leto xxxvi.. št. 15 Ptuj, 14. aprila 1983 cena 9 dinarjev yu issn 0040-1978 glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva IZ VSEBINE: V Elektroniki so odpravili izgubo (stran 2) Ozka gledanja niso sprejemljiva (stran 3) O razvoju ptujske bolnišnice (stran 4) Pravičnejše pokojnine (stran 6) Možnosti razvoja so v kmetijstvu (stran 7) Videti delo in gospodarjenje v širšem smislu Sindikalni delavci ptujske ob- čine so srečanje s Francko Hergo, podpresednico republiškega sve- ta ZSS izrabili za predstavitev gospodarskih in družbenih raz- mer v občini Ptuj, s posebnim poudarkom na problemih in te- žavah v gospodarjenju. Čeprav akcijo in aktivnosti za- ključnega računa poznamo več le, ne dosegamo tiste kvalitete, za katero smo se dogovorili. Tako delavec še vedno vidi le debelino kuverte, ne vidi pa pogojev dela in pogojev za ustvarjanje dohodka in na koncu tudi razporejanje dohodka, za to je toliko pome- mebneje, da se problem dela in gospodarjenja širše osveth. Zato so sindikati pri letošnjih obra- vnavah z zahtevali tudi poročila SIS, bank, raznih skupnosti — torej vseh institutov, kjer delavec združuje svoja sredstva. V teh razpravah bi delavci morali videti odvisnost, povezanost soodgo- vornost pri ustvarjanju dohodka. Je sicer dosežen premik, vendar delavci še ne dobijo kvalitetnih informacij. V občinskem svetu zveze sindikatov Ptuj morajo za to pripraviti temeljito oceno razprav zaključnega računa 82, saj bo re- Francka Herga na obisku v Kidričevem in v Ptuju Foto: I. Kotar publiški svet ZSS na današnji seji (14. aprila) celovito obravnaval gospodarjenje, povezano s kon- kretnim položajem delavca. Da- našnja razprava je usmerjena predvsem v vsebinski vidik. V pogovoru s člani predsedstva je poudarila, da je potrebno že odstopiti od deklariranega nače- la, da delavec razpolaga s pogoji in rezultati dela. oboji pa so mu bistveno odtegnjeni, oddaljeni, kar je posledica prevelikega ad- ministriranja in predpisovanja pogojev, v katerih bo gospodar- stvo delalo in živelo. Še vedno si nekateri niso na jasnem, kaj so cilji stabilizacije. Ne gre za t. im in »popularno« predstavitev stabihzacije, — daje stabiUzacija zategovanje pasu. Sindikati vidijo v stabiUzaciji pogoj za normalno delo in nor- malno proizvodnjo in na tej osnovi zadovoljevanje osebnih, skupnih in drugih potreb. Francka Herga je posebej po- udarila, da v vseh sredinah rezerv niso postrgali in da jih imamo v organizaciji dela. drugačnem iz- koriščanju zmogljivosti, v delo- vnem času in podobno. V sindi- katih tudi ne potrebujemo nekih novih sklepov glede nadaljnjega dela. Dovolj, je, če prevetrimo sklepe oziroma kongresna stališča in ta postavimo v konkretno ži- vljensko okolje. Sindikati tudi odločno posta- vljajo pred izvršni svet. da se takoj, ko bodo znani prvi rezultati go- spodarjenja v letošujem letu, pri- stopi k spremembi resolucije, zlasti še na področju dehtve. Kljub temu, da so sindikati že ob sprejemanju resolucije zahtevali tudi program izvedbe cen — tega niso dosegli. Ob koncu je še posebej opozo- rila na dejstvo, ki si ga ponekod drugače razlagajo. Gre namreč za to, daje zajamčeni OD po zakonu tudi obvezen, vendar za normalno delo. Sindikati si prizadevajo da bi bil le-ta krepko čez 8000 dina- rjev. MG SKLEPNA OCENA JAVNE RAZPRAVE O NALOGAH KOMUNISTOV Na področju usmerjenega izobraževanja Občinski komite ZKS Ptuj je na seji, 11. aprila ocenil javno raz- pravo o nekaterih idejnopolitič- nih vprašanjih na področju usmerjenega izobraževanja in iz tega povzel naloge komunistov v občini Ptuj. Za*sejo je bilo pri- pravljeno pregledno poročilo o javnih razpravah, ki gaje pripra-. vila Slava Sare, članica predsed- stva OK ZKS, odgovorna za delo komunistov \ vzgoji in izobraže- vanju, kulturi in znanosti v občini Ptuj. Ugotovitve in stališča iz tega px)ročila objavljamo na 3. in 4. strani. V ptujski občini združujemo veUka sredstva, tudi s samopri- spevkom, za izobraževanje in vzgojo, kljub temu pa je materi- alni položaj šolstva v nezavidlji- vem položaju. V programsko za- snovo celotnega izobraževanja bi se morale bolj vključevati tudi društvene organizacije. Programi usmerjenega izobraževanja so aktualnejši, bogatejši, v nekaterih delih pa so se nedorečeni. V srednješolskem centru bi se mo- rali usmerjati predvsem na tiste usmeritve, katerih diplomanti bi potem dobili lažje zaposlitev, t. j. za deficitarne poklice, sedaj pa se učenci vpisujejo v usmeritve,ld so jim najbližje. Za območje ptujske in ormoške občine nujno potrebujemo kme- tijsko usmeritev, čeprav v okviru repubhke nekateri zastopajo na- sprotna stališča. Nujno je izobra- ževati ljudi, ki bodo vodih zašči- tene in usmerjene kmetije, da bomo tako znali kar najbolj iz- koristiti naše naravne danosti na področju kmetijstva. Večji po- udarek je treba dati izobraževanj u ob delu. kije zadnji čas v močnem nazadovanju. S stroški šolanja ob proizvodnem delu v usmerjenem izobraževanju so posamezne de- lovne organizacije različno obre- menjene, zato bi se bilo treba dogovoriti tako v republiškem kot v občinskem merilu za solidar- nostno prelivanje sredstev. Šti- pendiranje je instrument usme- rjanja, zato je treba kadrovske štipendije dajati že v prvem le- tniku. Usmerjeno izobraževanje je treba bolj uskladiti s potrebami združenega dela in z materialnimi možnostmi v občini in širše. So- delovanje OZD v usmerjenem izobraževanju je vzorno, zlasti pri organizaciji proizvodnega dela učencev. Bolj se moramo nasloniti na to. kaj združeno delo dejansko potrebuje in se v okviru Slovenije dogovoriti, katerim smerem izo- braževanja bomo dajali prednost. Spremeniti sistem nagrajevanja in boli stimulirati proizvodno delo. OK. ZSMS naj da pobudo, da se nagrajevanje učencev j)oenoti.. . To je le nekaj misli iz obširne razprave na seji občinskega ko- miteja ZKS, ki je imenoval po- sebno delovno skupino, da takoj po problemski konferenci ZK. Slovenije pripravi konkretni ak- cijski program nadaljnje akti- vnosti Komunistov na področju usmerjenega izobraževanja in uresničevanja samoupravne pre- obrazbe vzgoje in izobraževanja. V akcijski program je treba zajeti stališča in usmeritve iz javne raz- prave in seje občinskega komiteja ter jih povezati z usmeritvami problemske konference ZK Slo- venije v konkretne naloge. Občinski komite ZKSPtujje na seji izvolil tudi 3 delegate, ki bodo občinsko organizacijo ZK zasto- pali na problemski konferenci ZKS. Izvoljeni so bili: Slava Šare. odgovorna za to področje, dr. Minael Ledinek za področje kmetijstva in Stanko Medik iz TGA Kidričevo za področje in- dustrije. P O težavah v dogovarjanju in sporazumevanju v ptujski občini je bila v ponedeljek na obisku Frankca Herga, podpredsednica republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije. Dopol- danski del obiska je bil namenjen pogovoru s člani vodstva sindikata v Tovarni glinice in aluminija Boris Kidrič, ki so se ga udeležili tudi predsednik medobčinskega sveta Vinko Vidic in predstavniki občin- skega sveta zveze sindikatov. Po uvodnih besedah Franca Korošca, predsednika konference osnovnih organizacij sindikata v TGA, v ka- terih je predstavil težave pri samoupravnem dogovarjanju in sporazu- mevanju v tem kolektivu, predvsem pri planiranju, pripravi sprememb samoupravnih aktov in spreiemanju zakliučnih računov, so udeleženci v razpravi opozorili na številne težave in prizadevanja za izboljšanje stanja. Poudarjeno je bilo, da je potrebno široko akcijo za izboljšanje razmer pripraviti in izpeljati z največjo mero odgovornosti in dosle- dnosti, razprave pa morajo zajeti prav vse delavce. Namreč, veUko je primerov, ki kažejo, da delavci niso vedno dovolj in pravilno seznanjeni, da bi ob svojih spoznali tudi širše interese. To je v zaostrenih pogojih gospodarjenja zelo pomembno. Največ besed je bilo namenjenih odstopanju v TOZD Proizvodnja aluminija od skupno dogovorjenih nalog in akcij v okviru delovne organizacije. Tovarišica Hergova je zato v uvodu pojasnila stanje v Jugoslaviji in naši republiki, predvsem izpolnjevanje sprejetih nalog kot so dvig proizvodnje, povečanje izvoza, zagotavljanje deviz za uvoz surovin; splošna in skupna poraba ter cene in osebni dohodki. Opozorila je. da premalo uresničujemo že dogovorjeno in je za to pri delu potrebno dosledno izvesti naloge na področju stabilizacije in utrjevanja politič- nega sistema socialističnega samoupravljanja. Namreč, v vseh sredinah moramo delati za izboljšanje in ne za še večje zaostrovanje razmer. To morajo oceniti tudi v Tovarni ghnce in aluminija. V nadaljevanju je Francka Herga v razgovoru s predstavniki TGA v Kidričevem. Foto: L. K. opozorila tudi na vlogo sindikata v tem kolektivu pri nadaljevanju aktivnosti za izboljšanje razmer in predvsem pri nadaljevanju dela. Namreč, kot je poudaril predsednik medobčinskega sveta Vinko Vidic, .so v TGA sposobni premagati sedanje težave in nadaljevati z dobrim delom, ki se kaže zlasti v dobrem izvajanju proizvodnih nalog. Drugi del obiska Francke Hergove pa je namenjen ix)poldanskemu pogovoru s člani predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov. 1. k. SKLICANE SEJE ZBOROV SO PTUJ Poročila o delu upravnih in pravosodnih organov Delegati družbenopolitičnega zbora in delegacije ter konference delegacij za zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ptuj so že prejele obširno gradivo za seie zborov, ki bodo: družbenopolitični zbor v ponedeljek, 25. aprila, osta- la dva zbora pa v torek, 26. aprila — zbor krajevnih skupnosti dopoldne, zbor združenega dela pa po- poldne. Vsi trije zbori imajo obširne dnevne rede in bodo med drugim obravnavali informacijo o izvajanju do- govora o uresničevanju družbene usmeritve razpore- janja dohodka v letu 1982 v občini Ptuj, predlog do- polnitev družbenega dogovora o štipendijski politiki v SRS, predlog odloka o spremembi zazidalneaa na- črta območja Trstenjakove ulice do Natašine poti med Potrčevo cesto in predvideno hitro cesto Ptuj—Ormož—Senarska, osnutek odloka o organi- zaciji in ustanavljanju enot in štabov civilne zaščite na območju občine Ptuj, osnutek odloka o ustano- vitvi pokrajinskega odbora za VzhodnoStajersko po- krajino kot medobčinskega organa samoupravljanja za izvrševanje nalog na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter osnutek odloka o komunalnih dejavnostih. Osrednje točke dnevnega reda pa bodo poročila o delu: izvršnega sveta SO Ptuj, občinskega komiteja za družbenoekonomski razvoj in planiranje, občin- skega komiteja za urbanizem, gradbene in komunal- ne zadeve in občinskega komiteja za kmetijstvo, na- dalje oddelkov za ljudsko obrambo, za notranje za- deve in za občo upravo in proračun ter uprave za družbene prihodke, geodetske uprave, strokovne služt>e občinske skupščine in izvršnega sveta ter upra- ve za inšpekcije občin Ormož in Ptuj.' Nadalje poročila o delu v letu 1982: Postaje milice Ptuj, Temeljnega javnega tožilstva enote v Ptuju za občini Ptuj in Ormož, Občinskega sodnika za prekr- ške Ptuj, Javnega pravobranilstva v Ptuju, Sodišča združenega dela v Mariboru in poročilo o delu skup- nosti za cene v Ptuju. Obravnavali bodo tudi infor- macijo o ]X)teku del ZMDA ,,Slovenske gorice" za leti 1981 in 1982, opravili volitve in imenovanja ter obravnavali predloge in vprašanja delegatov. V skladu s svojimi pristojnostmi pa bosta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti obrav- navala še več predlogov sklepov o izvzemu zemljišč iz splošne rat»e, o soglasju k samoupravnemu spora- zumu in statutu skupnosti za ceste občine Ptuj in sta- tutu skupnosti za cene ter predlog sklepa o potrditvi lovskogojilvenega načrta za lovišče LD Juršinci in predlog sporazuma o dodelitvi lovišč v nadaljnje upravljanje LD Juršinci. Zbor združenega dela pa bo razpravljal še o pred- logu sklepa o prenehanju sklepa o uvedbi začasnega ukrepa družbenega varstva omejitev izplačevanja sredstev za OD v TOZD Lesna industrija Ptuj, ker je ta temeljna organizacija predložila pisni dokaz o po- računu preveč izplačanih sredstev za osebne dohodke za leto 1981. , VLOGA SREDSTEV JAVNEGA OBVEŠČANJA V razpravah o uresničevanju delegatskega sistema, ki so bile po območjih v Sloveniji^ je bila posebej poudarjena vloga sredstev javnega obveščanja v pro- cesu oblikovanja delegatskih odločitev. Poudarjeno je bilo, da imajo sredstva javnega obveščanja posebno odgovornost za obveščanje delovnih ljudi in občanov ter njihovo vključevanje v delegatsko odločanje. Po- membno je, da se sredstva javnega obveščanja vklju- čujejo v procese delegatskega odločanja že v fazi ^spčož^nia razprav med delovnimi ljudmi in občani, j,*ra* tako pa s spremljanjem razprav v delegaciiah pred za«^nji skupščinskih zborov. -u Pred dne vom železničarje v Jutrišnji DAN ŽELEZNIČARJEV bodo žele- zničarski delavci tudi v Ptuju svečano proslavili. Nosilec prireditve je organizacija sindikata v CD TOZD za vzdrževanje voz Ptuj. kjer bo jutri, 15. aprila ob 13. uri osrednja proslava in to v prostorih nove proizvodne hale. Poleg delavcev iz TOZD za vzdrževanje voz bodo na proslavi sodelovali tudi delavci železniške postaje in nadzomištva ter vzdr- ževanja prog. Po slavnostnem govoru bodo delegacije položile vence k spominskim obeležjem NOB, osnovni or- ganizaciji sindikata v TOZD za vzdrževanje voz Ptuj bodo podelili srebrni znak ZS Slovenije, razglasili športne rezultate tekmovanj, organiziranih v poča- stitev dneva železničarjev in podelili pokale. Posebej bodoobeležili tudi 10-letnico Centralnih delavnic in TOZD za vzdrževanje voz Ptuj, ko so se prej sa- mostojna podjetja združila v Centralne delavnice s sedežem v Ljubljani, povezujejo pa 5 TOZD z ob- močja Slovenije. V kulturnem programu bo sodelovala ptujska godba na pihala in učenci osnovne šole Franc Osojnik Ptuj. FF Foto: I. Ciani Delavec pri vzdrževanju voz v Ptuju. 