bodoča Jugoslavija mora biti republika, vodena od ljudstva za ljudstvo. SANSova dolžnost je, da pomaga Slovencem in Jugosllovanoin priti do tega cilja. Pomajgati mora, da prepriča zlasti ameriške in angleške konservativne krogce o naši volji, da nam ne vsilijo kralja, (katerega narod ne mara. Kdo zastopa slično republikansko idejo med Jugoslovani in Slovenci v starem kraju? . KHino znana organizacija je Osvobodilna fronta, sestoječa iz odborov posameznih jugoslovanskih ljudstev, med katerimi so tudi od naroda izvoljeni zastopniki Slovencev. Če se v bodoče pojavi druga modna in boljša rei*Jbtlikaa*&a "stranka, bi bil jac za njo. 0daj nimamo i^brre. AK i« Osvobodilna fronta v resnici prptjsgfka kQ©uni- Iz vseh javnih izjav, sprejetih na zborovanjih OF, je razvidno, da zagovarja svobodo govora, tiska, vere in ošabnega prepričanja v bodoči jugoslovanski republiki. Kdo je med Slovenci zoper Osvobodilno fronto? Stara garda, nasledniki tistih, ki so sežigali Trubarjeve slovenske 'knjige; ki so zaprli NASVETI POLJEDELCEM ............................Tako po državljanski vojni. b»š odpotovati v neko -everno mirnemu razvoju in mipredku|PrIcelt ^ »i«^ južne države mesto Ub reki Ohio, ko je pn-uarodov, ponuja ortwnn,, kr l^^bno pa še \ po- jc/dil "nje-ov" urcdnrk. da ščanstvu in dmsrim orgaiiizi- lJ . . Jio,n lepo razvi-; napt>e potrebno gradivo in po ranim verskim s«kupiiiam, za Jah 111 Uil ^la >ki--i za I«, da ImhIc list pravo katere priča stoletni in tifočle j s,; . 'Ia 1" 'b'ta \h> vseli ■ časno iziel. Napisal je vse potni fJfetoj. da so v dos^lanjrn. l,,all,,.,I,c>hH"ih- 'W»iio pa tr. bno in -evetla tinli olmajno razvoju bile potrelbne za dušno! koViU l v oziru vpo ko ono poljedchkrh nasvetov, i-'la^njo ljudi. . naprwlovali, kajti vsakilo je i- Ko ^ bi* li^l tlotfotov'jen in ... . . , ]»«► par konj. In ti kovači n;,tiskan, je -eveda "izšel" .,1H Ali moram vse verjeti, kar kakor tudi drugi rokodelci, so|,iui p.^1,0 >e j,- letnik lUta rečeta Kristan ah Adamič? poten, ustanovili male trgovine,, vrnil iz >vojega nakupovalnega Ne! SANS je sestavljen iz! v katerifi seje lahko kupilo vse J potovanja, dočim jr nn-ditik že zastopnikov različnih strank ka.r se potrjuje na deželi — i od jezdil v dvajset milj odda med S love 1 Le i v Ameriki. Vsak U« I žvepienk in 'Z«hl jev, do oble Ijeno nn-tece, da lam uredi in zoHtopnik ima kot posameznike, in (w| moke do mesa in raz ; napi m lanniMijj tednik pravico bližati svoje pnpri jiie-a orodja. Poleg tega so ti Pa ,0 -tJ,agi čitateiji" čita čanjoo stvareh, ki se nanivnostj IjiHlje postali tudi ]>oštnrji in i v n j.-ovem listu sied«^ na ne tičejo »rlavnili SANMovih na! postajenače niki, rfti «\ ua -Mt<>: lo*. Vsak iznievp nas sme seljil. oib žtJeZ,iieah. - Uepo -e ne ^im- puliti, k-r varjati 'katoliško vero. soriali-l Da se je njihova tr-ovina na t;i način -e n>pa |N»kvari; zem, komunizem, liberalizem tem 1m»1 je razvijala, ustanovili najl.oljše ako kak drtVk zl. itd. Kristan kol privatnik se so v vsakem mesteeai časopi,- ze na drevo, m icpo otrese raz «me izjaviti za socialistično ko-j v katerih so odlašali svoje (l»la- drevesa.** ektivno urwW>o l»odoče repiHili ! i^o, ki je bilo obiČa :m» "kar! "friiano, iz kateremu >«» izde-kaiiske .Jugoma v i je. Adamič na .flniljše kakovosti" in tudi Injejo umetna gnoiiTa. je kra-ni« "* " * " patra Valentina Vodnika popa-r111:; ,V.lsaU 0 komun,zmu kot 'na vsem svetu na., cenejše", sna ptiea. Ta gnojilu se pa ne dcu Napoleona v franciiWskiI "^»'J^1"" . /alar Ker .0 pa b,|, ti .ljudje nepisine- .,,ie in.portirati iz muzne Ame samostan, ker je bil predoberLT »^»'J«1' »»"'"-fci M'«" J«' »»aravno. da rike pred junijem in tudi i.e po Slovenec- ki s0 preganjali na- ,allZ(',n kot vre- morali dobiti tmli urednika za -cptfiribrii. Preko zime mora še-a največjega s^>venI iij.l... i I 7M »bw.eno avtonomno Slove- pi-sebej v