2 - DRU2BA IN GOSPODARSTVO 14. april 1983 - TEDNIK V Elektroniki so odpravili izgubo v drugi polovici lanskega leta smo poročali o uspešnem izvaja- nju sanacijskega programa v TOZD Elektronika Ptuj. ki je v sestavi Tovarne gospodinjske opreme Gorenje iz Titovega Ve- lenja. Takrat smo zapisali, da so zmanjšali planirano izgubo. Po- datki ob koncu poslovnega leta 1982 pa so pokazali, da so v tem tristočlanskem mladem kolektivu izgubo celo odpravili in poslovali pozitivno. Kako jim je to uspelo? Odgovor smo poiskali ob eni nji- hovih delovnih sobot. Direktor temeljne organizacije Gorazd Žmavc je pomemben uspeh takole pojasnil: »V izredno zaostrenih pogojih gospodarjenja je bilo poslovno leto 1982 za slehernega delavca Gorenja leto težkih preiskušenj, samoodpovedovanja, vse pogo- steje pa .so se pojavljala tudi vprašanja o opravičenosti inve- sticije in zaskrbljenost za socialno varnost delavcev. Zavedajoč se vseh teh težav smo ob izgubi za leto 1981. bilo je 85 milijonov di- narjev, in po periodičnem obra- čunu na polovici leta 1982 v višini 46 milijonov z vso odgovornostjo in strpnostjo sprejeli sanacijski program ukrepov. V njem smo ocenili vzroke, izdelali operativni program ukrepov in program za trajno uspešno poslovanje naše temeljne organizacije v okviru Gorenja. Glede na vzroke, ki so izgubo pogojevali, predvsem gre za nedoseganje planirane reali- zacije zaradi občutnega pomanj- kanja deviznih sredstev, kar je povzročalo tudi zastoje, odstopa- nje od načrtovanega asortimana, preveliko odvisnost od uvoza, razvojne naloge niso dale opri- jemljivih rezultatov oziroma no- vih programov, nadpoprečno prekoračevanje režijskih in ma- terialnih stroškov, določene ne- dograjene dohodkovne odnose in tudi svobodno menjavo dela. Vse to je bila osnova za program ukrepov, ki smo jih sprejeli na osnovi strokovnih stališč prek sa- moupravnih organov in ob pod- pori delavcev, čeprav so bili ti ukrepi predvsem restriktivni. Operativni ukrepi so imeli za cilj. da vsak delavec v svojem okolju in na svojem delovnem mestu ter svojim prispevkom, kot delegat v samoupravnih organih, v družbenopolitičnih organizaci- jah, trezno in strpno usklajuje posamezne naloge izključno v interesu kolektiva, predvsem pa: — bistveno povečati proizvod- njo z boljšo oskrbo z repromate- rialom; — pridobiti dodatna devizna sredstva s terminskimi nakupi; — povečevanje števila izmen, predvsem gre za ozka grla; — prerazporejanje delavcev znotraj in izven delovne organi- zacije; — prerazporeditev delovnega časa. na primer delo ob prostih sobotah; — podaljšanje delovnega časa glede na potrebe. Nadalje smo morali zmanjšati porabo materialov z boljšo orga- nizacijo in sprotno nabavo, zmanjšati zaloge, sprotno paziti na kakovost vzhodnih materialov, prekomerno povečevanje cen re- promaterialov in znižati trans- portne stroške. Lotili smo se tudi občutnega zmanjšanja material- nih in režijskih stroškov, pred- vsem gre za porabo surovin, energije, servisne storitve, proiz- vodne storitve, najemnine in po- dobno. Sistematično in občutno smo zmanjševali uvozno odvi- snost z nadomeščanjem z doma- čimi materiali ter pri tem obdržah kakovost in zagotovili redno o- skrbo. Intenzivno smo se vključe- vali v izvozna prizadevanja z last- nim proizvodnim programom ter na račun občutnega zmanjšanja dohodka, kar nam edino omogoča pokrivanje lastnih potreb po uvoznih pravicah za repromate- rial. Ob tem pa smo morali usk- lajevati osebne dohodke v okvi- ru družbenih usmeritev, pri tem pa upoštevati občuten padec osebnih dohodkov ter to delno usklajevati solidarnostno v okviru Gorenja, vendar pa učinkovito spreminjati merila in prerazpo- reditev mase v korist proizvod- nega dela.« In kakšni so glavni pokazatelji uspešnosti? Prihodek je v prime- rjavi z letom 1981 večji za 36 % in je znašal 520 milijonov dinarjev, je pa tudi za 4 % večji kot so pla- nirali. Porabljenih sredstev je bilo za 394 milijonov dinarjev, kar je enako kot v letu 1981 in za 13 % manj kot so planirali ob sanaciji. Dohodka je bilo za 113 milijonov dinarjev in je kar enkrat večji kot so planirali v sanacijskem pro- gramu. V TOZD poudarjajo, da se zaskrbljujoče dvigujejo prispevki iz dohodka, ki so večji kar za 136 %. del dohodka za obresti za 192 %. tako daje ustvarjeni čisti dohodek v višini 248 milijonov dinarjev večji za 26 %, za osebne dohodke pa so namenili 46 milijonov di- narjev, kar je za 21 % več kot leto nazaj. Del čistega dohodka so tako namenili v rezervni sklad in sicer v višini 2 milijona 151 tisoč dinarjev. Gorazd Žmavc k temu dodaja: »Iz kazalcev je viden dejanski prispevek v izvajanju sanacijskih ukrepov, tako da smo že v letu 1982 v celoti odpravili nastalo iz- gubo ter predčasno sanirali po- slovanje v temeljni organizaciji. Sanacijski načrt je v letu 1982 predvideval 26 milijonov dinarjev izgube in šele v letu 1983 popolno izboljšanje stanja. Ob v.sem tem lahko opredelimo tudi cilje, ki smo jih dosegU. V celoti smo osvojili zahtevno teh- nologijo proizvodnje TV aparatov in elektronskih komponent v Ptuju, omogočili smo dodatno zaposlitev in vključitev bolj in manj zahtevnih del za 200 delav- cev, uspešno končali investicijo, novi sodobni objekt s 4200 kva- dratnimi metri površine s po- trebno tehnologijo za uvajanje .sodobnih proizvodnih procesov ler pri tem občutno izboljšali po- goje dela in ijjožnosti nadaljnjega razvoja, 85 milijonov dinarjev iz- gube iz leta 1981 smo v celoti po- krili iz republiških in občinskega rezervnega sklada zagotovili so- cialno varnost vseh delavcev ter zadržali raven osebnih dohodkov v okviru občinskega poprečja in z zaključnim računom za leto 1982 v celoti sanirali stanje temeljne organizacije.« — Kako naprej? Kakšne so vaše nadaljne usmeritve? »Postopoma pristopamo k prestruktuiranju zatečenega pro- grama v programu profesionalne elektronike za potrebe biroinfor- matike, tu gre za male poslovne sisteme, mikrofilmske sisteme, fotokopirno tehniko, monitorje za potrebe računalništva. Vendar pa je potrebno opozoriti, da gre za zahtevne programe, za katere bo potrebno pridobiti in usposobiti dodatni strokovni kader, združe- vati potrebna sredstva ter se s sa- moupravnimi sporazumi pove- zovati z ostalimi organizacijami združenega dela s ciljem delitve dela. Bitka za sanacijoje dobljena. Vendar pa je z vso resnostjo bolj kot kdajkoli prej potrebno, da sleherni član kolektiva svoje in- terese podredi nalogam, ki nas čakajo. Dokazati moramo, da smo pripravljeni prevzemati še večje in težje naloge, da smo se pripra- vljeni čemu tudi odreči, da si tako zagotovimo lepšo prihodnjost.« Brez ustreznih aktivnosti v sa- moupravnih organih in družbe- nopolitičnih organizacijah gotovo ne bi šlo. Marjan Korpar, na- mestnik pred.sednika delavskega sveta pravi takole: »Delavski svet je imel lani ve- liko dela. pet rednih in 14 izrednih sej. To kaže. da so bili potrebni izredni in hitri ukrepi kot so spremembe plana, spremljanje izvajanja sanacijskega programa, omejevanje o.sebnih dohodkov, ukinjanje stimulacij režijskim službam, podaljšanje dela za dve uri in delo ob prostih sobotah, da smo nadoknadili tiste ure v za- četku leta. ko ni bilo materiala in podobno. Vsak delavec se je za- vedal težav in trenutnih proble- mov ter pri tem ni bilo težav ali pa da kdo ne bi hotel delati, čeprav .so delali za navadne ure kot ostalo delo. Moram povedati, da so bile seje včasih tudi dokaj glasne, bilo je veHko razprav, različnih mnenj, vendar seje za določene stvari bilo le potrebno odločiti. Ob obra- vnavi zaključnega računa ni bilo bistvenih pripomb, bilo pa je za- dovoljstvo, saj doseženega nismo pričakovali. Vsi smo tiho priča- kovali izgubo ali pa mogoče ničlo. Ko pa smo izvedeli, da smo po- slovali pozitivno, je bilo zado- voljstvo toliko večje.« — Ali bo to dobra spodbuda za prihodnje delo? »Gotovo. Če smo enkrat doka- zali, da smo sposobni priti iz tak- šnih.težav, potem je to spodbuda, da bomo to leto, če se bo le dalo, končaU še uspešneje.« — Kako je z aktivnostjo dele- gatov, ah vedno prenašajo na seje mnenja delavcev in obratno? »To vsekakor. Delegati so iz- voljeni iz posameznih sindikalnih skupin, kar je že širok krog obve- ščaiija. pa tudi zanimanje delav- cev je takšno, da delegat ne more ostati brez tega, da bi jih sezna- njal.« Kako pa je s sindikalnim de- lom? O tem nam je pripovedoval Janko Kolarič, predsednik osno- vne organizacije ZSS: Naši sogovorniki: od leve: Janko Kolarič, Gorazd 2amvc in Marjan Korpar , »S tovarišem Korparjem se popolnoma strinjam glede obve- ščanja in aktivnosti. Tudi pri sin- dikalnem delu je tako. Razprave .so potekale po sindikalnih skupi- nah, nato smo jih obravnavali na seji izvršnega odbora in jih po- sredovaH delavskemu svetu. Za tem pa so bile razprave tudi na zborih delovnih ljudi. Zaposleni se v delo po sindikalnih skupinah dobro vključujejo. Brez tega ne bi šlo. Na sestankih je vedno veliko vprašanj in odgovorov, predvsem okrog proizvodnje. Temu smo namenih tudi večino sej.« — Kako pa je z družbenim standardom v vaši temeljni orga- nizaciji? »S preselitvijo v nove prostore so se pogoji za delo bistveno iz- boljšali, ob tem pa tudi za pre- hrano med delom. S prevozi smo vezani na javna prevozna sredstva in se temu poskušamo prilagajati. Stanovanjska vprašanja rešujemo v okviru Gorenja. Letos smo za to dobili namenska sredstva in bo bolje kot prejšnja leta, ko se na delo v Gorenju še nismo navadi- li.« — Gre sedaj v boljših razmerah delo v okviru sindikata bolje? »V sindikatu smo vedno skoraj enako spremljali delovne procese in osta o. Sedaj smo poslovali jX)zitivno, kar pa ne pomeni, da lahko delo v sindikatu zamre. Še naprej moramo delati in sodelo- vati, spodbujati k še boljšemu delu. da v težave več ne bi prišli.« V TOZD Elektronika je med zaposlenimi kar dve tretjini žensk, torej so pretežno ženski kolektiv. Med zaposlenimi je tudi Alojzija Božičko iz Dolene. ki dela pri montaži televizijskih sprejemni- kov. Kako je začela? »Začela .sem na kanalnikih. potem nadaljevala na umerjanju ša.sije. končnem umerjanju, nato sem bila na porodnem dopustu, sedaj pa sem pri montaži televi- zorjev. Posebnega usposabljanja ob prihodu v ta kolektiv nisem imela, naučile smo se med delom in tako pridobile izkušnje in pra- kso.« Kako pa je s prevozom na delo in z dela? »Pri prevozu imamo iz naših kfajev težave, predvsem pozimi. Avtobus nima garaže večkrat za- mrzne in ima zato zamudo. Pri prevozu v službo pa sem vezana izključno na ta prevoz.« Alojzija je v Elektroniki pet let, menjala je že več opravil, rada pa bi se vrnila znova na končno umerjanje. Kakšni pa so osebni dohodki? »Lahko bi bili boljši kot so. Sedaj zaslužim med 9500 in 10.000 dinarjev.« Za tiste, ki Elektronike ne po- znajo, dodajmo, da ima dva dela. V sedaj večjem delu (elektroniki) 180 zaposlenih izdeluje TV spre- jemnike (črno-bele. tudi za izvoz), komponente za glasbeni stolp, sestavne dele za barvne televizo- rje in električne grelce. V drugem delu (birotehnika) pa 80 zaposle- nih izdeluje kopirno tehniko, mize za grafično industrijo, linije za uničevanje dokumentacije, či- talce mikrofilmov in male poslo- vne'.sisteme v sodelovanju z Bi- rostrojem in Robotronom (NDR). Dolgoročna usmeritev je, da bi se oba dela izenačila, pred- vsem v birotehniki pa imajo smele razvojne načrte, točneje na pod- ročju informatike. Jekst in foto: I. kotar Delovni pogoji so v novih prostorih zelo dobri Alojzija Božičko pri končni montaži TV sprejemnika Novi kopirni stroji iz ptujske Elektronike DISCIPLINSKI POSTOPKI Z VRSTO LUKENJ Ormoški sindikat je v preteklem tednu razpravljal tudi o podatkih iz poročila družbenega pravo- ^.•-anilca samoupravljanja občin Ormož in Ptuj v letu 1982, ki je navedel, da je v tem obdobju obravnaval 48 zadev s področja delovnih razmerij. To so zadeve, pri katerih se je družbeni pravo- branilec samoupravljanja vključil v razreševanje ter zanje odprl lastni spis. Predlagatelji so v večini dlavci, manj pa poslovodne strukture ter drugi delavci s posebnimi po- oblastili. Družbeni pravobranilec samoupravljanja je v letu 1982 največkrat ukrepal in sodeloval pri razrešitvi stanovanjskih zadev v TOZD Psihiatrična bolnišnica Ormož in 0§ Središče ob Dravi zaradi postopka imenovanja ravnatelja. Zanimivo je, da je bilo v šolstvu največ primerov pri zaposlitvah za določen čas. Namestnica DPS Ivica Cas je povedala, da so težave tudi v ZD Ormož, kjer seje samoupravnih organov ne potekajo tako, kot bi morale. Največ vzrokov je iskati v zelo pomanjkljivih aktih. Pokaza- lo se je, da tudi učitelji ne poznajo svojih samoupravnih aktov. Priporočilo je, da bi delavci bolj prebirali osnovne samoupravne splošne akte. Ko pride do težav, pa je te potrebno prej reševati znotraj DO, ne pa, da se takoj išče zado- ščenje na drugih organih. Disciplinski postopki prednjačijo v TJK in so po ugotovitvah prepo- gosti, zato tudi ne dosegajo svojega namena in učinka. Imajo pa veliko pomanjkljivost, so brez dokaznega postopka. Zanimiv in hkrati presenetljiv je podatek, da med predlagatelji postopkov ne srečamo samouprave delavske kontrole. Tu je takoj vprašanje, zakaj jo potem sploh rabimo, če svoje vloge ne uresničuje? Prvi in največji vzrok za njeno nedejavnost je neustrezna kadrov- ska struktura. Doslej, kljub raz- nim napovedim, v Ormožu še niso izvedli usposabljanja članov samo- upravnih delavskih kontrol. Družbeni pravobranilec samo- upravljanja bo tudi letos budno spremljal družbeno-dogovorjeno delitev, dalje izgube, uresničevanje stanovanjske zakonodaje (mimo- grede tu še v Ormožu niso storili ničesar), obravnaval bo tudi polo- žaj temeljnih organizacij skupnega pomena, odnose med temeljnimi organizacijami in skupnimi službami ter po potrebi pregledal, kako se uresničujejo usmeritve glede pogodbenega in nadurnega dela. Pravna pomoč pri občinskem svetu ZSS Ormož je lani reševala 18 zadev. Ugotovila pa je, da disciplinske komisije boljše delajo. Precej težav pa je v zadnjem ob- dobju glede odpuščanja delavcev, zaposlenih pri zasebnih deloda- jalcih občine. MG Prof. dr. Janez Brglez Med letošnjimi Kidričevimi nagrajenci tudi naš rojak prof. dr. Janez Brglez Kidričeve nagrade vsako leto podeljujejo za največje dosežke na znanstvenem, raziskovalnem in inventivnem področju ustvaijamosu. V torek. 11. aprila so v Ljubljani že .šestindvajsetič podelih Kidričeve nagrade in priznanja. Med petimi letošnjimi nagrajenci je tudi naš rojak prof dr. Janez Brglez. kije dobil nagrado za delo Zajedalci pri pticah v Sloveniji. Profesor Brglez je pregledal več kot 2500 ptic 136 vrst in opisal ali dopolnil opise morfoloških značilnosti 3000 vrst sesačev. trakulj in ježerilcev pri domači in lovni perjadi ter pri številnih drugih vrstah ptic. Profesor Brglez je bil rojen v Vidmu pri Ptuju. Občani občine Ptuj mu čestitamo za njegovo znanstveno delo m za prejeto priznanje. L TOZD GOSTINSTVO JIALOSKI BISER" PTUJ PRIPRAVE NA NOVO TURISTIČNO SEZONO Jutri bodo ponovno za goste odprli sezonski obrati in sicer grajska restavracija, gostišče Gorca pri Podlehniku in bife na gradu Bori. Omenjeni obrati bodo odprti v sezoni in sicer od 15. aprila do 31. oktobra. Gorca bo dnevno odprta od 9. do 23. ure. grad Bori od 8. do 22. ure; grajska prav tako od 9. do 23. ure. Ob sobotah in nedeljah ter ob pnreditvah se bo odpiralni čas podaljšal tudi do ene ure zjutraj. Zabavne prireditve bt>do v glavnem vgrajski restavraciji, ki sprejme okrog 1000 prebivalcev ob raznih pnreditvah. V temeljni organizaciji gostinstvo Haloški biser so pnpravih tudi ko- ledar prireditev po mesecih. Tako za mesec april načrtujejo tradicionalne dneve zagorske kuhmje, ki bodo od 14. do 17. apnla v hotelu PoetovK). Pri tem bo sodelovala tudi gostinska delovna organizacija iz Varaždina in turistično društvo Varaždin. V petek in soboto, to je 15. in 16. aprila pa bo v prostorih hotela tudi glasba, igrali bodo veseli Varaždinci. Ponudba je bo- gata in pestra, čakajo samo na goste, da izbe- rejo, kar želijo. MG TEDNIK 14. april 1983 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 POGOVOR S PREDSEDNIKOM K0WFEREItCE 00 ZSS V TGA FRANCEM KOROSCBM OZKA GLEDANJA NISO SPREJEMLJIVA O težavah v Tovarni glinici aluminija Boris Kidrič smo napi--. 2e precej sestavkov. Tokrat pa je oaS sogovornik Franc Korošec, , predsednik konference osnovnih grgaiuzac9 sindikata v tem delov- nem kolektivu. Tovariš Korošec, kakšno je vaše mnenj« o težavah v TGA, za- l^j pravzaprav gre? ,,V vlogi predsednika konference (snovnih organizacij sindikata je težko govoriti o osebnem mnenju, jaj je jasno, da takšno mnenje posameznika v našem družbenem jistemu .le more, po moji oceni pa sptoh ne bi smelo najti mesta v šitSi javnosti, če to seveda ni mnenje širokih množic. Res je, da smo predstavniki teh množic, ki nam (jajejo naloge in zaupajo, vendar brez predhodne razprave in uskla- jevanja ni mogoče govorin o nobenih stališčih. Večina predstavnikov delavcev v TGA, ki smo povezani v konferenci osnovnih organizacij, ocenjuje sedanje stanje kot skrajno kritično, to pa potrjujejo sklepi delovnih konterenc. Na kratko bi dejal, da so se resnejše težave pričele v letu 1982, ko se pri usklajevanju osnov za plan poslovanja nikakor nismo mogli uskladiti. Kaj to pomeni? To je problem, ki verjetno spremlja tudi nekatere druge delovne organi- zacije. Da bi si temeljne organiza- cije zagotovile čimboljSo startno pozicijo, želijo v plan poslovanja vgraditi čimveč elementov, na osnovi katerih bi skozi leto čimlažje dokazali uspešnost poslovanja, če- prav se uspešnost po dogovoru ozi- roma samoupravno sprejetih aktih ocenjuje na nivoju delovne organizacije. Moram povedati, da smo se na izvršnem odboru konfe- rence dogovorili za enotno akcijo in sicer v tej smeri, da se plan po- slovanja za leto 1982 sprejme v predlagani obliki, da pa se najpo- zneje do septembra uskladijo pripombe in sprejmejo v obliki re- balansa. Takšni akciji v TOZD Proizvodnja aluminija niso sledili. Tu imam v mislih vodstvo sindikata v tej TOZD. Zato so se aktivnosti peljale mimo dogovora in plan smo brez rebalansa in bistvenih sprememb proti koncu leta sprejeli na delavskem svetu TGA. Predsta- vitev celovitosti težav zahteva veli- ko časa in poznavanja, da bi se lahko ustvarila realna slika o teža- vah, ki trenutno tarejo naš kolektiv. Med tem obdobjem je namreč bila Še vrsta težav, od druž- benega varstva do problema komu pripadajo olajšave. Torej, ocenjevati stanje na csnovi nekaj besed, je lahko tudi napačno. Želim poudariti le to, da se v našem sistemu socialističnega samoupravljanja posamezniki do- kaj uspešno skrivajo in v ospredje postavljajo delavca, ki ga uporab- ljajo za svoj ščit. Upam si trditi, da delavca ne zanim.a papirnati priho- dek, dela in pušča zdravje v teh ob- jektih, da bi sebi in svojim zagoto- vil obstoj in napredek. To pa ne po- meni, da naši delavci niso priprav- ljeni sodelovati v vseh oblikah sa- moupravljanja. Vendar njihovo odločanje sledi tistim, ki jih vodijo. To je seveda normalno. Zato ne iščimo vzrokov za težave v množici, težave izvirajo od tistih, ki jih vo- dijo!" — Kako ste se v konferenci osnovnih organizacij sindikata vključili v razreševanje problemov? ,,Spet moram ponoviti, da ni do- volj nekaj besed. Vndar bom po- skušal povedati tisto, kar je po moji oceni bistvenega pomena. Konferenca osnovnih organizacij je telo na nivoju delovne organiza- cije z nalogo, da skupne interese usklajuje oziroma uskladi prek predhodnih razprav. V začetku mandatne dobe smo si zastavili nekaj nalog, ki bi jih predstavniki delavcev izepljali ali pa vodili. Tako smo med drugim sprejeH usmeritev, da bo konferenca spremljala aktivnosti na področju planiranja, stimulativnega nagraje- vanja, družbenega standarda in po- dobno. Prvo delovno konferenco je iz- vršni odbor sklical na temo planira- »ije v TGA, saj so aktivnosti za iz- delavo osnutka plana kasnile za ro- ^on\, ki ga je konferenca postavila ia konstitutivni seji. Delovna kon- ferenca je bila v času razprav o osnutku predloga plana za leto 1983. Zato smo poleg ugotovitve in obrazložitve zakaj osnove niso bile pripravljene do roka, ugotovili, da so družbenopolitične o ganizacije TOZD Proizvodnja aluminija predlagale strokovnim službam te temeljne organizaoje, da pripravi- jo plan /oslovanja za leto 1983 za to TOZD. Kljub dogovoru na izvrš- nem odboru konfe.nencc, da se vodijo razprave o osnutku piana a delovno organizacijo v wkii TOZD, se je vodstvo siocfikata le temeljne organizacije odkiSlo. da se v razpravo pošlje tudi pian po- slovanja TOZD PnMzvodiqa aluminija. Franc Korošec (folo M. Ommtc} Zakaj takšen razplet? V težjih pogojih gospodarjenja se je mdObi tudi naša delovna organizacija, za- to so osnove za plan, oiganizacijo in AOP izkazovale okrog llOiniE- jonov dinarjev izgube. Mnenje strokovnih delavcev je blo, da takšen osnutek gre v javno razpn- vo s, tem, da generalni direktor pri- pravi predlog kako plaiuranobbb- bo pokriti. Takšen predkjg Je bi skupaj z osnutkom plana dan vnz- pravo delavcem. Med tem časom Je TOZD Proizvodnja pripravila Stvš predlog oziroma izvleček pfauna, v katerem je seveda del izgube, kina to TOZD odpade in je sorazmenio največji zaradi njenega visokesa poslovnega predmeta, odpravila s spremembo deleža v skupnem pri- hodku, ki velja še do 30. 6l I9t3. Namreč, ta temeljna orgaiiizacqia je tudi od tega samoupravnega spon- zuma odstopila, kar v bodoče po- meni še dodatne težave. Za pripra- vo samoupravnega sporazumi pridobivanju in delitvi skup: prihodka in dohodka je zadolžen direktor TOZD Proiz nja. Vendar do danes ta skupin • ponudila spremenjenega ali no - samoupravnega sporazuma razpravo in sprejemanje. Skratka, ni lahko reševati problemov, če jih jc piie««e. Ce pa a razrcSitev ni vaQe ia odgovornosti, se stvari jJIliLtLJo tako dakC, da je pot mpig iclavna. Zahtevo anranpravne delavske kamrolc TGA, da se v tej TOZD wde nkicp diulben^a varstva, je honfereaca podpila z obrazložitvi- jo, dajelRtarazEistitististimi. ki vodijo in ne i»*iimi_ |q delajo. Ddavd ne idijo razdora med se- boj, sai icdo, da je obstoj odvisen od ^jAovesa dda. Zato trdim, da X m hrtMm ddavca skriva tisti, ki anj ni namH ni£ razen t^a, da ga zadkpi z nekag (fiaarii. ki bi naj od- tchtaE ceno igcgotcga zdravja, pu- SSenceii ▼ ddovni orgaitizaciji. Hipe pa je seveda S£ to, da pozab- l|qo na tistt; ki so aradi zdravja aapntili proizvodne obrate. Zato, ker. sedaj debjo v drugih sredinah ai ddksvni skupnosti skupnih shdb. Jih snfag posredno kaznujejo arimMa Jim ieijo dokazati, da so Bunjviedm. SamoBpra'mi sporazum o SKobodni meiqavi dda je tifnčen primer, kjer se ddavd TOZD Pro- iiziMMhqa s praBožoM obliko ne i»daqqK>» ne povedo pa kako bi aaonl faMi prqvx«fen, da In bil za sprqjemQiv. ^pct govorimo o j/sA ddancli! Š^j je možno, da so Aw>>E nikc vsi, vendar v prepri- £a^jn, da je prav tako kot jim je laikazjja vodEhia straktma. Po zaUjjvCnem računu so v TOlZD Proizvodnja aluminija po pavSahn ocod preusmerili približno mBgon dioaijev dohodka iz delov- ne sknpMKd sknpnfli shižb v dohodek TOZD z ugotovitvijo, da dLlwa skMpno^^ ni vseh del in nalog za to temdjno organizacijo opntvifai .dovoS kvalitetno. Za onribne daimdke so po zaključnem . nčmm ddavocm TOZD Proizvod qa lifiaEaE pribiižnoS % večji do- hodek kot X ostalih TOZD csdroma DSSSL TuA tokrat so, vendar ne vsi defanci, 2qprav skkjn tako govorno, pooinG na svoje sode- brrac. ki ponoči v njihovih jedilni- cah ddljo hrano, pozabili so na tiste, ki sedaj zandi zdravja, kate- icea so pasili v TOZD Prozvod- w^ alnminija, sedaj opravljajo za ^pflh odvečno deb. To so stražarji, gOBdan Aupina in Se nekateri. V neenakopravni piriožaj so bOi po- iljiwljem vsi tisti, ki slurtMJo. da na- pram« v Idi obratih Se obratujejo, dd^jo pn pod ciukiiHi pogoji kot defanci ▼ neposredni proizvodnji. Vključili pa so seveda vse svoje skupme službe v temeljni organiza- ciji, do zadnjega administrativnega delavca. TakSno ravnanje je po moji oceni nesprejemljivo, pa naj se išče opravičik) v še tako utemeljenih razlogih, ki izhajajo le- ta nazaj. Izgovor o nerealizirani modernizaciji je ob takem ravnanju odveč." — Kaj bi bilo potrebno storiti, da stanje izboljšate? ,,S tem vprašanjem se danes ukvarja veliko ljudi, ki bi po svojih položajih lažje dali odgovor. Moj je le v tem, da je nekatere treba pre- pričati, da v celoti kot je naša druž- ba sami ne pomenijo zase nič ali pa zelo malo in da je gledanje lastnih ali ozkih skupinskih interesov za družbo nesprejemljivo. Ce prepričevanje ne zaleže, je potreben Sas, da bo sredina v kateri delajo in Svijo spoznala, da jih vodijo v pro- past, saj za moje poglede. Namreč ne poznam primerrah ukrepov, ki bi prek noči rešili težave, katere lahko z nekajletnim ddom lahko povzročijo posamezniki, čeprav v veri, da delajo dobro. Ali lahko te probleme rešimo znotraj delovne organizacije? To vprašanje se postavlja vsakemu de- lavcu. Upam trditi, da bomo te probleme rešili znotraj delovne organizacije. Vendar iskanje pomoči ne pomeni, da bo nekdo probleme reševal brez nas. V pri- meru, ko smo se zaprli v ozka tozdovska gledanja, pomoč zuna- njih dejavnikov pcaneni hitrejše in lažje razreševanje. Nekdo mora spoznali in ocenili, kaj je za to družbo sprejemljivo in kaj ne. Za mene je predlog dober, ko ga sprej- me večina. Seveda pa mora biti iz- postavljena tudi odgovornost daja- nja predlogov. Predlog je lahko trenutno dober, zato ga tudi večina neke sredine sprejema, m pa nujno, da ga širša družbena skupnost. Za to pa predlagatelji niso več odgo- vorni, ker se skrivajo za množico zavedenih delavcev. To je le del ugotovitev, ki pa ne morejo služiti kot celovita slika sta- nja v delovni organizaciji. Poznati bi namreč bilo potiebno nekajletno poslovanje oziroma dogodke nekaj let nazaj. Da pa bi težave bile še hujše, je pripomoglo trenutno težko stanje, ki ni težko samo za TGA temveč za nas vse, ki živimo v tej družbi," je ob zaključku pogo- vora dodal Franc Korošec. 1. kotar S SEJE PREDSEDSTVA OBČINSKEGA SVETA ZSS ORMOŽ Osebne dohodke bodo reševali celovito Tako so odločili v Ormožu po sklepu zbora združenega dela in seje predsedstva občinskega sveta ZSS Omiož. izvrSflno nalogo pa prevzema iz\ ršni svet SO Ormož. Pri tem pa ne obiti trditve, da stabilizacija ni le zategovanje pasu; da je stabilizacija bog za trdno socialno varnost delav- ca. Pri uresničevanju stabilizacijskih ^dljev gre tudi za dosledno izpeljavo načda delitve po drhi in rezuhatib in gospodarjenja. Pri debtvi pa ne smemo zanemariti odnose vzajemnosti in solidarnosti, za katere se je vedno boril delavski razred. Konkretno inuijo sedaj težave v TJK. kjer je okrog 300 nekvalificira- nih delavcev, ki prejemajo mesečni osebni dohodek okrog 7600 dinarjev. izboljšanje osebnih dohodkov se borijo že vsa leta veljavnosti družbe- nega dogovora o deEtvi. Prvič so sdklikaliB delavci v tovarni postavili zahtevo po razreševimju teh vprašanj že leta 1980, zadnji članski sestanek osnovne ogrganizacije sindikata pa je samo nadaljevanje že prej načetega procesa. V tovarni argumentirano nastopajo z nekaterimi podatki: po izvozu so drugi v občini, po osdmem dohodku na zaposlenega pa na zadnjem mestu: TOZD Optyl je imda poprečni OD na zaposlenega v letu 1982 10.145 dinarjev, druga TOZD PPM pa 10.600. gospodarstvo občine pa je v istem obdobju doseglo povprečje 12.600 dinarjev. Tako so glede na strukturno primerjavo z gospodarstvMn občine, v TOZD Optyl dosegli 84 odstotka in v TOZD PPM 87 odstotka poprečjia gospodarstva občine Ormož. Radi bi popravili osebne dohodke okrog 300 delavcem, ki imajo le 7600 mesečnega osdmega dolMidka. S tem bi dosegli 60 odstotkov popre- čno izplačanega as,d>negn dohodka v gospodarstvu SRS. Gre pa v prvi vr- sti, da se doseže izhodiščni položaj najnij^ kvalifikacijske strukture. V dO TJK ob vem tem ngotavljajo, da z notranjimi spremembami ne bi ničesar pridobiE. Zato pozdiavljajo besede pretkednika IS SO Ormož Milana Ritonje, ki je poudaril, da se ob ^Sevanju problema OD v Jože Kerenčič, vidijo osefora doho&i dra^ ormoSkih OZD, teh je 17 in da se v teh prikazih znajde tucfi družbena dejavnost. Le tako in celovito pred- stavljen problem, bo lahko dal zdrave usmerit\e. kako probleme osebnih dohodkov reSevati na cdotncm področju gospodarske in negospodarske sfere. Da bi prSfi do ustreznih podatkov, bodo uporabili pogojno nekvalif^ dran^ delavca, dalje razmerja znotraj TOZD in IX), primerjavo z branžo, še bolje pod^pino. Uporabili pa bodo tudi štiri kriterije: eko- nomičnost, rentabikiost, produktivnost in izvozno usmerjenost. Je pa res, da je sedanje obdo(qe težko za številne korektive osebnih dohodkov, ki bodo zahtevani glede na stalno slabšanje oziroma padca realn^a osebnega dohodka. Pri tem pa so najbolj prizadeti delavci z naj- nižjimi osetmimi dohodki. Pri vsem tem pa je gospodarska stabilizacija odločilni pogoj za uveljavljanje delitve po delu. Načehio občinski svet ZSS v Ormožu podpira prizadevanja delavcev TJK, da popravi osebne dohodke najnižje, torej prizadete kategorije delavcev. Vendar bo njihove osebne dohodke mogoče popraviti šele, ko bodo zbrani vsi podatki, ki bodo utemeljevali tako odločitev. Drugi pou- darek leži pa v tem, da je potrebno podobne izračune opraviti tudi za druge sredine. — problemov je vdiko. Omenimo samo zdravstvo, prosve- to. MG Znanje je proizvajalna sila dela Zveza komunistov Sk>venqe pripran^ proUeinsko konferenco o idejnopolitičnih vprafanjih na področju usmerjenega izobraževanja tn o nalogah fcomnnislov pri nadaljnjem uresničevanju samoupravne preobrazbe vzgo- je in izobraževanja. Teze za to problemsko konferenco so bile objavljene v glasilu Komunist, ll.nunca. Na podlagi teh tez so bile razprave v osnovnih CKgmaadgah ZKS. organizirane pa so bile tudi SnSc janne mpram^ Podobno kot v drugih občinah, je tndi v Pngn {Mcdsed- stvo občinskega komiteja ZKS, ob nqiasRdnem angaži- ranju članice predsedstva Slave Šaic, ki je v fNcdscdstvu odgovorna za delo komunistov v vzgop in izobraževanju, kukuri in znanosti, v pre|$iyem tednu orgvuzinfe tri javne razprave o tem gradn^ Razprave — tako po udeležbi kot po vsebini — so doseg^f ■ ' atnen in bodo dobra osnova za nadaljnje usmen- Na javne razprave so bili povab! ~' csnovnih organizacij ZKS. predsedniki osd . ij sindi- kala. predsedniki OO ZSMS. sik dgovor- ni za kadrovska vprašanja v OZI :.lavci in drugi zainteresirani. V prostorih Srednješolskega cer 4. aprila organizirani razprav i \ dveh -» - s,^ bili vabljeni predstavniki s pod rog a £ ve. pravosodja, kulture in ?,dra\srv; . ^ p.