Rus-iji. Poprled te ^rarde je še vedno obrnjen v srednji vek, v dobo fevdalizma s svo jimi pofllctžniki in s svojio versjko intoleranco. Zakaj med SANSom in Am brožičem ter majhnim številom njegovih pristašev ni mogoč nikak kompromis? Ziito ker se v starem kraju med Slovenci v.itši civilna vojna med republikansko Osvobodilno fronto in monarhistično staro ffardo. Aii4>ro«ič j e pristaš monarh isto v, SANS je za re ptibliko, torej je vsako delovanje izključeno. Dokler ne rešijo tega vprašanja v starem kraju, dokler ni civilne vojne konec, toliko časa bomo tudi v Ameriki Stoveiwj raadvojeni. Zakaj sem pozval patra Am brožiča, da naj prične delati pozitivno? Dozdaj je večinoma zabavljal in kritiziral SANSdvodelo. Naj organizira svojo monarhlstieno stranko ter naj preneha s slepomišenjem, dlakoeepstvom in sarkastično neokritosivnostjo, ki zveni iz njegovih člankov. Potem bomo vsi zmerni ljudje, zlasti tisti, ki smo že vajeni a-merice svobode govora, tiska, vere in prepričanja, patra Am-brožiča spoštovali kot moža trdnega prepričanja, in se kot s takim bo ril L Do tedaj bi bila, po mojem mnenju, vsaka debata z njim bob v steno, izguba časa in dela. Ali katoličani ne smejo sodelovati s SANSom? Ker osellmo veiljamem v potrebo organise ranih cerkvenih ustanov, dofc}er človeštvo ne vpelje boljših etičnih sistemov, se mi zdi celo potrebno, da katoličani, ki gledajo v bodoč- mjo in republikansko demo -dot i.* no uredništvo. pn-Čital po "Vse kaže na to. da bomo i- ki-atieno federatvino Ju-osla- prave in prvi odlU li^ta. Ka m. 'i pozno pomlad, kar uika vijo. Vklitri* vsemu ie vedno tr-jlcai' je fxlje/dil kakih K) 211 kor ni uuodno za koruzo. V>led dno upam, da bo narodu dana milj daleč in nadaljeva.' - >vo- te^a svetujemo farmer jeni. da prilika, da odhn-i »rlede svoje jim delom v uredništvu dotič- j-o-ade mlade koruzne ras tirne bfHtoče usode. i m^i mestrea. Ti uredniki -o lekom julija in da pose je jo med i »M i običajno dijaki iz iztočnih te rastline ajdo in -i«-er -led- velikih nusl, ki S,, naveli- ,,],, _ tekom nv;?uMa.** č-idi udiranja. In ker je bilo *MMee slattlgli W-. Te vi-t-udi naravno, da -o i/dajatelji ^te j;,^,«!,. .UJkuj priMi^!. teli časopisov, morali dajati Ijene v dr/.avah Vov.- Anglije, «H<,va | fanner jem razi uriti ko nasvete, kjer wfo'ojcjo iz njih razna kako fr^ha napr^lovati 11 pe iva. kar je dokaj d«-bin lira. Dobra vest za lastnike "vrtov zmage1' Lastniki "vrtov zma^e" se sedaj laflrko veselijo, kajti n« ka <}ri«žiba, ki se bavi z iz njem strupov, ki "prav goto- vo vničijo vse žuželke, kate-f "n,ni"1 ^>>|M>dar-tvouimo- na za kra«ve. Te buče spadajo bro unioli, ker v velikih me-tih <>ib atlantski obali nimajo niti jed ne faj-me. rih 4 nalojra * in tudi Slolžnost* je vničevati vsakoja-ko snčiv u> in sadje, naznanja, da se ji je posrečilo izdelati neke vrste prah, s katerim se "prav za gotovo" kar zji v^wifno v nič i vse škodljive žuželke. Vsled team je dolžnost vseli zgoraj mnen je I NVk kova.'-frjsovec-iarlaiatelj nih vrtnarjev, že sedaj poslati;/-rt!ož"'lk h-ta je mor;V dotični tvrdki naročila za pra-šek imenom: "dieth>-^ne1sodi- Sin pisatelja ubit inn-dithiocarbonate'\ |y.ved« n Poročilo iz l.ondona na/na ei so mnenja, da ilunU' že *amoj nja, da je !»il v boju obit to ime y.itfd#»sto^nJo, - kajti j nik Miehael Blair Wallae, žuželke bodo brnsffroinno po-|mlaj^i sin pokojnega R«ljrarj irinile, ko ti kx I o slišale o tein i-|Watla<*e a. pisatelja skrivnosl uih pripovesti rali so vodno napisati kolonoik lodbini oranž, katere prav pod imenom " Po I jede I j sk i na- dobro v-pevajo tudi v sever *veti*\ kar pa seveila ni-o do nih dr/ji vali. Nekateri ljudje j*'ua. Jp prI|K»r«»#lJI»»». da |H.ftljl»p naročilo |»rej ko mogoče. K naročilu |»rl loti le t ri>ui zavitku gotovino ox. xuamke (Z>lni2fitlh državi. Naročite lahko prt: KKJiaABNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY tU WNt 18th Street New York 11. N. Y. doM'ilnj -Vihali napraviti i% leh I»))»"• fipli seneiin drevje, toda ker 'im to ni |»o^ret'ilo, moralno na^im eitateljem take poizkuse o«Kvi«tov;)1 i." Nikakor ni treba povdarjati, da "O >e v>i uartH'ui'ki !-iuejali in tudi jezili, in ko se je nasled-1 njejra dne lastnik lista vrnil in jireeitai zadnjo izdajo svojima i-tn, tzual je sHh**ajno eita-*i> se je nekiij eitsa smejal in potem se je nefnipisno jezil. | Zveeer s«> prieeli prihajati i njegovi naročniki, ki >.o se mu prav | h »> 11 mi o romali ter zahtevali )h)vratek uaroeiiiue. To i j«' tako ujezilo, da je v svoji uzimjaiiosti >klenil uredništvo j zažgati. Ker pa ni *»il zavarovan, se je premislil. Potem ji» sklenil, dabode umlnrka irstre-jiil. ko ^.e nas|e«luje?a tedna vr-j ne. Pa urednik ni vee prijel, j kajti iiifdtem je našel kar šest i »lovili lastnikov, povsem nanovo , ustanovljenih tednikov v ue-I keiu za|Midiieni eoiint vju države Tennessee, kjer je uspešno nadaljeval 7. svojimi |K»ljtHle]ski-mi nasveti iu se tako pošteno preživljal. • • • Iste noči so pa prišli na roe-nrki preti kovačevo Tiredništvo in ra/bili nekoliko šip ure mentis slovaški /a-topni i bo-iova.: cegn parlamenta; tajniki: Vilein Xavy. etNvi novinar; Miliujlo Petro- HITLER V ZADNJI BORBI vir. si( noviuar in |»rt«l-e'l- »LOVENOI V PITTSBURGHU POČASTIJO VOJAK* Priprave krajev nil. orov IN NJIHOVE STARISE <« JWovatue so v polnem te uik Ju^ovau^ega liwlllar « ZT— —n- , _ . .. -HU.I vodstvom M J. Bilieha skegll »frufewja v Londonu Proslava se vrši na Flag Day XI. junija. v New Orleansu; Amlrije P a prL.d ,e(iuik Anwisli Slovein i živimo v, v uadi, da IhmJo sovražnici deželi, ki v j.-o^oreni svoje v o- kmalu [»opoinoina poraženi in jake in njihove starine. \'Mt. or- o na en ali nje. drugi naein v te nem st&ii ž Tor j pro imo v «• -tarife, tla njimi. Nekatere liolj »-tojriV udeležijo te realke oziroma de!a\-Wke organiiuieije pa |M>;i i prve davnosti te vrste. Ravno l./ i(jo svo(im ekiiiom redna na*- lakti ;|nliraino na v>e S oven -eena darila, kar je .wvnla ie • in še po ^huo i;a članstvo i k* in prav. S'nv«>riskega Doma in po Nor i Sloveini «?lto liili vedno 'ho I j | nili di:štev,d,i se omei: jnii ve •r miii '/* Wr;*t ;;i po i i.l o zoorov hromili, !«xia nie manj veliko d« sni, /ato smo j»rie"li |xt>iM« p<»«"a-timo -tariM mati A merikaie-M- in o lo'a. i»oeaf.t in hvaNžnost voja-kom. k * r o iMidoenost. \ Slovenskem Domu imamo epo /'lir'ko -lik -lov. funtov in PENNA luVra v uiiiorinaii, iiiiiianio pa seznama od vseh, kar l»i pa.-služilo vsoin kot najlepše ogledalo nagega pri>pevwa za zrnato. Zato t«'in polom apeliramo na v.-e starišc, ki ni»o izio-eili ^lik. da to ii<-mudoma store. Ako pa kateri nima >lik, naj nam >poro/-i ime vojaka, da ^a uklju.-inm na niiš 'Honor Roll*. I prava Slov. Doma »mutrii. o vzgojili sinove in heerke. Sio-ven-ki Dom je centralna institucija vseh Sloveueev v Pitts-iiurcjiu, zato se >|hmI«»'w. da ona podvzame akcijo za primerno po"astitvv starišcv. lahrali suo priinef u dan, uainree na dan Aiueri-ke za-tave < Flay Day), ki -e v edno obhaja na 14. junija, 1 o '»'i ohenem našth-ji p: -• anja onim. ki gji v reMiiej za •' u /i o. Doni j" iz svoje blagajne do i skupaj in kr»t eden vo jn kov. ion ; OI»!ak. nik Dom: »n-a v Brna- in Tony Pitala; \|j|,. v BjJoxi. (Jovorniki Združene- • •■.a odboi.r ,1. S. A., ki bo-Jo eslovanskega odbora v An- - 'ji : **Pio.simo vas. da objavite m t :-ko-s!o\ ensrtim organizacijam ustanovitev Vsesiovan-!<"iia ihHmu m v Angliji in izvolit v -I«*« 1 ei'h o>eb v iipra vo : T,red-ednik: Pr i njegovo ro'coj > Ma< j. a \ irflM di;i Nf dan VCt M'k ' p~< d-i i ( "ehoslova - ke eea : pe hire 'ilniv J U'o J". F1-- Z t. I H Bori-lin i ji' •a, a Na » o-ilni k i : : ' " cd odbora za t i sik: I P« i le v, >ol ;arski avtor in novinnr. Na e lo Odbora kulturo je i/ ran Jan Jagodin--ki, pe jski p i v; I i e i s t ju na ee o « konomsk«'-Ua od:'oni Rialolf Hi:"ar; |;r-vat -si c~ onoi'ii-1. (J.'ihor ju -Vi i! za eetit«-Tc. -•>. maja Iti) je bilo veeraii v Kii; • wav Hali v l.o-ido« i V-e lo\an-ki kongi-i*-'. ita katerim ImmIo vhivni •.