^ je bila javni razprava \ dela\skc-^ . Kram- bergerja. na njej pa so sodelovali ; , .dstavniki iz krajevnih skupnosti, osnovmili š . jiaovarstvene organizacije. Predsedstvo občinskega komiu sch teh razprav pripravilo poročilo, ki bo ^ .o oceno javne razprave in tndi delegatom r u konferen- ci ZKS. Iz poročila povzemamo • nev: Ugotavljamo, da smo \ piuisi jlwoij razvili ustrezni družbeno-p>ohtičri odno- imi iizobraže- vanja. čepravv vseh sredinah še r , ' i>4loča- nja delavcev v združenem dcJu o ; , >>dka. ki ga namenjajo za izobraževanje Ju se- Uisnaiiiusti ne smemo sprijazniti z dejsi\om da sc zfeiira in razde^uje denar za izobraževanje z vsemi ^rsianki proračunske logike v okviru izobraževalnih si._p!iMStL Odnos do materialne podlage se še vedno otoliibDgjc na podlagi vnaprej postavljenega razmerja in nc izhajja iz dejanske cene vzgojno-izobraževalnih slorilev. potr^nih za učen- ca, saj je na podlagi tega edino možno priti do dejanske svobodne menjave dela. do ustrezn^ dniflxno-^o- nomskega položaja na v^^pjno-izobnževafaicm področju in pedagoških delavcev v njeni. Ker je ob sedanjem težkem gpspodaiskem stanju omejena celotna poraba, so pod udarom tudi sredstva za izobraževanje, kar pomeni, da bomo šc ncfcag časa ostali pn sedanjem stanju. kiježeitaknio£nostavljeno. zato tudi ni dala odgovora, zakaj le-lo iz leta v leto pada. Vzrok je prav gotovo v tem. ker še nismo presegli p^^jmovanja dela kot mehaničnega pnKTSsa. pi^^drejenega produkcijski tehnologiji in ga uveljavili v marksističnem smuslu kot celovit, ustvarjalen odnos do narave, do soljudi m do samega sebe. Stalno ah permanentno izobraževanje še vedno nima svojega mesta in vloge v organizacijah združenega dela, čeprav vemo. da bi lahko le s stalnim izobraževanjem (Hes^li neskladja med sedanjostjo in prihodnostjo. V vseh OZD še tudi m zaživela kadrovsko-izobraževalna služba, ki bi morala postati nosilka slrokovno-operativnih nalog, ki so podlaga za delovanje usmerjenega izobraže- ganja znotraj temeljnih organizacij. Ob tem je nujno, da se taka služba čimprej organizira tudi v okviru občine. Pri tem se premalo zavedamo, da znanje ni zgolj poraba. JavTia razprava je tudi opozorila na to. da bi morali pri usmerjanju in preusmerjanju doseči bolj enakomerno razporeditev učencev glede na sposobnost in uspešnost v osnovni šoli. saj na vseh področjih, v vseh usmeritvah potrebujemo tudi določeno število dobrih strokovnjakov. Glede učbenikov pa je bilo ugotovljeno, da so sicer velika pridobitev reformirane šole. vendar so mnogo prezahtev- ni, preobširni in nepregledni. Učenci so v anketi izrazili tudi željo, naj učbeniki v prihodnje vsebujejo več vaj. Pnpravljenost učiteljev za uvajanje reformnih zahtev v Srednješolskem centru Ptuj je bila potrjena, poleg zavze- tosti za redno delo. tudi z izvajanjem dodatnih nalog, ki so: — interna raziskava o tem. kako učenci doživljajo reformo in katere težave pn njih nastopajo, — povezovanje učiteljev srednje šole z učitelji osnovnih sol. — i/\ajdnje posebnih treningov za razvijanje racional- nih metod in tehnik učenja pri učencih. — medsebojne hospitacije v usmerjenih programih z analizo. — razširjanje obsega interesnih dejavnosti učencev, — nudenje pomoči učencem v okviru svetovalne službe. — prizadevanje za kvalitetno izvedbo kulturnih, naravnoslovnih in telesnokultumih dnevov in pomoč*' neha. Pije se ob vsaki priliki — tudi, če dobiš pre- mog. Okolje pa priskoči na pomoč šele, ko je prepozno in ko je nujno že bolnišnično zdrav- ljenje. Nobeden se tudi pozneje, ko se nekdo vrne iz bolnišnice ne vpraša, kaj je sedaj z na- šim zdravljencem? Kako mu lahko pomagamo? Zdravljenci so tudi občutljivi na ugotovitev, da se pije samo v proizvodnji, pije se tudi v režij- skih službah. Pa tudi direktorjev nihče ne vidi, tu bi prišteli še x)staie vodstvene in vodilne uslužbence. Eden je povedal, bolje postavil vprašanje, kje so vsi tisti, ki so se pred dvema letoma zdravili, pa jih v skupnosti ni. Nobeden se tudi ne vpra- ša, kako se porablja denar za bobiišnično zdravljenje. Tisti, ki se je tri mesece zdravil v ormoški bolnišnici, bi moral biti toliko zaveden, da bi potrošena družbena sredstva tudi opravi- čil. Mnogi so se vrnili — nazaj v svet opojno- sti, pa nobeden na to ne reagira. Okolje je hinavsko, zdravljencu moraš in moraš ponuditi pijačo, saj ni ga, da ne bi pil ob tej ali oni pri- ložnosti. Določene odgovornosti so naložene tudi socialnim delavcem v delovnih organizaci- jah, ti bi morali imeti boljši pregled nad svojimi zdravljenci. Seveda je delo socialne delavke pri tem težko; morala bi imeti pri tem vso podporo ostalih ddavcev v kolektivu — stati bi ji mora! ob strani sindikat, ki se mora kot subjektivna sila delavskega razreda -— zavzemati za delavca, mu pomagati iz težav. Med gradbenimi delavci je največ alkoholiz- ma, morda tudi drugje. Lahko je odstraniti de- lavca iz podjetja, mu dati knjižico toda kako smo mu s tem pomagali? Kje je preventiva iz podjetja navzven? Kje bomo poiskali rešitev? Nujno je, da se spremeni miselnost glede pitja. Kako boš v velikem podjetju, ki ima sedem ali več temeljnih organizacij, pregledal vse de- lavce in morebiti ugotavljal, če so pijani. Pre- den to opraviš, lahko nekdo poloka že tri in več liirov vina. Spraviti se na šefa je najlažje, zato je eden iz- med sogovornikov lepo povedal, niso krivi vse- ga šefi. Ce šef pije, še ni rečeno, da je pijanec. Ob preventivni akciji, ki so jo izvedli v eni iz- med organizacij so ugotovili, da kurirji in čistil- ke na veliko tovorijo pijačo. V cekru je najprej pijača, povrhu, kot ščit pa je malica! Tudi razne rehabilitacije, tako so povedali zdravljenci, so pravo leglo pijančevanja. Predlagali so, da bi vsa praznovanja v delov- nih organizacijah skrčili. Tisti, ki morajo praz- novati v prvem polletju leta bi se združili in pripravili eno skupno veselico, drugi pa, ki ima- jo praznik v drugem polletju, pa drugo skupno veselico. Ampak, začeti je potrebno pri korenini, v na- ši miselnosti, da s prekomernim pitjem škoduje- jo sebi, drižini in okolici. Rušimo zdrav po- tencial družbe, predvsem pa svoje zdravje. Zato tisto, kar sega čez mejo naše zmožnosti, odpiši- mo. Postanimo zmerni pivci. Zdravo pitje ven- dar ne škoduje.. Naposled imamo tudi vinsko kulturo. MG ^Nagrada je le skromno priznanje za 40-letno delo " VLADO HAliSEL Že v prejšnji številki smo zapisali, da je letos prejel Vlado Hansel iz DO Agis — TOZD Avtooprema prvo nagrado raziskovalne skup- nosti občine Ptuj in sicer za dosežene inventivne uspehe v letu 1982. ,,Inventivno delo je pri mojem delu prisotno vsakodnevno, saj sem konstrukter. Je pa tako, da se za inventivno dejavnost v Jugoslaviji dol- go časa nismo zanimali, šele zadnja leta opaža- mo večje zanimanje in tudi aktivnosti. Zato je naše gospodarsko stanje tudi tako. Ce bi to de- lali prej. jo podpirali, bi najbrž danes raz- polagali z drugačno gospodarsko sliko. Bilo bi manj problemov s surovinami, s tehnologijo, z nakupi licenc in podobnim. Ce bi bila inventivna dejavnost že prej prisot- na, bi tudi bile nagrade za movatorje prej. Osebno sem dal inventivne predloge samo v letu 1982 in sicer 4, od katerih je eden rešen. Vsi predlogi se nanašajo na avtomobilsko opremo, na ventilacijo in gretje v vozilih. Nagrajen pred- log za leto 1982 pa je dvojni radiahii ventilator, ki smo ga do preteklega leta uvažali, sedaj ga delamo sami. S tem smo prihranili na devizah, možno pa je ventilator tudi izdelovati v ,,več verzijah", z uvoženim tega ni bilo mogoče delati. Pri nas pa imamo sedaj možnosti, da ga razvijamo naprej. Mnenja sem, da je potrebno za vsako inven- tivno dejavnost prej nekaj imeti oziroma nekaj vložiti in če se nič ne vlaga, potem tudi rezulta- tov ni. Tisti, ki se ukvarjajo z inventivno dejav- nostjo morajo imeti to možnost, da jo tudi uresničujejo ne samo na papirju, temveč tudi v resnici kot prototip in podobno. Ob tem je pot- rebno raziskati trg. Priznanje raziskovalne skupnosti mi pomeni veliko, pomeni to,-da sem sedaj, ko zaključu- jem štiridesetletno delo, dobil vsaj enkrat neko priznanje in to je priznanje raziskovalne skup>- nosti občine Ptuj,'* je povedal Vlado Hansel, ko smo ga obiskali na delovnem mestu v Agisu in ga spraševali o njegovem inventivnem delu. MG Razstava 20 let bratstva in prijateljstva v Čakovcu ,,Občutek bratstva in edinstva, želja za sode- lovanjem in prijateljstvom, potreba za medsebojnim razumevanjem in vzajemnim so- delovanjem so vedno povezovale severovzhodno Slovenijo in severovzhodno Hrvatsko. Zgodo- vina teh krajev je polna dokazov v teh dejstvih. Čeprav so zakoni zgodovinskega razvoja formi- rali iz njih dva naroda z dvema jezikoma, z dve- ma mentalitetama, to nikoli ni bilo za Hrvate in Slovence prepreka, da ne bi bili eno, da se ne bi počutili kot bratje. Stoletja se Hrvati in Slovenci dobro razumejo, stoletja že zamenjujejo mate- rialne in kulturne dobrine. Brezštevilnim primerom sodelovanja pa je gotovo najsvetlejši, skupna borba za svobodo iz- pod okupatorja v II. .svetovni vojni. ISemogO(^. je prešteti vse Slovence, ki so v času fašistične agresije ob ,,befelu" Hitlerja — naredhe mi to deželo nemško — našli zatočišče pri sosedih Hrvatih, čeprav so oni sami bili v sli&ii situaciji. In obratno, najbrž ne bomo zvedeli imena vseh tistih, ki so zapustili svoja ognjišča v Medjimur- ju, Podravini in Hrvatskem Zagorju in se v slo- venskih enotah z ramo ob rami boi \X\ proti skuf)- nemu sovražniku, za skupno svobodo ter v tej borbi pustili svoja življenja." Je med drugim de- jal na otvoritvi razstave 20 let srečanj bratstva in prijateljstva v domu JLA Cakovec dne 4. 4. 1983 Vladimir KAPUN, eden najstarejših delavcev na področju bratstva in prijateljstva ter medobčin- skega sodelovanja, ki je za izjemna prizadevanja na razvijanju bratstva in enotnosti delavcev iz^ občanov občin SR Hrvatske in SR Slovenije pre- jel najvišje priznanje, zlato plaketo bratstva in prijateljstva. Razstavo 20 let bratstva in prijateljstva je skrbno pripravil Zgodovinski arhiv Ptuj. Razsta- vo smo si v paviljonu Dušana Kvedra v Ptuju lahko ogledali že septembra 1982. Razstava je verodostojen prikaz, kako seje skozi vseh 20 let na različne načine in v raznih krajih manifestiralo bratstvo in prijateljstvo hrvatskega in slovenskega prebivalstva. Razstava je med prebivalci Cakovca ugodno sprejeta, saj njim in nam služi kot povod in pri- ložnost, da se naše sodelovanje še bolj utrdi, da se poudari njegov pomen in da se nakažejo smeri za še tesnejšo povezavo v prihodnosti. Maks Menoni ZVEZA TELESNOKULTURNIH ORGANIZACIJ Številne aktivnosti V Zvezi telesnokultumih organizacij občine Ptuj so tudi v tem f obdobju muhastega aprilskega vremena zelo aktivni. Tako člani izvršnega ' odbora ob rednem delu pripravljajo temelje, da bo delo zveze takšno kot je i bilo ob reorganizaciji zam.išljeno. Gre za oblikovanje delovne skupnosti, ki I prevzema veliko nalog, ki jih je prej izvajala telesnokulturna skupnost, i Predvsem gre za vzdrževanje in upravljanje z objekti ter delo na področju i množičnosti. Šolskega in vrhunskega športa. Zato je veliko dela tudi v ! posameznih komisijah. \ V tem času potekajo številna občinska prvenstva za učence osnovnih i in dijake srednješolskega centra. Kljub težavam z vremenom so precej j t^a že opravili, v skupnem seštevku pa je med osnovnimi šolami trenutno j v vodstvu 0§ Boris Kidrič pred OS Tone Znidarič in OS Olga Meglic, med J srednjimi šolami pa SSD Dušan Kveder pri mladinkah in SSD Veljko t Vlahovič pri mladincih. Na dosedaj izvedenih tekmovanjih ježe na.stopilo \ prek 1500 mladih. \ Kot nam je povedal sekretar zveze Ivo Klarič, so z nekaterimi tekmo- } |;anji zaradi slabega vremena v zaostanku, vendar bodo vsa gotovo izpelja- i Namreč, tekmovanja šolskih športnih društev se nato nadaljujejo na i medobčinski in zaključujejo na republiški ravni, naše ekipe in posamezniki ! pa so tudi v republiškem merilu dokaj uspešni. Ob številnih tekmovanjih v \ in prihodnjem mesecu bi vas radi še posebej opozorih na ; ^mladansko občinsko prvenstvo v krosu za vse starostne kategorije, ki j ^ {po programu) v ponedeljek, 25. aprila popoldan v Ptujskih toplicah. V pripravi pa so tudi tekmovanja za najmlajše (v zgojnovarstvenih za- hodih) ter bogat program športnih in rekreativnih tekmovanj za starejše j občane. Ponudba bo pestra, drugo vprašanje pa je udeležba. Pra\tako velja opozoriti na akcijo Iščemo najboljšo krajevno skup- nost v športni rekreaciji. Vsi sveti krajevnih skupnosti ptujske občine so P'"ejcli vprašalnik o telesnokulturni dejavnosti na njihovem območju. Zve- ^ je dosedaj dobila le šest odgovorov. Prav je, da nalogo opravijo tudi v *talih tndesetih krajevnih skupnostih. 