•c.-oi ni' 5 •••• lio ri< Fur1 {in, Mihajlo Petrovič,; ' -'do ( ment"- In i r ' v' -a ' !! ;>' "'I *'";'• i i } m *«•-' i' -tr* '-ovn.ia': /n »laviz* :n.** /flrržpiii oi'.or r*^« -kili AmH'ikaiifi'v ust i novit -v - kcnvrresa A mrli i V kora'lc «lal|e !: eilja -(»d-lovanja nn-d -lovan t'M''od' i'« Vleoifvi «le»»1 ? i*b' j a v vredni oo scvcri;z.:pa- Tehera !1 -"•im r« -o--ako 'eo Ji o "o poln* kT* v lunin za svoIkmIo naŠe^n miroda. U«| odh ti-oe vozila rje v in prid; i.ži o -c jim jih '• o še več li-oe. V državah Oregon in VVa-itinut'Ui je zaprtih «lo 7."> žag in delavni«-, ki izdelujejo različna ntizar-ka deia. Pn-et Sound oko i Seattle, !'a-oina i n <).\mpia -o za tav-< • d i -pava«"*i, to e delav.-i, ki ue.avcev v Prva -'.vili delav.-ev, mož. pri«le v njce drža'"e Zeilinjenih dr- s.xitpiiia r«»-iari-ki -t« je kratkem v Ztdi-; 1 'o^odba 1 udi do- t-a. «ia »!e!a\ i. vi pot remit a d<-a na polju in na-adih v i «»sta tlelo v Zed. «lržavali. Totla na tisoče delavcev, ki so bili do sedaj zapodeni pri raznih «!<•-iili v pokrajini Panaiiiskc-.ua prekopal, kjer so ta dela sedaj Nemci kaznujejo ubijalce Večja vloga za laško armade Dva nemška majorja sta v ltaljan-ki kabinet j-- izrazil pijanosti vstrelihi nekega Fran upanje, da l>o italjan-ka arma-; . till: . I . . Nell ke oblasti -ti to Kazen loeii potrebno vsot o, da v-e;n -tarišeni izročj sp< NEW YORK t rajnega značaja. Ob« nem !«• Iftrani v New Yorku za m-i pripravili slavnostni pi«» Združeni Odbor y ram. ki lw» oilgm-ar a' takim < »d H.M,ora Z'iru/« uih I-t« r vrlem, kar bo ostalo vsem v, AjJ, dru-tev v New Yorku .jo i a inein potninu. Po pro , Z«lruz« ni odbor .1. S. A. prejel rno.i: pa se 1m> serv ira'o brc/ ' $ \y> <|>(lt ,[, | ri-tc-a .l^bička fV,,.'",, prisn-iz«* in neka; nijač.| ve'ike in s'ikovit- |o ire«lii *la -kupiij malo raz vedijnio JKjšiljajo hlode po r. kah. V Um je vrnilo v Co- st;« Rlko. in ti I h »do oddi na de-'o v Zctlin ;ene države lar «* bil o>l»sojen kak Frait-eoz. I''rairi'«rzi pa pmvij«», da • aju sta zaprti že «lv« -plavalni kempi ob reki Willamette v Hn gomi pa -liri. \'-ak?» večia - ž; ca v Portiandn je /aprta. Zrtve trgovske plovitbe Polkftv nik Walter de Dong, K<;»"«sij« tr-ovin-ke povitbe 'iivnate!j nabornega urada za V ''hila.le'phiji. Pa., naznanja, državo Wa-hin-ton je posvaril vsled stavk« na njen vzrok, delav- ''v' 7*i 1^'nlo lii-kai nad .1000 mornar-ki s,, ibjli zaposleni na 11 Povečanje dohodkov prvovrstnih železnic (>rj.ranizat ija Ameri-ških ž«-h*zni«' naznanja v svojem port» čilu za mi noli mesce, da -«> dohoilki vscili nrvovrstnih ze Ministri izjavljajo. «la m.v-> rc v imenu eeleu'a italjanske-^a narotla. -o poslali p« izd rave za vozniškim arnuulatn, ki so razbil,. neiihške črte in skrajšale -!al avo «lo Hinm. Nazaduj«- je biio slišati «i it a ian-ki armadi, da s.- j,. b«oi'a okoli Monte Morrone. >everno >d i 'ii - sjna. Italjani -n tedaj •j"ro zavz«di in (tali obdržali rut CiM SPIM Mlekarstvo .iiiNiii IV*«- M •lik.aini I«ts nuni. Kiijli:« U injckar ,r «1j rirui«-rjf r i^lutiieiu. Cena .jUu Mjjtno knjigovodstvo airnul. esana. — Rujlea ]» ii«m»'njf>ria t prvi vrail m ■«•» hnn, uiii**rwi In ntr«»jni> klJoAa* .iic»r«if<> i»-r t»lvBil|Tamt«ri Cena Knjigarna a'oven'c Publishing Co. 216 W. 18th St., New York 11 KUPITE EM ■ EXTRA- BONO DAMES! Angleški Molitveniki ifllllllllllllllllllUIUIIIIIIIUIlilli V krasni vezavi, najfinejšega izdelka. "KEY OF HEAVEN" v finem usnju $1.50 "KEY OF HEAVEN" v imitiranetn usnju $!.- Naročite pri: SLOVEXIC PUBL. CO. 216 West 18th Street New York 11, N. Y. ' mu londn. 1 <*'a s t in klicani v armado. prizna nje ua'ini ---- v< «lno Uvoz delavcev iz republike Costa Rica bi-e, ('o-ta I?ieji, 25. ma-Vlada renuib'ike Costal z rt "v v priim-rn z onimi bojne nomari« e v«'č :e. islorskini bratom, ki I'aj« le jo način in možnost, da pomauajo moralno in mah-ii jalno vsaki «loil>ri narothii stvari. •>»aii J a LOUISIANA: Pred veMkimi skupščinami na Ju^o zapadu l?ica j«- ravnokar sklenila po-o|?1,h "< V< dbn z vlado Z^d držav, glasom '' "Crota Bl^nca." Carnivar* Finale ^ zak jn nih radio pro^ra ta Blan -a < "arnival "t -«"-a v minulem letu. Medtem. {o -o dohodki od tovornega prometa na teh /''lezne-ah na /a lovali v aioriln za "J.7 o«l- tot-»ov. j«- potu i-ki promet nada J jeva! za 15.1 od-t»it k»iv. na-topal skladatelj Morton'^ Slovaškem primankujc katere ,bo«l.. vlada Z« d. državi0™1* \VABC do- i vala večjo skupine delav-1 l,ro^l*a«1 ^ za polet ^je |wJtevlja j Na S.«»va-kem je tako zelo i-ev iz C«»sta Tfica «la se tako 1,0 ^'ključen z Morion pričelo primajkovati krotnpir i Velika ljudska zborovanja v odpomore velikemu pomanjka-Ncw Orleans in Bursa. La., in v Bilox, Miss., 'ki so se imela! vršiti prvo nedel jo meseca jn-' niia, so otlhvžena za 1„ in 4. julija. Tiikrat bo ribo'oA na sezona končana in tako *bo«lu mo^li naši rifbiei ]>riso-**iBi8iBMMIMiiitfMI>litlliitlii>IIIMttlltilllllllfilillt>itlf iiliilillliiHliltttiliiiiiilliiiitM» nova izdaja • Hammondov SVETOVNI ATL A8 V njem najdete zemljevide sveta, ki no tako potrebni, da morate slediti da našnjim poročilom. Zemljevidi no v barvah. Cena 90 centov Naročite pri: "O L A 8 O NARODA",, 216 We«t 18th Street New York U, N. Y. '•♦tfiiftitfif jii ihi tftiiittiftiiftiiHi n mit tu tiitiiif ittiii fmt ntittti niitffiitiiiftiHnrfiH* z i v i IZVIRI Soisal IVAN MATIČIČ Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji je r 1A dolgih poglavjih opisanih lo rodov slovenske-ja naroda od davnih počet kov v današnjega dne. 13 poglavij — 413 strani Lično v platnu vezana. Cena $2 KNJIGARNA SLOVENIC PUBL. COMPANY 216 W. 18th Street New York 11 1 Gouldovo skladilwi ".Vmcrieau ja, voje premoženje v vrednosti *M-š'li-zu Hmiriie in j da je bila posadka štirih leta'-! cev internirana. S C) N A R T REKORDI NOVE SLOVENSKE PLOŠČE Jerry \Y. Koprivšek in iije^uv orkester MS»5 — Wedding Polka (Xe bum se tnožila; TI pa jest. pa židana marela) Wedding Wait* Slovenski Walt* Pojo Rupnlck sestre M 59«—Jeep Folk* < Mat' potico pete J o > Mart ne — polka 575—T ere sinka — polka Xa piauincah—vaiOak Lepe Melodije Dtiquesnr I'liiverMly T;tiuliurica Orkester M.">71—Nji Mji rij.-in«-**. [H-lkn Kje so nitije vuticn Marielut iwylu iHilka Za tozadevni cenik In cene p«os£ se obrnite na JOHN MARSICH, Inc. ««3 w. i^tnd ST., NEW YORK 1 SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANI KNJIGI pisatelja Louis Adamič-a 7.A CENO $2 ^^ /A 7,VE7,EK "Two Way Passage" V lej knjigi, ki je zliudila p«zaniust vse^a amrriškecn imrwU, d«, je pisatelj nasvet, kalin Iti liiln iitii^ofr |h> srditnji rajni p*»ui»Kiili evropskim narodom. \i vs*-li evropskih držav, tudi i/. Jusoslaiije. jm» prišli naseljetiri v Ameriko in poniaguli postavili najbolj napredno in najbogatejšo državo na svetu. Sedaj je prišel ras. da Združene države pomagajo narodom, ki so jim pomagali d<» njihovega sijaja in mori. 1'ot na dve strain — kakor bi se mogel nasi or knjige prestavili ii angleščine — jr jako zanimiva knjiga pripororamo vsakemu, ki razume angleško. tu jo "What's Your Name" ''Človeški odgovori na vprašanje, ki *r tire srere milijonov . . 0»- tanje te knjige je bogato plafano."--Tako se jr izrazi! lelikt ameriški dnevnik o lej knjigi. Pri naročbi se poslužite naslednjega kupona Pnfiiljfuo Money nni«-r r.n $.............. tn lastnoriMfio IwMl|>isano(ii knjlgoiii- Moje trne .............................. St.. ulica all Kox ftt................................... Meslti in država ................ 