1_ jcotar KAJ VEŠ O PROMETU V ORMOŽU Učenci osnovnih šol v občini Ormož so izvedli šolska tekmovanja »Kaj ves o prometu. Vsi, ki so na teh lekmovanjih pokazali boljše rezultate so se v soboto, 9. aprila dopoldne zbrali v Ormožu na že tradicionalnem tekmovanju učencev osnovnih šol. Organizator tek- movanja je bil svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri SO Ormož. Program tekTnovanja je obsegal poznavanje prometnih pred- pisov in obvladovanje kolesarskih spretnosti Tekmovanje je nadvse u.spelo. Zmagovalec se bo udeležil republiškega tekmovanja, ki bo še ta mesec v Ljubljani. -u Sodelovanje med šolo in starši \ Tretja redovalna konferenca družboslovne smeri i CSUI je pokazala, da se povprečni uspeh izboljšuje, i saj je po zbranih ocenah 79,9 "^o. Kljub temu, da je • to celovita ocena, smo lahko zadovoljni z uspehi i prvega in drugega letnika usmerjenega izobraževanja. . Učenci, starši in vzgojitelji vse bolj spoznavajo ' poklicno vrednost usmerjenega izobraževanja, ki se \ komaj kaže glede na kratke izkušnje. Konferenca je • temeljito ocenila rezultate tričetrtletja, jih kritično ' obravnavala in sprejela tudi sklep, kaj naj posamezni j poklicani prispevalo, da bo ob koncu leta uspeh še boljši. Vzgojitelji so prevzeli obvezo, da bodo Se in- tenzivneje organizirali dodatno pomoč za tiste, ki jo potrebujejo, obenem pa pozrvajo starše, da pri tem sodelujejo. Ni redek slučaj, da se te pomoči poslu- žujejo predvsem učenci, ki jim ni nujno potrebna, tisti, ki bi jo pa resnično potrebovali pa to priložnost zanemarjajo. Prav tako je z govorilnimi urami roditeljskimi sestanki, ki se jih nekateri starši izogibajo. Iz razprave je bilo slišati, da so poleg šole za vzgojo otrok odgovorni tudi starši. Vzgojitelji si prizadevajo in vabijo starše na pogovor, vendar pravega odziva ni. Zaradi tega je konferenca, ki jo sestavljajo vzgojitelji, predstavniki učencev in staršev sprejela sklep, da vse najnujnejše primere pokličejo na razgovor s pismeno povratnico, tako da ne bi morebiti prišlo do očitkov, češ saj nismo vedeli. Se je čas, da se še marsikaj lahko popravi, zato menim, da so dobri starši vzgojiteljem pomagali. Leto se bliža h koncu, zato je treba vsestransko pohiteti. Naj povem še to, da sta od 11-lih oddelkov prvega in drugega letnika usmerjenega izobraževanja najuspešnejša 2 a, in 1/b oddelek, v tretiem in četrtem pa ."^/h in 4/b. ki beležita ob tričeirtletju 100% uspeh. _____..........___________._______._______m« Varčevanje tudi pri porabi električne energije v občini Sloven.ska Bistrica so se aktivno vključili v stabilizacijska prizadevanja. Eno do pomembnih področij je bilo tudi na področju varčevanja s porabo električne energije. To še posebno velja za tiste organizacije združenega dela, ki so dokaj velik porabnik električnega toka. Pomembni uspeh na tem področju so dosegli v preteklem letu, ko so kljub povečani industrijski proizvodnji, v primerjavi z letom poprej porabili 78.125 megavainih ur, kar je za tisoč ur manj kot v letu 1981. Med največjimi porabniki električne energije v občini Slovenska Bistrica sta delovni organizaciji IMPOL in Steklo Slovenska Bistrica. V IMPOLU so tako z namenom zmanjšanja porabe električnega toka vgradili tudi posebno napravo za omejevanje porabe te energije, zamenjali pa so tudi električno peč za segrevanje aluminija in njegovih izdelkov z indukcijsko pečjo. Pri kilogramu aluminija so tako prihranili 2,4 kilovatne ure. V nekaterih proizvodnjih dvoranah pa so namestili posebne foto celice, ki naravnavajo optimalni čas osvetljevanja. Precej manj pa so lahko privarčevali v drugih delovnih organizacijah. V TOZD EMMl Slovenska Bistrica so v preteklem letu zmanjšali porabo električne energije za 13 odstotkov, dizelskega goriva in bencina pa za 30 odstotkov. Z gorivi uspešno varčujejo tudi v vseh drugih delovnih kolektivih občine Slovenska Bistrica. Viktor Horvat V letu 1982 povečano število inventivnih predlogov v letu 1982 so v delovni organizaciji zabeležili ugoden porast in- ventivnih predlogov; po podatkih se je število le-teh povečalo za 27 odstotkov. Skupaj pa so imeli 74 inventivnih predlogov ali 3,6 predloga na 100 zaposlenih ali da je bil vsaki 25. delavec — inovator. Gospodarska korist, ki je nastala iz naslova inovacij v letu 1982, znaša nekaj prek 4,5 milijona dinarjev. Inovatorji so dobili 452 tisoč dinarjev nagrad. Med predlagalci — inovatorji je bilo največ delavcev s srednjo izobrazbo in kvalificiranih delavcev. Večina predlogov je bila tehničnega in tehnološkega značaja, nekaj je bilo prihrankov materiala; en predlog pa je temeljil na prihranku energije. Za letos so v Agisu sestavili celo plan inventivne dejavnosti in to po posameznih TOZD s številom prijav, ki bi jih naj dosegli in tudi z gospodarsko koristjo. MG V boju proti alkoholizmu na delovnem mestu Da bi se kar najbolj učinkovito vključili v boj proti uživanju alko- hola na delovnem mestu, so v delovnem kolektivu, ki ima čez dva tisoč zaposlenih, na pobudo konference osnovne organizacije sindikata v 1M POLu Sloven.ska Bistrica, imenovali posebni odbor za preprečevanje alkoholizma. Na svoji prvi seji je odbor imenoval za predsednika Marjana Furmana. Obravnavali so tudi teze programa dela, ki so bile pred tem široko obravnavane po sindikalnih odborih. Kot prvo nalogo pa je odbor sprejel, da je potrebno vse zaposlene takoj seznaniti z nevarnostmi uživanja alkohola na delovnem mestu in tudi o njegovi .škodljivosti ter posledicah na organizem kot tudi širše življenjsko okolje. Viktor Horvat Uspelo občinsko srečanje Naša beseda 83 v petek, 8. aprila je bilo v ptuj- skem gledališču zaključeno leto- šnje drugo občinsko srečanje NA- SA BESEDA 83, ki je potekalo v organizaciji zveze kulturnih orga- nizacij. Sodelovalo je šest gledali- ških skupin, pet plesnih in ena glasbena — opereta iz osnovne šo- le Olga Meglic. Organizatorji me- nijo, da je bila tokratna prireditev veliko boljša od prejšnjih tako po številu nastopajočih skupin kot tu- di po sami izvedbeni kvaliteti. Za- dovoljni pa so tudi z obiskom, saj razen za eno predstavo skorajda ni bilo več moč dobiti prostega me- sta. Pri zvezi kulturnih organizacij občine Ptuj pa so med gledalci pri- čakovali več mentorjev iz osnovnih šol, ker so hoteli po zadnji pred- stavi organizirati tudi pogovor z njimi. Prišli pa sta žal le dve men- torici. Branka Bezeljak-Glazer, organi- zatorica kulturnih prireditev pri ZKO občine Ptuj takole ocenjuje nastopajoče skupine na letošnji naši be3edi: .,Skupine so bile razmeroma izenačene, sicer pa tudi vemo, da z otroki ni težko narediti tistega kar si človek zamisli. Otroci so veliko bolj sproščeni in odprti kot pa odrasli ljudje. To so je poka- zalo čisto pri vseh skupinah in kar je še potrebno posebej povdariti — skorajda ni bil opazen dialekt. V primerjavi s srečanjem odraslih gledaliških skupin moram to plat resnično pohvaliti. Nekak vrh letošnjega srečanja NAŠA BESEDA 83 je bila gotovo predstava Pike Nogavičke, ki jo je pripravilo PKD osnovne šole Cir- kovce. Prvi del te predstave je z gledališke plati izredno lepo uspel, v drugem pa so menda želeli pred- staviti tudi druge dejavnosti na šoli zaradi česar je bil morda ne- koliko predolg. Za kraj sam pa je to gotovo zelo pomembno, da se šola predstavi celoviteje, z vsemi svojimi dejavnostmi. Presenetljivo dobri so bili tudi igralci iz osnovne šole Leskovec, čeprav osebno menim, da morda tekst sam ni bil zanje najbolj ustrezen. Res pa je, da lahko še veliko pokažejo, če bo tovarišica mentorica z njimi še naprej tako pridno delala in še bo njihov pri- hodnji tekst nekoliko bolj živahen in igriv. Tudi za hajdinsko skupino bi morda kazalo reči, da so .si izbrali nekoliko pretežak teksi, ker je be- sedilo Strip, strup, denarja kup, pisano za odrasle igralec. Otrok zato težko zadene značaj neke zgo- dovinske osebe aH kakega drugega junaka iz literature, ki ga morda še niti ne pozna. Sicer pa je bil sam repertoarni izbor letošnje Naše besede zelo do- ber, videli smo kar dve različni Pi- ki Nogavički. Vsaka po svoje je bila izredno dovršena in tudi toliko drugačna, da ju ni moč primerjati. Kljub temu, da se mentorji s sa- mim obiskom niso pieveč izkazali in da z njimi ni bilo moč pripravili zaključnega pogovora, je njihovo delo zelo veliko in pomembno. Poleg stalnih oblik izobraževanja, ki že \eč let teče za področje gle- dališkega in plesnega dela, smo se odločili, da bomo tudi v. sami ob- čini pripravili skrajšano obliko republiških seminarjev, ker pač vsi ne morejo za več dni od doma. Tako bo že to jesen 5-dnevni po- poldanski seminar s sodelovanjem predavateljev iz Ljubljane in Mari- bora " mS 6 - IZ NAŠIH KRAJEV ■|4^apriM983 - TEDNIK Plaz ogroža pokopališče Dolgotrajno april K » • .em in vinogradnikom ni dovoljevalo opravili ^p«'nii.i^:.i!.--ki.?i uci ,l ;vuzročilo §e druge nev§eč- nosti. Med drugim seje od poboga vitomaiškL-La p>>kopaliSča, vse do prvih grobov odluščil doberšen kos, od moče ra/mchčane zemlje. Večje šktxl C / 1C n k r a 1 sicer še ni, leče sc dcžcy}C ponovi, utegneta v grabo poleg ostale /cmljc zdrkniti že prva dva groin (družina Petrovič). Besedilo in posnetek: 1. C. PRAZNIK V SREDIŠČU IN iVANJKOVCIH Od 8. do II. aprila so v SrediSču ob Dravi potekale številne aktivnosti v počastitev 29. praznika krajevne skupnosti. Značilno za to krajevno skupnost je, da se krajani — od najmlajših do starejših, krajevne organiza- cije in društva množično vključujejo v praznovanje. Tako je bilo tudi letos, zaključne prireditve so potekale v ponedeljek, ko je bila slovesnost pri spo- meniku talcem ter slavnostna seja skupščine krajevne skiqnasti ter družbe- nopolitičnih organizacij. Krajani Središča so se z lett^jimi prireditvami poklonili tudi spominu na Borisa Kidriča, spomnib so se 40-leinice drug^ zasedanja .\vnoja pa tudi 550-leinice, od kar je Središče dobilo tržke pravi- ce. Včeraj pa so svoj krajevni praznik slavili tudi v krajevni skupnosti Ivanjkovci JB SLOVaiSKA BISTRICA PARTIJA - MLAD ^JA - AKCIJA Komite ZSMS c^čine Slovenska Bistrica se v svojih aktivnostih uspešno vključuje tudi v OJ-ganizacijc mladinskih delovnih bngad in delovnih akcij. Posebno dobre rezultate pa dosegajo v (Aviru mladinske delovne brigade Pohorski bataljon, ki jo sestavljajo mladi iz območja celotne bistriške občine za številnih republiških in zveznih delovnih ak- cijah. Dve leti nazaj pa se v takšne aktivnosti u^j^no vključuje tudi pionirska delovna brigada Vanček Sarh. Iz teh akcij so v zadnjih nekaj letih mladi brigadirji občine Slovenska Bistrica, v sestavi občinskih brigad ali v okviru prijateljskih brigad sosednjih olrcin prinašali mnoga, tudi najvišja odličja in priznanja. V prizadevanjih, da bi s takšno aktivnostjo nadaljevali tudi v pri- hodnje, predvsem z vključitvijo kar največjega šte\ila mlajših iz osnovnih šol, delovnih organizacij in še posebno študentske mladine, so pred nedavnim v prostorih Matične knjižnice Slovenska Bistrica, pripravili posebno razstavo pod naslovom Partija — mladina — akdja. Razstava je posvečena tudi dnevu MD.\, na njej pa je predstavljeno v fotografiji in besedi ter z razstavljenimi osvojenimi odKčji, priznanji, trakovi akdj in drugimi dokumenti, do-sedanje delo in življenje brigadirjev občine Sloven- ska Bistrica v občinskih, republiških in zveznih delov nih akcijah. Viktor Horvat Kmalu športno igrišče v KS Turnišče 2e skoraj vsaka KS v občini Ptuj ima urejeno šponno igrSSe. Večina teh KS je takšne objdcte izgradila z lastnimi sredstvi. Nekatere pa imajo takšne objekte na uporabo pri osnovnih Šolah. V KS Turnišče je bilo govora o takšnem objektu že v prvem krajevnem samoprispevku. Torej se je KS odločila za takšno gradnjo z lastnimi sred- stvi in seveda z udarniškim delom. V lanskem letu so poprijdi za deki ne- kateri mladinci pod vodstvom Primožiča. Odstranili so nekaj dreves in grmičevja ter očistili vse področje namenjeno izgradnji igriSEa. Opravili so meritve in kaj kmalu so navozili gramoz. V letošnjem letu pa so pripravili, v teh zadnjih dneh vse potrebno tako, da še pričakujejo samo asfaltno prevleko. Vse je pripravljene za asfaltno prevleko, > ozadj« tunriški prad Mnogo je bilo govora v KS o tem igiSa in konCno je nastopil čas, ko bodo žeije krajanov, mladincev, Spon^iiki-^ ir rekrcativcev uresničene. 2e na starem terenu se je zbiralo vdikc granju mal^a nogometa. Torej bo sedaj ob novih te.'erah še veiiK. ..rr.eijev le rekreacije. Vsi pa pričakujejo, da bodo mladi nadaljevali z organizacijo turnirjev v malem nogometu. Besed3o in posnetek: B. Zupanič PRAVIČNEJŠE POKOJNINE V prvi polovia meseca aprila je konferenca lO sindikata DO AGIS v obratu družbene prehrane organi- zirala javno ra/pravo o predlogu zakona o pokojninskem in invalid- skem zavarovanju. 2e v začetku lahko zapišemo, daje bila razprava dobro jM^ipravljena in da se je je udeležik) dokajšnje število članov kolektiva, v glavnem tistih, ki so bli/u ali pa lik pred izpolnitvijo pobojev za upokojitev. O novostih, ki Jih prinaša novi zakon o pokoj- ninskem in invalidskem zavarova- nju je spregovoril Franc Klemenčič, sekretar zbora KS SO I*tuj. Predvsem gre za spremembe v zveznem zakonu ter za novosti v osnutku republiškega zakona. Novosti v zveznem zakonu: Zvezni zakon določa skupne osnove po- kojninskega in invalidskega siste- ma, ki so obvezne za vse republike in avtonomni p>okrajini. Pri tem gre zlasti za dva sklopra vprašanj: 1. Zvezni zakon izhaja iz temelj- ne zamisli zakona o združenem de- lu, da je pokojninsko in invalidsko zavarovanje sestavni del združene- ga dela, da je to družbenoekonom- ski odnos in da delavci, ki gredo v pokoj, obdržijo položaj združene- ga delavca na specifičen način. Vse to zakon uveljavlja za uvedbo minulega dela kot izhodišča, od ka- terega je odvisna višina pokojnine. 2. Zvezni zakon določa dva vira sredstev, in sicer osebni dohodek in dohodek temeljne organizacije združenega dela. Druge pomembnejše novosti iz zveznega zakona so še: — oprostitev gostcrte zavaroval- ne dobe, — nova opredelitev invalidnosti — tri možnosti: zmanjšana delovna zmožnost, preostala dekma zaui- nost in izguba delovne iitfanuL Delavec s preostafe ddovao xmat- nostjo ima pravico do razporaiBhK na druga ustrezna dda in malapt, do prekvalifikacije m dokvafifin- cije. To pomeni, da neboiacii sta- tusna invaBdna oseba, ki ne mofc opravljati del. ki jli K optaMJlala pred invalidnostjo, če hhkn wcdoti opravlja drugo ddo, ki mMtra njeni strokovni iaihijuhi ai z db- k>m pridobljenimi ddonuni tmei- nostmi. Te pravice debvec avdEon^ w OZD. Ce OZD iz objcfatnah raila- gov ne bi mo^ zMOtanllali vsek pravic, je tucfi v piflhiodiqc predvi- dena Sii^ družbena sofidirant. Novosti v osnnitk« nrmkBBktgt zakona pa so pvedvseiB: Osnutek iniabGSkc;^ aakon povzema doiočbc ZKCoiepa nkima in vsebuje dve pomanfaai aimniiir pokojninskem m invafiddkoa saie- mu. — krog zavarovancev seje nifi- ril tudi na delovne ljudi, ki z (neb- nim delom sanKKlojno opanstmo kot poklic innrtnilka ali di^Ront- i turno dejavnost, (ibnnikc, knde in člane njihovih gaHpuiinyMr». j vrhunske Športnike; j — prenosodgovonoslivzKCziz i delovno invalidnostio na GZD. To ^ sekakor pomemben korak k humanizaciji dela, vendar se postavlja vprašanje, ali cli vsem zagotoviti enak • icančnejše določbe bodo pred- le v •»latutu skupnosti pokoj- nega in invalidskega zavarova- predvsem pa v samoupravnih - aktih OZD. ravi je bilo nedvomno veliko besed o možnosti jga upokojevanja. Reši- predla^ana, je namreč de- na, saj pomeni, da marsi- o imel možnosti za pred- kojitev. Zakaj? Zato, ker et predčasnega odhoda v vojninska osnova za 10 "lo ne 85 leveč 75 C treba odšteti še odstotek ,■-1 za pet let (predvidoma I na leto, skupaj 7,5 "Vo), j a obračun pokojnine je to- !) Velja pa tudi opozorilo, M bi se predčasno upoko- bi imeli pravice do ga dodatka. Nerazumljiva ^■č rešitev v zakonu, ki .^uja ddo čez polno delovno in zato najbrž tudi ni mljiva. Veliko delavcev je v ivi namreč ugotovilo, da je na doba 35 in 40 let že sama .'^i prtdolga in da tisti, ki si je moral delovno dobo ,,pridelan" n^ betonu v vlagi, ropotu, na dežju najbrž nima volje za delo čez polno delovno dobo. Kar pa je najhuje, da te dobe velika večina niti n« zmore ..pridelan", ker vmes poseže bolezen. Ob tem pa se pojavlja vprašanje, kdo se bori za delo čez polno delov! no dobo? Delavka, mati, gospodi- nja? Najbrž ne! Razprava je tudi načela vpraša- nje najvišje in najnižje pokojnine. Večina prisotnih je namreč smatra- la, da tisti, ki so se morali celo de- lovno dobo odpovedati vsemu, tudi osebnemu dohodku na račun razvoja in obstoja se bodo morali tudi naprej v pokoju prebijati s po- kojninami, ki ne zagotavljajo nor- malne^a življenja spričo nenehnega padanja življenjskega standarda. Delavec je motilo, da so okviri, v katerih lahko odločajo o pravicah iz zakona in materialne možnosti združenega dela oziroma družbe preveč utesnjeni. Zavedajo se, da iz njih ne morejo. Moti jih to, da se zatakne vedno pri tistih, ki bodo imeli tako ali drugače najnižje po- kojnine in si bodo še naprej lomili zobe na drobovini in kosteh, ker bodo še naprej meso pojedli tisti, ki si ga bodo lahko še privoščili. Maks Menoni JUTRI ZAKLJUČEK JAVNE RAZPRAVE Sv. . - : .j- sedsu ... >. . , i, ki bo juui. 15. apnla v Pi > osnutka zakona o inv2ik'..~a . . . ■ > _>..>,-f...u zavarovanju, pripravil oceno in zbral pripombe, predloge in stališča ter jih posredoval pristojnim organom v republiki. - u DELAVNI NA VSEH PODROČJIH 00 ZSMS DESTRNIK Na manj razvitem območju Slovenskih goric, kolje K S Destmik. je delo družbenopo- litičnih organizacij še posebej pomembno. Delovanje in prizadevanje za hitrejši razvoj kraja osnovne organizacije ZSMS Destmik nam je predstavila predsednica osnovne organizacije. .Milena Muršec: »Mislim, da naša osnovna organizacija ZSMS dela dokaj aktivno na vseh področjfli. Letos smo izdali prvo številko glasila NAŠE DELO. v katerem so bili prispevki o delu KS Destmik in delu naše organizacije, vključili pa smo tudi nekaj pesmi naših destmišldh pesnikov. Za glasilo je bilo veliko zanimanje med krajani, zato se pripravljamo na izdajo nove številke. Dobro smo povezani s KS. gasilskim društvom, organizacijo RK. predvsem pa s Prosvetnim društvom Destrnik. Kot vemo se je prosvetno društvo odločilo za obnovo prosvetne dvorane v Destrniku. Mladinci jim pomagamo s prostovoljnim delom, saj so nam obljubili prostore v novem prizidku k prosvet- ni dvorani. Sedaj imamo majhno sobo. ki ni primerna za družabna srečanja in večje sestanke. Soddovali fanno indi na pirfiodu v Mostje. Tu se tradimoi.. da pnilcgpemo čim več mla- dincev za pobod ■ in s' Ifcin diAažemo našo pt^iadnasl ~tilowi potL Povvzigemo se tudi z QaKmK» šolo Destr- nik. predvsem z asiMwno Mg^nizacijo ZSMS na šoli. posdbg Se v ifcm času, ko se pripra- v^amo na sprgon pinurjev v naše vrste. Zanje bomo pi^pnviE predavanjin in posveto- vanja in ^ tako pripnvili za vstop v našo orgvnizacgoL« Kakšne aktivnosti pa pt^iravljate za mesec maj? *V tem časa Itočgo tndi pnqFHave na spre- jem zvezne Stafeie v Tmcmki vasi. Iz vrst mladincrv naSe osnovne organizacije smo dobili prcdki^ da sestavimo delegacijo treh ndadincei? z obmoi^ osnovnih organizacij ZSMS Vilomaici Tnovska vas in Destrnik. ki bi nosila štafelno polioo. Upam. da se bomo lahko dogovorili za uresničitev tega predloga. V počastitev dneva mladosti pa pripravlja- mo turnir v malem nogometu. Izrabila bi to priložnost, da povabim k sodelovanju vse nogometne sekcije v Slovenskih goricah. Iz vrst mladincev smo dobili predlog za ustanovitev osnovnih organizacij ZSMS po vaseh. Takšno osnovno organizacijo imamo v Desencih. vendar ne deluje, ker ni ustreznih pogojev za delo. Mladinci s tega področja raje delujejo v naši organizaciji. Zaradi tega sm.o se tudi odločih. da teh organizacij ne bomo ustanovili, saj bi bile samo na papirju, ker v praksi nimajo osnovnih pogojev za delo. Mladinci sodelujejo tudi na vseh"proslavah ob krajevnem prazniku in drugih pomemb- nejših prireditvah v kraju.« Kot vidimo iz odgovorov predsednice Milene Muršec so člani osnovne organizacije ZSMS delovni in prizadevni. Družba je s takim delovanjem mladih lahko zadovoljna in jim mora dajati podporo in spodbudo za delovanje v bodoče. Srečko Lovrenčič Pohvalno sodelovanje starejših in mladih vaščanov Sestri OO ZS.MS Sestrže si je v letošnjem planu dela zadala tudi nalogo, da bi predstavili aktivnost in življenje mladih in starejših v Seslržah na radio Ljubljana. Glede na raizgovore. ki smo jih imeli z RTV Ljubljana in ostalimi vaščani Sestrž so se (TdločiU. da posnamemo skupno radijsko oddajo na drugem programu radia Ljubljana. Grc za oddajo »>Omejilev hitrosti«, ki je na programu vsaki torek (od 13—19. ure), v kateri se predstavljajo vasi sirom Slovenije. To nam je tudi uspelo, saj je bila radijska oddaja predvajana 5. 4. 1983. V njej so starejši m mlajši vaščani spregovorili o vasi Sestrže, o delu in življenju na vasi. orisali delovne uspehe, nakazah probleme, pa tudi razgrnili načrte za naprej. Najprej je skupina pevk iz Sestrž zapela kmečko pesem, ki so jo pela dekleta na vasi. ko 'M se v večernih urah dobivala pri raznih kmečkih deUh. Nato je sledila predstavitev vasi Sestrže. KS .Vlajšperk v katero je vključe- na vas. Prav tako pa je precej vaščanov ■- asi in :a se vaščani v :tijs4vom. obrtjo, traven uspehov, vaščane sprem- ceir so najbolj pereče orilt tudi mladi ivili mladinsko Nt mladine. >blike dela Kotsotndi' Sestrž povdarili. je vaš zacfivei postjo mladine. Mladina Je gior _!<.cij na vasi, pa tudivbodo&r VaSEani Sc^ zavorni za ddo ndadih. p j v delo in ostale aktiviKo^ rganizacija oorama or^-^ i na vasi. Prav tako pa ■mančnimi sredstvi, ki sc» |pw£UčLLioiia. la auj^a za izpolni- tev zadanih nalog mladinske organizacije Skratka, zavedajo se. da na mladih v vasi »leži« prihodnost. Radijska oddaja je za nami. ob tem sodelo- vanju mladi strnjujemo naslednje mi.sli: Vaščani Seslrž zaupajo mladim pn izpeljavi nalog, ki so pomembne za dosego skupnih ciljev. Vaščani radi sodelujejo z mlajšimi in jih prav nič ne moti razlika v letih, kajti edino skupna pot vodi do uspehov v vasi. Torej kot pravijo: »V slogi je moč«. Takšen odnos pa na nas mlade zelo pozitiv- no vpliva in nas spodbuja Se k pestrejšemu in boljšemu delu. To pa tudi dokazuje, da si mladinska organizacija z svojim delom dobi- va širše zaupanje, s tem pa si utrjuje svoj položaj in vlogo. Ob vsem tem pa mladi lahko rečemo: »Srečna je lahko vsaka mladina, vsaka mla- dinska organizacija, ki ima lak.šno podporo in zaupanje pri starejših vaščanih. kot jo ima mladina Sestrž.« Branko Beranič ZADOVOLJNI Z URESNIČEVANJEM REFERENDUMSKEGA PROGRAMA KS0RMO2 Krajevna skupnost Ormož ima danes že okrog 4400 prebivalcev. Pred štirimi leti so v tej dnipnosti iz^boovali referendumski program, ki ga sedaj resnj in z veliko mero odgovornosti uresničujejo. Nasprotno, ugotavljajo celo, da ga bodo izpplnffi leto dni pred iztekom veljav- nega samoprispevka. Samo letos jim bo samoprispevek prinesel okrog 6,5 milijona' dinarjev. Največja skupna naloga, ki jo uresničujejo v okviru referendumsk^a programa pa je gradnja vodovodnega omrežja na območju \av;; 1 ešnica, Lešniški vrh, Lit- merk in Dobrava. Za la namen so občani sami zagotovili okrog 12,5 milijona dinarjev. Na letošnjih volitvah v krajevno samoupravo, so v vseh ormoških KS, tako tudi v KS Ormož pregledali uresničevanje sprejetih programov dela in ugotovili, da naloge uresničujejo. Poleg ■ ■ - '.'sniče- - -^4, so skrb za Sedanja •.a, — i bilo or za v^^- bo vlede na -o do realizacije .n±ito^ na£imqeio tndi na področju viš*£ :r. -rTe->t.".>; '«sr!)Ci:tira«e m skupščine KS. Organizirati pa morajo tudi delovanje družbeno-političnih organizacij v okviru soses ke. Skrbi jih naglo spreminjanje strukture prebivalstva. Manjša se število prebivalcev, ki se ukvarjajo s kmetijstvom. Na drugi strani pa i/ dneva v dan naraščajo potrebe po hrani, zato bo nujno obdržati obstoječi obseg kmetijskih površin. Posebno skrb bodo v tem obdobju namenil: razvoju industrije, ki pa se mora izključno razvijati v industrijski coni, saj bo le-tako mogoče ohraniti zdravo in čisto okolje. V programu do konca referendumskega obdobja posvečajo pozornost tudi stanovanjski izgradnji in razvoju drobnega gospodarstva. MG TEDNIK - 14. april 1983 NASE KMETIJSTVO - 7 PROBLEMSKA KONFERENCA V STOPERCAH Možnosti razvoja so v kmetijstvu Tega se v krajevni skupnosti Stoperce jobro zavedajo, tako predstavniki krajevne samouprave, kot kmetje. To so dokazali na problemski konferenci o kmetijstvu, ki jo je organizirala tamkaj,šnja krajevna konferenca socialistične zveze. Konference se je udeležilo okoli 80 kmetovalcev, vabilu so se odzvali tudi predstavniki pospeševalne službe kmetij- ske zadruge Ptuj, občinskega komiteja za kmetijstvo, občinske skupščine, sindikata, občinske konference socialistične zveze — vsi z namenom, da kar najbolj dosledno predsta- vijo udeležencem konference politiko do kmetijstva in v kmetijstvu samem. Živo zanimanje so pokazali kmetje za pripravo novega odloka o zaščitenih kmeti- jah. Ker so spoznali prednosti teh kmetij, ki naj ostanejo zaokrožene celote in mesto ekonomske varnosti kmeta, .so predlagaU v zaščito še nekaj kmetij, ki sicer niso bile na seznamu zaščitenih. Pred petimi leti je bilo na območju krajevne skupnosti Stoperce 74 zaščitenih kmetij, danes jih je samo še 56. Kmetovalce-lastnike zaščitenih kmetij je zani- malo, kako je z dedovanjem takih kmetij, še vedno je namreč precej ostarelih kmetov," katerih otroci so zaposleni in tako nimajo pogojev niti interesa za dedovanje kmetije. V razpravi se je izkazalo, da kmetje ne zaupajo dovolj kmetijski zemljiški skupnosti, ki bi v takih primerih prevzela kmetijo, jo dala v obdelovanje tistim, ki bi jo resnično obdelo- vali, ostarelim kmetom pa nudila socialno varnost. Vzrok za to nezaupanje je verjetno v tem, da doslej še nimamo takih primerov, ki bi dokazali upravičenost odločitve ostarelih kmetov, da dajo zemljišče v upravljanje družbene skupnosti. Precej živahno so udeleženci problemske konference razpravljali tudi o zakonu o pokojninskem in invahdskem zavarovanju, seveda o poglavju, ki obravnava njihovo stxialno varnost po upokojitvi. Zakon je trenutno še v osnutku, sprejet pa naj bi bil letos poleti. Zanimale so jih številne podrob- nosti iz tega zakona, ki bo kmeta izenačil z delavcem tudi v tem smislu, da bo njegova pokojnina odvisna od prispevka v sklad pokojninskega zavarovanja. Na problemski konferenci so razpravljali tudi o problematiki razvoja kmetijstva v krajevni skupnosti. Dejstvo je, da je zemlja tudi na tem območju, morda tu še bolj očitno, premalo izkoriščena. Gre v mnogih primerih Se vedno za zelo ekstenzivno kmetovanje, s takim načinom pa seveda ni mogoče dosegati tržnih viškov hrane, še manj pa zagotavljati kolikor toliko primeren življenjski standard kmeta. Velike rezerve na tem območju .so predvsem v intenziviranju travnatega sveta, torej v razvoju živinoreje. Kot je dejal pred- stavnik pospeševalne službe kmetijske zadru- ge Ptuj je bilo na tem območju v zadnjih letih narejenega precej, najpomembnejši .so začetni koraki, ki dajejo vzpodbudne rezultate in zgled ostalim. Seveda tako v krajevni skupnosti kot zadrugi ne morejo biti zadovoljni z obsegom dosedanjih pospeševalnih akcij. Uspešno so doslej preusmerili šest kmetij, pogoje za to pa jih ima še nekajkrat toliko. Vzroki za počasno izvajanje programa pospeševanja kmetijstva na tem haloškem območju so predvsem v kadrovsko šibki pospeševalni službi in kmetje so večkrat povdarili nujnost njene večje prisotnosti. Predstavnik zadruge je obljubil, kar je zapisano tudi v njihovih načrtih, da bodo to službo okrepili prav na območju krajevnih skupnosti Stoperce in Žetale, dogo- vorili pa so se tudi, da bodo pripravili konkre- ten program pospeševanja kmetijstva, v nj^ bodo predvideli tudi možnost hitrejšega raz- voja manjših kmetij, kijih je na tem območju še posebno veliko. Ob koncu razprave so ocenili tudi sodelo- vanje med krajevno skupnostjo Žetale in kmetijsko zadrugo Ptuj. Predstavnik krajevne skupnosti je dejal, da je kmetijska zadruga sicer v KS prisotna, da pa pogrešajo njeno, konkretno podporo razvojnega programa. Tu je mishl predvsem na gradnjo komunalnih in drugih objektov iz srednjeročnega razvojnega programa krajevne skupnosti. Predstavnik zadruge pa je bil mnenja, da krajevna skup- nost v svojih programih ni posvetila zadostne pozornosti razvoju kmetijstva, kar je njihova največja perspektiva, tako so se torej interesi enih in drugih križali. Seveda s tem ne misU- mo zapisati, da so odkrite besede pomenila spor med zadrugo in krajevno skupnostjo — nasprotno, bile so povod za konkretnejši dogovor o tesnejšem sodelovanju, ki je pogojeno z mnogimi skupnimi interesi. Nekajurna razprava na problemski konfe- renci v kmetijstvu v Stopercah seveda sama po sebi še ne pomeni, da bo odslej teklo vse gladko. Je pa bila povod za nadaljnje dogo- varjanje, kmetje so se iz prve roke seznanili z nekaterimi novostmi in morda spoznali, da te novosti niso nekaj proti njim, temveč, da gre za iskanje poti za boljše in nekoliko lažje življenje kmeta, tudi tistega z manjšimi površinami zemlje. Tako je bil namen sklica- telja konference dosežen, da pa bo vse še bolj jasno, da bo med enimi in drugimi več zaupanja in da se bodo zapletene razmere v kmetijstvu lažje in hitreje reševale bo potreb- nih še mnogo takih sproščenih pogovorov, pogovorov brez dlake na jeziku. Pa ne samo v Stopercah! JB IZOBRAŽEVANJE TRAKTORISTOV KS DOLENA Zaradi velikega števila traktorjev se je v zadnjih letih močno povečalo tudi število nesreč, v katerih so bih udele- ženi vozniki traktorjev, mnoge teh nesreč so se končale z najbolj tragič- nimi posledicami. Ni torej slučaj, da posvečamo prav voznikom traktorjev v zadnjem času precej pozornosti. Ker je očitno, da gre v mnogih nesrečnih primerih za neizkušenost in neznanje voznika traktorja, so se v krajevni skupnosti Dolena odločili pripraviti izobraževanje za voznike oziroma lastnike traktorjev. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter ko- mite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito sta v sodelova- nju z združenjem šoferjev in avtome- hanikov organizirala trodnevno izo- braževanje, ki se ga je udeležilo okoli 50 krajanov. Kot so povedali, je bilo izobraževanje izredno zanimivo in koristno, saj so jih seznanili s pogoji za vamo delo s traktorjem v normalnih in težjih okoliščinah, predstavili so jim pripravo in vamo uporabo trakjorskih priključkov skratka, večino tega, kar je potrebno vedeti voznikom. Poleg te- Pogovor o varnem delu s traktorjem in traktorskim priključkom oretičnega dela izobraževanja so pri- pravili tudi praktičen prikaz ravnanja s traktorjem in priključki, ogledali pa so si tudi poučne filme. Veliko zanimanje med krajani omenjene krajevne skupnosti je ne- dvomno dokaz, da si kmetje želiio več- takih oblik izobraževanja. Dolena je bila ena prvih krajevnih skupnosti, ki je to izvedla in prav bi bilo, da bi po njenem zgledu ravnale tudi druge, predvsem tiste z velikim številom kmečkega prebivalstva. jg VPRAŠANJA - ODGOVORI Kot stalen bralec Tednika, ki mi ga pošiljate v daljno tujino vas prosim, če mi lahko odgovorite na naslednja vprašanja: Hišo imamo na območju krajevne skupnosti Vitomarci, sosed pa želi v bližini naše hiše postaviti perutninsko farmo. Ker je znano, da se iz farmskih objektov širijo neprijetne vonjave me zanima, koliko metrov od naše hiše lahko on gradi ta objekt. Ce ne morete odgovoriti, vas prosim, da mi pošljete naslov, na koga se naj obrnem. D. F. Odgovor: Na občinskem komiteju za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve v Ptuju so povedah, da morajo interesenti za gradnjo farmskih objektov najprej pridobiti ustrezno soglasje sanitarne inšpekcije in sicer o tem, da objekt ne bo negativno vplival na okolico. Obrnili smo se tudi na sanitarno inšpekcijo, kjer so to informacijo potrdili in dodali, da izdajajo mnenje o tem na osnovi strokovnih mnenj, ki so jih izdali inštitut za varstvo in ekologijo okolja Maribor, Univerza Edvarda Kardelja — Biotehnična fakulteta v Ljubljani ter republiški komite za kmetijstvo in prehrano. Konkreten odgovor boste, spoštovani bralec, lahko torej dobili pri občin- ski sanitarni inšpekciji, seveda na osnovi natančnejših podatkov. JB Kdaj ponovno zobni ambulanti v Leskovcu in Žetalah? ,,V Leskovcu in Zetalah imamo probleme že od leta 1978, ko so posebna komisija Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor in sanitarni inšpektorji pregledali vse zunanje zobne ambulante. Takrat so bile izdane ureditvene odločbe, ki pa jih TOZD zobozdravstvena služba sama ni mogla rešiti, ker so bile v teh problemih ureditve, prizadete tudi posamezne krajevne skupnosti. V glavnem pa je Slo za problem: pomanjkanja higiensko neoporečne vode. Drugače pa je TOZD zobozdravstvena služba zelo zainteresirana, da bi čimprej v obeh KS začeli z deli, saj so to KS, v katerih delujejo osemletke — to pomeni, da je dovolj otrok, ki pa niso vključeni v preventivni program. Obe KS sta tudi tako veliki, da bi imel en zobozdravnik dovolj dela. Mi smo v tem času tudi štipendirali enega stomatologa, ki bi naj prevzel službo za te ambulante. Da pa ti občani ne bi bili prikrajšani za zobozdravstveno varstvo, je bila posebej odprta ambulanta za krajane iz leskovškega področja v zobni ambulanti v Ptuju; vodi jo dr. FlorjančiC in pa v Podlehniku, kjer je en dan posebej rezerviran za žetalsko področje. Kot smo že poudaril, nam na omenjenem področju preventivni program Sepa, ker tudi zaradi neustreznega pritiska vode in pomanjkanja higiensko neoporečno vode, ne moremo v te kraje poslati tudi potujoče šolske ambulante," je zaključil dr. Jože Petrovič, vodja TOZD zobozdravstvena služba. ORMOŽANI PETI V petek, 25. marca je bilo v Hotinji vasi regijsko tekmovanje mladih kmetovalcev v kvizu ,,Mladi in kmetijstvo." Tekmovanja se je udeležila tudi ekipa mladih zadružnikov iz ormoške občine. Ekipi se kljub visokemu znanju na občinskem tekmovanju, ki so jo sestavljali Silva Plohi, Mirko GaSpariC in Stanko SoStarič ni uspela uvrstitev na republiško tekmovanje. V hudi konkurenci so osvojili 5. mesto in tako uspešno končali tekmovanje. Janko Soštarič ŽIVAHNA JAVNA RAZPRAVA V CIRKULANAH že o osnutku novega zakona o pokojninskem in invahdskem zavarovanju ter o problemih v kmetij- stvu,je bila ob koncu meseca marca zelo zanimiva in hkrati aktualna javna razprava. Krajani so dobro prisluhnih tovarišema iz Ptuja, ki sta podajala in obrazlagala posamezne člane in novosti iz osnutka novega zakona. Brez dvoma bo zelo velika novost pri starostnem zavarovanju kmetov, ko se bo sta- rostna meja za kmečke zavarovance, od sedanjih 65 let znižala na 60 let in tako bodo izenačeni z ostalin^i delavci v združenem delu. To je bila tudi že skoraj nujna želja in potreba mnogih kmečkih prebivalcev. V Halozah, kot manj razvitem območju in pretežno hribovita pokrajina, je obdelovanje zemlje še vedno pretežno ročno, zato težko, zamudno in stroški obdelane zemlje so temu primemo visoki. Mladi se zato neradi odločajo, da bi nadaljevali težko delo svojih prednikov. Ugotovljeno je, daje tu naseljeno pretežno starejše prebivalstvo in jim moči za delo vidno pešajo. Zato se ne brez razloga spra- šujejo, kdo bo obdeloval zemljo in kdo bo plačeval iz dneva v dan večje davke in prispevke za starostno zavarovanje in ali bodo to obremenitev zmogli? Zelo pereče vprašanje, je bilo na javni razpravi izpostavljeno in sicer v primeru, če kmet postane invalid ali hudo zboli in ne more več obdelovati zemlje? Ali bo še naprej prepuščen samemu sebi ozi- roma ga bo skromna socialna podpora rešila težkega stanja, invalidnosti in plačevanja davkov? Takšnih ni podobnih problemov, jih je v Ha- lozah in tudi drugod, zelo veliko, zato jih bomo morali pravočasno rešiti še pred uvedbo novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarova- nju. Janez Korenjak V vreči sicer ni udobno, čeprav jo bo kupec položil na zadnji sedež fička in kupljenega pujska doma varno spravil v svinjak Foto: M. Menoni Kaj je v vreči? Da ne boste po nepotrebnem ugibali, naj povemo, da maček prav gotovo ni, temveč pravi, pravcati pujsek ali odojek. V vrečo ga je spravil kupec, ki je v sredo, 6. aprila na ptujskem sejmišču odštel zanj celih 420 starih jurjev. Vidite, ludi puj- skom so od lani poskočile cene skoraj za še enkrat. Upajmo, da bo akcija »vsako kmečko gospodinj- stvo letos enega prašiča več« pri- spevala k temu, da bo v naših mesnicah, ali vsaj v naših zmrzo- valnih skrinjah več svinjskega mesa. -u JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (96) Agroživilstvo? »že v letih 1981 in 1982 .sem prosil Jezikovno razsodišče naj objavi svoje mnenje o uporabi izraza .agroživilstvo', vendar sem doslej prejel le dopisnico tov. J. Gradišnika, ki mi je na prvo pismo vljudno sporočil, da bom moral na odgovor počakati. — Skovanka .agroživilstvo' se mi ?di nesmiselna, saj v bistvu pomeni njivsko živilstvo. Žal je ta izraz uvedla Posebna izobraže- valna skupnost za agroživilstvo. Menda so pred poimenovanjem vprašali za mnenje o tej besedi celo nek^ sodelavko SAZU . .. Dve izmed kmetijskih oz. veteri- narskih šol sta se že preimenovali v agroživilski. K sreči so na Večini ostalih kmetijskih šol pa- rnetnejši... — Lepo Vas pozdra- ^'Ija Štefan Oštir, kmetijec. ki mu ni samo do uspevanja kmetijskih kultur.« Besedi agroživilstvo, agroživil- ski sta zloženki mešanki: prva njuna sestavina je latinskega, ^ruga domačega izvora. Take '^sede same na sebi niso poseb- no pogoste, niso pa tudi posebno redke, saj imamo podobno na- pravljene, npr. avtopodjetje, ki- nodvorana. avtocesta, minikrilo, psvedoznanost, elektrogospodar- st>o (in tudi pri sestavljenkah npr. antidelec). Sicer pa Vas ta neenorodnost sestavin menda niti ne moti. temveč predvsem dejstvo, da agro- po Vašem nekako pomeni .njivsko', cela zveza torej .njivsko živilstvo'. Vendar glede lega nimate prav: ager agrl v latinščini sicer res pomeni .njiva', tod v zložen- kah kot agronomija, agrokombi- nat, agrotehnika ipd. agro- po- meni .kmetijski in poljedelski' ali celo .kmetijski in industrijski', poleg samo .kmetijski' (kakor nas uči Slovar slovenskega knjižnega jezika). Glede na to se zastavlja vprašanje, ali ne bi bilo mogoče sestavino agro- v agroživilski oz. agroživilstvo zamenjati z doma- čim kmetijsko-, tako, da bi se reklo kmetijsko-živilski -a -o oz. kmetijstvo in živilstvo. In tu res ne vidimo razloga, zakaj ne bi tega tako imenovali (v tem smislu bi predlagali tudi protide- lec in lažiznanost), saj pač velja pravilo, da v besedotvorju rajši ne mešamo samolastnih in pre- vzetih sestavin. Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, RK SZDL Slovenije. Ljubljana, Komenskega 7. Zemeljski plazovi - spomla- danska nadloga in nevarnost Ker je velik d^l območja občine Slovenska Bistrica na hribpvitem svetu, se ta srečuje s številnimi nevarnostmi neprijetnega naravne- ga pojava, drsenje zemeljskih pla- sti. Takšni naravni pojavi so na hribovitih območjih občine dokaj pogosti. Njihova aktivnost, se po- večuje še posebno v spomladan- skem času in povzroča precejšnje materialne stroške. Zemeljski pla- zovi nemalokrat ogrožajo sta- novanjska in gospodarska poslop>- ja, najpogosteje pa tudi ceste. Prav na tem področju imajo v občini veliko težav, saj so plazovi v zad- njih letih ogrozili varnost prometa na mnogih cestah, predvsem pohorskega predela. Ker pa sanaci- ja in obnova takšnih cestišč zahteva velika finančna sredstva, jih ni mogoče sproti odpravljati, zato ostajajo prave pasti za voznike motornih vozil, še posebno tovorna vozila in avtobuse, ki se s težavo prebijajo po že tako ozkih in polruh ostrih zavojev, pohorskih cestiščih. Najbolj ogrožene so ceste Slovenska Bistrica—Šmartno na Pohorju, kjer je na dveh točkah plaz nevarno ogrozil cesto, s podobnimi težavami pa se srečujejo i tudi vozniki motornih vozil med i kraji Oplotnica in Kebelj. Čeprav si v občini prizadevajo nevarne cestne točke kar najhitreje odpraviti, jim to predvsem zaradi pomanjkanja potrebnih sredstev ne uspeva. Tako bo tudi v naprej veljalo v kar naj- večji meri upoštevati cestno prometne označbe, ki of)ozarjajo na pretečo nevarnost. Tam, kje^jih pa Se ni, bo to potrebno v najkraj- šem času urediti, kar bo Se vedno veliko ceneje kot pa da bi čakali na nesreče. Besedila in posnetek: Viktor Horvat Zemeljski plaz je nevarno načel tudi cesto med Zg. Ložnico in Opiotnico 8 - NAŠI DOPISNIKI 14. april 1983 TEDNIK Dober den, van voščin po stori navadi. Red je, da si najpret malo o vremeni pogučimo. Malo prehitro smo se pomlodi veselili, saj kak zgleda teta zima Se s svojin repom oteple. Malo snega no dež, ki nas je v zadnjen cajti pridno doj zaleva, sta nan kmetijcom čista račune zmešala. Pa saj vete kak pravi tisti stori pregovor za toti letni cajt: Mere je pes, april pa si je z njim v žlohti. Toti mesec april se je letos čista v znamenji forbanja začeja: 1. april je že tak od negi negda den za različne potegovščine no laži, ki pa majo seveda krotke pete, prejšnjo nedelo pa smo tudi forbali. Jajca seveda, samo, da je moji Mici že pred leti forba sfalila. Prvega aprila je naš sosid Juža zarana k meni priša no mi ves zasopleni reka: ,,Lujz, hitro gremo v trgovino, cena umetnim gnojilom se je znižala, avtocisterna pa nam je kar v našo ves nafto za spomladansko setev pripelala . . .!" To mi je tak prepričljivo poveda, ke bi mu seveda verva, če se ne bi zadnji cajt spuna,: da je to prvoaprilsko forbanje. ; Naš sodid Juža ma nasploh vejke žnabli ali gobec kak se totemi govorilnemi aparati boj po domočen reče. Pa je šla to pred por dnevi jegova ženkica k dohtari no ga pitala kak bi mu malo ,,landšprehar": zmanjšali. Dohtar jo je pita, kak bi lo nareda, ali prek privatne prakse alij pa na stroške socialnega zavarovanja. Babnica se je začudila, če to nejei vseeno. Pa je dobila strokovni odgovor, da neje vseeno: če bi naredil toti operativni poseg privatno, bi mu na, vsoki stroni dve klonfici v čube zabili, če bi prek socialnega šlo pa bi mu kar brke tak zvezali, da ne bi moga več tak na vej k o zijati . . . Kak pa se mi kaj tak na splošno mote? Pište mi novice iz svojih kra- jov, da van nemo samo jaz guča no pisa. Moj naslov je: Uredništvo Ted- nika, Vošnjakova ulica, Ptuj (za Lujzeka.) Te pa srečno. Srečali se bomo drgoč čez 14 dni. LUJZEK VLOGA DELAVCA V ZDRUŽENEM DELU v E KK TOZD Gostinstvo ,,Haloški biser" Ptuj smo organizirali strokovno predavanje na temo ,,Vloga delavca v združenem delu ter načini pospeševanja neposredne prodaje gostinskih storitev. Predavala sta Franc Kikl in Pavle Kogej, strokovna delavca skupnih služb SOZDa Emona iz Ljubljane. Predavanj, ki so