44 Glas Naroda ~ l?lli VV. lKtli STR K K T N'KW YORK II N. V Obiščite Slovenske Prireditve! vasa navzočnost pripomore ne samo k finančnemu i>ac pa t udi k uru 2A8NEMU USPEHU DRUŠTVA POTREBU JEJO SODELOVANJA NE SAMO SVOJIH CL ANOV. TEMVLC SPLOSJNE SLOV K.NSM ,A v .No:, ;. "OLAfl NAKOPA »-JTOf TOKI FRIDAY, MAY 26, 1944 PROKLETfl Spini EMILE BICHEBOURG Is francoščine prestava! J. L. (43) "Sveta mati Iboijal" zakrkH stara. "Kako ste li rekli? — .Tran Rraawl ee je zval vaa tovariš? Bog nam pomagaj! Potem '/iuiKtii upate na prostorček za počitefk, libogi mož! Jeana Re-uutida ni več." "On je tedaj mrtev !" \ . , * * &koro gotovo/' ; ' "Vemo li morda, kaj se g<>di na galejah? Kajti Jean Re-naud je na galejaih, ker je ubil človeka, da !bi Iga oropal. Da, da. 1 lM»«ri umorjr««c je zakopan na nar-em pokopališču, a Jean Runatid je olbsojen k dožitnemu pr»vilnemu dehi." / "Nesrečnik "Nesrečniik? Istina; pa tudi imdfbnik! Ubogega popotnika je ustrelil sredi prsi, zavratno, ponoči . . . Stvar se je tukaj i i- jKJzabila, pa ijaiz imam ddber spomin. In potem zakaj l>i 1'^alat Jaz sem ibila prijateljiea njegovi ženi.** •Oči prosjakove zažare. *4V i«tiiu!" deje s tresočim glasom, "Jean Renaiud jefoil oženjen." **Z"t>rhk:o ženo, to mora vsak priznati. Genevieve je 'bila poltena, delavna, vamrna, ljiJbila je svojega moža, česar je on bit talka malo vreden.'* "Živi li &e v Civrvu?" \ * \ / "Kdof Genevieve?" * ' * "Da, Genevieve, žena Jean Renaudova." *' Stara žena zmaje z glavo. "Genevieve je mrtva," deje. Berač, ekočivči pokffneu, zakrjči. Potem potrt pade zopet na svoj sedež ter hripavim gladom jarfiknje: "Mrtva! mrtva! . . . 5. VfJTANOVLJEN L. 1899 Kratka Zgodba Guy De Maupassant: ŠALA Nekoč na jesen sem šel na,kal od (bolečin. Zaslišal sem lov s prijatelji na grad v Pi-|žvenket,JU t; io ,iri stelji iztegnjenega prestrašene sra slugo, !ki mi je nosil za zaj- ti je ne zagodejo. Zvečer so bili vsi kakor ponoreli. Neprestano so se smejali. Vohal sem v zraku šaflo, taiko Ikakor pes voha leva. Toda, kakšna šala ? Bil sem v dvomih, v negotovosti. Noibene besedice nisem preslišal, nobene kretnje prezrl. Vse se mi je zdelo -sumljivo, celo obrazi sftog. Prišel je čas počitka. Vsi so vstali in me v sprevodu odvedli v mojo solbo. Zakaj to? Voščili mi lahko noč. Vstopil sem v solbo in zaklenil vrata za se-*hoj. Obstal sem nepremično s svečo v rokah. Slišaj sem na hodniku smeh "Operetni Festival u»oešr»o vprizorjen. — izvrstna kupčija za vai denar.'1 Howard B«rn«"t?. II»-raid Trilun HCMUND ROMBERG'S TO3I W lr-«i k, OSCAR HAMMUSrilM M Kx«Ai Mrf WAr.su nuna man. Zvts-Vr c-l t«>rka «1« t;»>I»ld juiri In v neUt-Jj.. }l. in i \ ;<> iri >la\kiv .\su-«~ i n |*» j- ii. iz\ •> ; 1,5'"» I ""'liniH SI-U>RŽKV T.".. N. Y. CITY CENTER. 131 W. 50th St M \V< »i: i. v <:r v.r«-«i-. ?,„•. j Radio City Music Hall • • Ili-ilaliiki kriij dfž^le. It.H-kefeller Center, New York "THE WHITE CLIFFS of DOVER" l*T«.-il»tjt\-Ij;ijt> IRENE DUNNE in ALAN MARSHAL RODDY M. |i(i\V W.I,,— KKA NK MoUCAX ALAN JtHI.VSOX Metro-Coldw/n-Mayer Slika trk čaj, pa se je foil spodtaikni! | v uradnih s-pisih tret joga rajlia je zapisana smrt lope Hitler-! K^ikV i«TZ?- obmojo improvizirano poste-j jove nečakinje (3eli Kaubal kot samomor, ]>a jo je baje v*t re- 111 Ji,r"v,,m i:-«*-',* . . «-. r5.> <1-1 jo,.padel name in mi razlil popil Hitler v svojem gorskem zatišju blizu Monakovega. olbraszn ves zajtrk. Ukrep, ki; ^a to domnevanj«* so dokazi. 111 jo je uj»>it v >vojeni izbruhu be Theatre, Broadway in 4tith St., v X»w* Yorku. kaži- ) I n -lerja,ki ga igra Bolibv Watson. Gelino vlt»-o pa igra ete in tla. Opazil nisem nič Narodno osvobodilni voj-ki Jugoslavije. Moon" Sedaj se v velikem gledališču po imenu Kazen tega sta politična pr sumljivega. Slišal sem korake] vaka iste države, kongtvsnik za vrati. V glavo mi je šinila žMagnuson in senator Wall-PVri»,lts011- Vs,'h skuPaJ v New York City: Center na lol West 55th St.. proizvaja po zelo nizkih cenah krasna o|K-reta "The New Moon". To je ljulbavna ghHbe-; na igra v kateri v glavnih v o-gali na>toi)Mjo Dorothy Kir-jt. j sten, Johnny .Morgan ln Elarlj green, sklenila govoriti v kon-l kraslu °lu r° misel: Moja luč lahko naenkrat ugasne in ostal bi v temi. Zato j sem prižural vse luči na kaminu. Ozrl sem se okrog, toda nol>ene j ški odbor za S vol vodno Ji skrivnosti nisem odkril. Po-i slavijo iz Seattle, Wash., je krasni opereti nastopi 100 i in senatu, za priznanje j 8ralcev in igralk. Titove vlade. Stara kmetica je osuplo gledala svojega po-slu/šaLca; v isti-lii ni mo^la razumeti vzroka njegovemu ravnanju. "Pripovedujem vam tu ia^"o«tne dogodR>ice, ne-li?" reče ona zopet. "Da, žalostne, silno žalo-stne!" "Verjemite ali ne, verjemite mi, istina je: ko se domislim vm4i teh reči, tedaj mi še zdntj mi*zla groza -simii po kostflh." 4*In ali je že dolgo, kar je umrla tiboga žena Jean Renan-»!ova?M "Hudolbnik je pokojjal tudi njo!" Prosjak sežgane. Stalo ga je dosti, da je premagal samega s obe. "Kajti Genevieve je umrla dva, tri dni po njegovi ob-somlsoduika ^ K { |rtb 2.30. sem pa spustil rolete. K vratom sem }x>stavil stol, da bi r-asnih korakov sem stopal o-jslal resolucijo v istem smislu krog so/Ik'. Nič Pregleda! eemj na predsednika Roosevelta in :Vkti\iii Ameri- Ako se hočete v resnici na-ugo- vžiti vsestranskega duševneira po- razvedrila tedaj zagotovo ob- iščite to pnvlstavo. Oper- ta proizvaja vsak večer razen .e| v vse stvari po vrsti. Stopil sem; enako resolucijo državnemu|ponedeljek oh pol devetih, ob, tudi k oknu. Velike masivne le-| tajniku Hullu dne maja. [sredah, solatah in nedeljah pa -ka pred-tava 1 e mi ne bite treiba od zunaj ničesar bati. Ko sem se talko zavaroval, sem previdno sedel. Naslanjač' tie bil močan. Nisem se upal leči k počitka. A čas je hitel. Spo znal sem, da postajam snvšen. <*'e bi me kdo opazoval, kako sem uffilbal in pričakoval posledice pripravljene šale, bi se moral od srna smejati moje n m početju. Sklenil sem torej leči k poči.-ku. Toda postelja se mi je zdela še posebno sinnlji\-a. Potegnil -sem za tapete, zdeio 5e je, Prosjak sklene roki ter mrmra tja pred se. Njegovo mrmranje je hilo podobno molitvi. Nato prične zopet: "Povejte mi, doibra žena, ali ni bila uboga ^renevieve noseča." "To je bila." "Potem," deje počasno, "je otrok izvestno prišel mrtev na svet T" "Nič vsega tega, živ je prijel na svet." "Sveti Bog!" ^ 4 * Da, bil je tudi čudež! *' "ln ta otrok — o povejte mi, govorite! — ta otrok; ali še živi?" "Živi." "Jezus!" zakriči berač, za«toče ter solze nra napolnijo oči. In zopet ga je motrila stara žena začudeno. "Glejte, glejte, stari, kako ste miločutni! . . ." Berač poizkusi hitro se pomiriti. "Saj sem vam povedal, da hem Jeana Renauda ljdbil kot svojega najboljšega tovariša' ln potem . . . jaz sem tudi enkrat ime! ženo, otroka. Rad sem ju onel, a izgiibil sem ju . . . A Ji ne h\ jokal pri tem? . . In zo- p«*t se razjoče. , ..tta,. w . v . i moral doU>i tj ledeno prho izpod I bog, moz! zasepeee zena. i bald ah i na 300 je postelje, a7pl Tu se pa ne gre za mojo žalost," nadaljnje on, -in za se s posteljo vred pirezniti mojo bridkost, ampak za otroka uboge Genevieve. Je-li deček?" Sponmil sem se šal, ki smo jih Ne, dekhea.M J deklica torej! Velika, močna, lepa je, ne-li?" "LopaT To je v istini. Velika, močna? ne zdo. Pa je naj brhkejša etvarica na tem božjem svetu." "Ona je gotovo zeSio nesrečna, grdo jo gledajo, ne-li* Seveda! Otrok kaznjencev je!" Da jo ffrdo gledajo? Tega pa ne! Cenijo jo, spoštujejo in ves k vet jo ljubi!" "To je prav, to je prav! O pač imamo se dobrih ljudi na svetil. Navzlic temu pa ne morebiti bči liboge Genevieve srečna, dobra ženica." "Zakaj n2?" "Četudi utegne biti prav krasna; ali je ne zali misel da ie lici dbijalčevaT" ' J "To ee ve, Če bi ji to bili povedali Pa jaz sera tega gotova, niti imena Jean Renaudovega ne pozna." 41 Kako? Niso 3i ji povedali, kdo je njen oče?" "Ne, in tudi vie, kdo ji je bifci mati. Vse 60 ji zamolčali " "Pazakaj pač to?" "Da bi je to ne zalilo." "O, razumem!" "In ona tudi nikdar ničesar ne bode izvedela. Nihče bi je ne upal ziniti niti besedice, ki bi jo žalila." "Kdo li skrbi za njo?" 44 Bogatejši ljudje nego li sva midva, dobri mi mož " . M Ali stanuje v Civrya ? M (Nadaljevanje prihodnjič.) Slveira odfl>ora za Svobodno Jn goslavijo v Seattle, Wash., g. Beza in njegovih sotlelavcev. je bil osnovan v sosednem Vnn-couverju. B. i C., Kanadski Odbor za Svod>odno Jtigoslavi-1 jo. Potonji je pred tedni organiziral veličastno skirpšeino v vancouverskem gledališču Victoria. Skjupšeini je ]>ristostvo-valo preko dvatisoč ljudi, okoli sedemsto pa jih je morailo ostati zunaj, ker je bilo gledališče prepolno. Prihodnja skupščina je -sklicana za 28. maja. Ameriški Odbor za Svoflxxlno Jugoslavijo v (Seattle, Wash., tesne sodciujo z Združenim od- dit dobro drze. Kljub temu je;borom J. S. A., kateremu je do i bila tu nevarnost. Najbrž bi 1 seda j prispeval $5,000 in ob-morai dnfi»ti ----- :---1 ijnfri* Tiadaljnih $10.000. SI navadno zbijali in podiih sem proč misli, da bi mi jo zagodli moji prijatelji. Kar sem pomislil na opreznost, ki sem jo smatral za nujno in potrebno, če sem se hotel zavarovati. Rablo setm prijel za rob žimniee in jo potegnil na tfti. Sledila je rjuha in odeja, vse sem potegnil v sredo sobe nasproti vratom. Tako sem pač vedel in znal. daleč od sumljive postelje in sumljive stene. Potem sem pa legel k počitku. Dobro uro nisem mogel zaspati. Ob najmanjšem ropotu sem zadrhtel. Luči sem bil- ugasnil in v temi sem moral tipati, da sem načel na tleh pripravljeno ležišče. Toda v gradu je bilo vse tiho. Slednjič sem zasipal. Moral sem do'go in trdno spati. Kar me je naglo rfmtdilo težko telo, ki se je bilo zavalilo name. Obenem sem za-čutil na obrazu in na prsih vročo tekočino, da sem kar eavris- Spor med republikama Peru in Ecuador radi meje, bo kmaJo poravnan Iz Rio de Janeiro, Zed. države Brazilske, se javlja, da je predsednik Vargas brzojavnim potom pozval predsednika republike Ecuador, Mr. Del Rio. in predsednika republike Peru, Prado, naj pos-krbita za to, da pride med njima do sporazuma glede sporne meje med obema republikama. Predlosre za ta sporazum je izdelal bra-zifeki minister vnanjih del. dr. Aranha, in ti predlogi so taki, da sta z njimi obe, zgoraj imenovani republiki zadovoljni, le nekatere podrobnosti je .še treba izgotoviti in potem bo zadnji spor med južnimi republikami končan. Tozadevna pogajanja so se vršila 27 mesecev v Rio M fa ? nmozmlaftbi izdal MATEJ L. HOLMAR, orfaniat in Pw*»«4Ji pri iv. Vida, CW "THE HITLER GANG" "To jo notranja po\est o notranjem dolu tolp<\ ki jr ukradla narod!"' "Pamniotint." je filmal čudovito in resnično povest prilnnla do vlatavlja jih, kifkor>ni so v re-nici in kako -t« Kažejo »-deli dntijvinn. Rabili smo njihove lastne in-ede. njihove tajne listine, da <1110 odkril irlohino njihove zJohe. Slika otneira privrženca mamilom in va< pelje .trlohoko v preteklost mož, kot (JoeUU-Is, I !«•>>. Ilimmler in o>tala tolpa Resnično je, ker so hili ]H»raJ>ljeni >anio uradni, tajni viri, da so hila doimana tajna dejstva. 15 poir7avit-nih in IlN v«V jilt «r(>vore»*ih vlosr je l>ilo napisanih po i/ črpni prei-kavi iirralcev, ki niso hili izhrani zaradi svo jih imen. temveč zaradi njihove iirralske -posohno^ti in njihove ohrazne in tele-ne ]KHlohnosti Hitlerju. Goemi-in nepoharvana ]>ove-t **1IITLER.IEVE TOLPE" pove dana na platnu." "To je prvič, da .je i*esaiieiui in liepobavvana pove>t "HITLERJEVE TOLPE" povedana na platini." Paramount Pictures Ravnatelj John Farrar Ji. G. D* Stflria, i*rr$ui rpz)>'r GLOBE BROADWAY THEATRE in 4