potekala 29. in 30. marca 1983 v haloški kleti hotela Peotovio se je udeležilo 115 delavcev, predvsem natakarjev in vodij poslovnih enot. Strokovno in idejno politično izobraževanje sodi v naši Temeljni organizaciji med aktivnosti katere bi naj v času težje gospodarske situacije prav tako prispevale v ustvarjanju večjega prihodka. Gotovo bodo delavci, ki so dobro seznanjeni s svojo vlogo v družbeno političnih organizacijah, samoupravnih in drugih organih lažje reševali skupne probleme. Pri svojem konkretnem delu pa bodo ob obujenih spoznanjih kako pridobiti in obdržati gosta lahko povečali prodajo storitev. Predavanje je med zaposlenimi naletelo na zelo ugoden odmev, zato bi ga kazalo v dopolnjeni obliki za ostale delavce-kuharje v čimkrajšem času ponoviti. Irena KovačiS. Posnetek na Ormoški cesti v Ptuju Pozabljeno vabilo v bar Turistična ponudba ali vabilo v BAR, ki že več kot (5) pet let ne obstoja več. Drobtinica, boste morda dejali. Toda ta in zbir vseh drobtinic prispevajo, da je izkupiček v turističnih blagajnah vse skromnejši-. Besedilo in posnetek: Maks Menoni KNJIGA PRIJATELJICA IN UČITELJ V vsakoletnih akcijah obogati- tve knjižnega fonda v knjižnicah na območju občine Slovenska Bi.strica, kjer le osnoviii nosilec knjižničarske dejavnosti Matična knjižnica v Slovenski Bistrici, skupno s podružničnimi knjižni- cami v Poljčanah. Oplotnici in na Pragerskem ter v več manjših odclelkih v posameznih krajih, se je najbolje uveljavila akcija zbi- ranja namenskih sredstev za nakup knjig. Ta sredstva vsako leto prispevajo delovni kolektivi občine Slovenska Bistrica po lastni odločitvi. Kolektivi, ki se odločajo za takšno obliko pomo- či k hitrejšemu razvoju knjižnega fonda imajo med drugim tudi ugodnosti predvsem pn izposoji knjig, kije za iijihove člane v letu nakazanih sredstev pomoči, brez- plačno. Letošnje.leto so v ta namen že prispevan finančna sredstva de- lovni organizaciji Elcktro in Tovarna olja iz Slovenske Bistri- ce ter sklad za dopolnilno izobra- ževanje delavcev v zasebnem sektorju pri skupščini občine Slovenska Bistrica. Delovna organizacija Kon- struktor. TOZU Granit Sloven- ska Bistrica pa je Matični knjižni- ci v SlovensKi Bistrici pred krat- kim podaril svojo sindikalno kniižnico. Nekoliko slabši je v tej akciji odziv delovnih kolektivov v kra- jih, kjer delujejo področne knjiž- nice, "ki se prav zaradi pomanjka- nja potrebnih finančnih sredstev srečujejo s težavami pri obnavlja- nju knjižnega fonda. Prav v teh krajih pa je v zadnjem obdobju občutiti porast zanimanja za knjige, predvsem tiste z novejšo in strokovno tematiko. Spodbud- no je ob tem spoznanje, da se v knjižnicah bogati fond knjig v jeziku drugih republik, kar po- meni veliko pridobitev za delav- ce iz drugih republik, zaposlenih v občini Slovenska Bistrica. , Viktor Horvat Angeli Novakovi V spomin Nikdo ni slutil, da boš odšla tako tiho, po prstih, tako naglo, brez slovesa, ko si pa bila vedno vesela, prijazna, zgovorna in ustrežljiva. In vendar se moramo sprijazniti z resnico, da Te ne bomo nikoli več slišali, ker tudi Ti nas ne boš slišala. Počivaš tam na prostranih ,,Koračkih prelogih" (tomaževsko pokopališče) v mirnem zavetju stotine cipres, pomladno cvetje krasi Tvoj novi domek in žgolenje ptičkov oživlja sicer bolestno tišino ... Ko smo Te nemočno zadnjič pospremili k večnemu počitku in ko si se po govornikih poslavljala od domačije in svojih najdražjih, je v bolesti zaihtelo sleherno srce in se zasolzilo sleherno oko spominjajoč se Tvoje dobrote in ljubezni. Res si telesno odšla od nas, a za seboj si pustila toliko lepega, toliko dobrega, kar si vse svoje življenje dajala iz svojega srca, ki se je naposled v celoti razdalo in omahnilo. Angela, mirno počivaj in se spočij. Prihajali bomo k Tebi in bomo^ nemo stali ob Tvoji gomili, da ne bi motili Tvojega sna. Naša topla misel pa bo kot prijazna luč nenehno sijala nad Teboj in Te spominjala, da smo pri Tebi, saj Ti nikoli nisi rada bila sama. Pri Tebi smo, ljuba žena, zlata mamica, ljubeča babica, predobra hčerka, sestra in teta, pri Tebi vsi, ki smo Te poznali in imeli radi, naša dobra Angela! Erna Meškova (Angela Novak, roj. Kosi, stanujoča v Lahoncih, umrla v 54 letu starosti dne 22. 3. 1983, zaradi možganske kapi.) Zahvala darovalcem Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Ptuj—Ormož se iskreno zahvaljuje Irmi Šprah, ki je ob smrti svoje mame Helene Jošt, Ptuj Jurančičeva 12, namesto vencev na grob izročila denar sorodnikov v orid društvu slepih Ptuj din 6.000, in sicer: Marica Jakob, Zagreb, Oraško- vičeva 23 je poklonila din 2.000, Jošt Ruža, Maribor, Košaški dol 8, din 2.000, in Olga IrgI Ptuj Stuki din 1.000, Cilka Kralj, Ptuj, Gomilškova 2, din 1.000. Se enkrat lepa hvala za denarna darila v prid društva slepih Ptuj ob smrti Helene Jošt. Sorodnikom ter Irmi Šprah izrekamo naše globoko sožalje. Za medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Ptuj Vršilec dolžnosti predsednika Rudi Rakuša Pomagaj tistemu, ki ti ima kaj dati Pred kratkim smo prebrali, da zaradi nepravo- časne dobave umetnih gnojil, teh ne bo na razpola- go za vse. temVeč bodo kot prvo zagotovljene kooperantom in vsem tistim, ki redno prodajajo zadrugi. Dokaz, da krajan sodeluje z zadrugo je hranilna knjižica, ki jo je izdala MKS KZ in na katero tudi izplačuje denar za blago, npr: teleta, grozdje, poljske pridelke itd. Vsak, ki karkoh proda zadrugi, tudi sodeluje, če ima eno ali dve kravi, pač samo proda dvoje telet, morda samo eno. Najdejo pa se posamezni kooperanti, ki živino prodajajo na Hrvaško. Med njimi so tudi taki. ki jim je zadruga omogočila gradnjo hlevov s krediti. Ti se v naprej pogajajo s prekupčevalci na hrvatski strani, koliko bodo lahko letno dobili iz Slovenije. Tisti, ki ima dosti živine lahko spravi vsaj 40 % mimo zadruge, tisti kočarji, ki imajo tu in tam kako tele za prodajo pač morajo tega dati zadrugi, če hočejo dobiti gnojila, da si lahko toliko pridelajo, da se preživijo. Kaj pa nekateri vikendaši, ki ničesar ne nudijo zadrugi, umetna gnojila pa dobijo preko poznanstev? Lahko sicer kdo reče. da ni res. da so razne omejitve in zakoni, vendar to je bolj za poštene ljudi, največ za revne, ki nimajo zvez in se ne znajo znajti. Ce človek pogleda okrog sebe, vidi, da nekemu, ki se s fičkom zelo malo prevaža hitro zmanjkajo boni. medtem pa nekaterim za mercedese, golfe, volve itd. sploh ne zmanjka bencina, človek se kar naprej čudi, saj izgleda kot, da bi iz Drave tankali. Ko pa globlje poseže z mislimi, kakšen stolček neki ima ali obrt in poznanstvo, sije o tem na jasnem. Niso to tisti, ki jih imenujemo občinski možje, so med njimi taki, ki ne delajo v uradih ali pa jih zelo malo. So iz raznih poklicev in na raznih položajih. Pri teh se začenja tisto, »ti meni, jaz tebi.<( ne glede kaj oni z vrha pridigajo, glavno je pač da vsak zase dobi. za druge jih ne boli glava. Navsezadnje pa celotna družba občuti pomanj- kanje zaradi luksuza in gradnje vil nekaterih in pretirane potrošnje. Zato bi bilo tudi prav, da sc umetna gnojila zagarantirajo po vseh poslovalni- cah in jih prvo dobijo domačini in šele potem ostah izven krajevnih skupnosti. Vzemimo Haloze in KS Podlehnik. Ce res hočemo, da bi bile Haloze oziroma ta predel vsaj za 50 % bolj obdelan in da bi se zadrugi prodalo več kot sedaj, potem mora biti umetnih gnojil res dovolj za vse. Kajti vsepovsod je prvo treba vlagati, potem šele graditi, zato je treba marsikaj prej nuditi, potem šele zahtevati. Žal pa danes zadruga več od haloškega človeka zahteva kot mu nudi, zato bi v bodoče morah posvetiti resno pozornost celotni družbi, kot prvo, če hoče mlade zadržati na hribih, to pa je danes veliki problem, kjer se skoraj nikjer ne da živeti brez službe pa tudi kjer bi želel kateri zadihati, se mu naložijo takšne dajatve, da jo pobriše v mesto ali v tovarno, kjer so pogoji za življenje drugačni. Prvo kar je treba je, da se uredijo hribovske ceste, za te pa imajo posluh nekateri krajani in KS Podlehnik. V občinski skupnosti za ceste zelo radi slišijo, da je cesta urejena, saj jim potem ni treba imeti skrbi. Nemogoče je tudi to, da se nekateri izgovarjajo na neki zakon, ki baje ne dovoljuje KS pobiranje samoprispevka tistih nekaj dinarjev od vikenda.šev. Nasprotno, zakon bi moral dati spodbudo, da vsak tisti, ki stanuje izven KS plačuje v KS, kjer ima premoženje. Največ cest uničujejo prav vikendaši in tisti, ki za ceste ničesar ne dajo, kljub temu pa hočejo graditi na takih območjih. Mar smo Haložani hlapci, mi ceste popravljamo, drugi s široko in globoko denarnico pa jih uničujejo, mar niso tovorni avtomobili s tremi osovinami naloženi po 12 kubikov gramoza pretežki za te ceste? Tega pa nihče ne vidi. potem pa res drži, da vrana vrani ne izkljuje oči. Franc Drobnič Izredni sestanek mladih v TGA Kidričevo v četrtek, 31. marca je bila izredna seja KS OO ZSMS TGA Kidričevo in to v sejni sobi delavskega sveta TGA. Na izredni seji, ki je trajala dobre tri ure, so bili prisotni člani OK ZSMS Ptuj in pred- sedniki vseh 7 TOZD in njihovi namestniki. Na dnevnem redu je bila samo ena točka in to ,,Problemi OO ZSMS po TOZD." Na predlog sekretarja OK ZSMS Milana Kurija je bila obravnavana podrobna analiza mladinskega političnega dela. Rečeno je bilo, da smo v situaciji, ki ni posebno rožnata, potrebna je boljša povezava med mladimi in to predvsem tam, kjer so najtežji pogoji. Nato so se oglašali predsedniki vseh TOZD po vrsti. Ker je Glinica vedno prva, je predsednik te OO ZSMS podal kratko poročilo. V njem so bile nanizane šibke točke pa tudi dobri odgovori. Rekel je: V TOZD Glinica je 73 mladih, od teh je 40 aktivnih — to pomeni tistih, ki plačujejo mesečno članarino, ta pa znaša 15 din. Vendar sestanke obiskuje od 8-18 mladincev in to vedno isti. Glede povezave z ostalimi DPO nimajo težav, kajti mladina je enakopravno vključena v delovanje. Težave so zaradi večizmenskega dela, kar vpliva tudi na slabo udeležbo na sestankih. Rečeno je bilo, da dober delavec in dober po itik ne moreš biti. Ko so po vrsti dali svoja poročila predsedniki oz. sekretarji ostalih OO ZSMS, smo prišli do zaključkov, da se mladi ne smejo zapirati v svoj delokrog, v svoje TOZD oz. na svoja dvorišča. Člani OK ZSMS Ptuj so ugotovili naslednje kritične točke v delu mladih v OO ZSMS TGA Kidričevo. 1) Mladina v TGA je premalo učinkovita oz. neaktivna. Sklepi občinske konferenceh ZSMS niso bil realizirani. 2) Zavedati se moramo, da OO ZSMS ni samo predsednik in člani predsedstva, temveč vsi člani. 3) Manjka aktivistično delo, mladi ne rešujejo specifičnih problemov. Premala družbeno-politična aktivnost. Mladi bi morali bolj delati med delavci, med ljudmi in se z njimi pogovoriti, kje so njihovi proble- mi. Zal se mladi bojijo, češ ostali bomo pri tem. Mladina je preveč zaprta v svoj krog, zato se mar- sikateri boji osebne zamere. Dokler bomo tako delali, ne moremo pričakovati boljših uspehov. Zato je čas, da se mladina med seboj bolje spoznava, saj trde vezi poženejo močne korenine. Srečko Sirovnik Skrb za naše okolje z veseljem se vsak konec tedna odpravim na dolg sprehod, kjer se lahko nadiham svežega čistega zra- ka, ki je le še na deželi. Lepo se je sprehajati in imeti občutek, da je zrak čist, brez plinov, ki jih puhajo v zrak mnoge tovarne. Na deželi je mnogokje še narava ostala ne- dotaknjena. Tu ni neprijetnega vonja, nobenih papir- jev in plastike, je le zelenje, drevesa, ki se majejo v lahnem vetru, zvončki z jutranjo roso in trobentice. Težko se načudiš tem lepotam, ki jih je ustvarila in ni med nje segla človeška roka in jih skazila. Zal pa vsepovsod ni tako, tudi zunaj mest je nara- va precej onesnažena. Onesnažena predvsem zaradi malomarnosti ljudi, ki do nje nimajo pravega odno- sa. Pot me je zanesla spet v naravo, kjer sem se spre- hajala. Obhodila sem vse kotičke, ki jih imam najra- je. Toda . . .! Sredi lepe narave sem zagledala na ve- likem kupu nagrmadene stare štedilnike, lonce, kole- sa, celo pralni stroj je bil vmes. ,,Kako morejo ljudje tako neodgovorno ravnati?" sem osupla spraševa- la." Ali se ne zavedajo, kaj počnejo?" Počasi bodo svet zasuli s smetmi in drugo navlako. Ne znajo ceniti lepot narave ali pa se jih ne zavedajo. Kaj počnejo z gozdovi? Zalagajo jih z nepotrebno kramo. Vseeno kje, le da se je znebijo. Ves svet je preplavljen z umazanijo. Onesnažen je zrak, voda, reke in potoki. Velikokrat lahko v časo- pisih beremo o poginu tisočih rib, ki so žrtve strupe- nih izplak industrije. Rastejo nove tovarne, mnogi dimniki so vzrok, da zrak postaja skrajno onesnažen. Po mestih je celo ogroženo življenje bolnikov in ot- rok. Velika nevarnost, ki grozi naravi, so mnogi jedrski poskusi. Ti dvignejo na tone radioaktivnega prahu, ki se s padavinami vrača na zemljo in povzroča mno- ge spremembe v naravi pa tudi številne bolezni mo- dernega časa. Ali bo zmagal razum? Ali bo šel človek tako daleč, da bo porušil v naravi takozvano ravno- težje? Takrat bodo izginile rastlinske in živalske vrste, rodili se bodo spački, svet bo vse bliže propa- du. Trdno sem prepričana, da človek ne bo šel tako daleč. Treba bo storiti veliko, da bodo-našj reke ostale čiste, da bodo po njih plavale številne ribe. Dim iz tovarn mora skozi filtre, da se v njih za- držijo stupeni plini. Vodo bo potrebno čistiti preko čistilnih naprav. Tudi otroci in mladina lahko veliko pripomoremo k temu, da bo naša narava ostala še naprej takšna, da v njej ne bo ogroženo življenje žive narave, živih bi- tij in rastlinstva. Z znanostjo in tehniko smo dosegli veliko, a če bomo zapirali oči pred onesnaženjem, smo obsojeni na propad. Zato se moramo vsi proti temu boriti. Mirka Soba, 8. b 0§ Maksa Bračiča Cirkulane ,.. Ker ne more misel spremeniti se v pepel... Včasih sam pri sebi govoriš: ,,Kar je bilo, je bilo! Pozabi na minulo in začni živeti življenje brez njih!" Toda, ko ti spomin brska nazaj — v čase, ko so se rojevali, živeli, ustvarjali in se borili za lep- še življenje ljudje, katerim ni bilo vseeno, kakšno bo življenje njiho- vih vnukov, pravnukov in so_ si mogoče govorili, da naše življenje ne sme biti takšno, kot je bilo nji- hovo, temveč lepše z več sreče. Mar zdaj mi imamo pravico govo- riti, da tisto, kar se je zgodilo, naj skopni, naj skopnijo misli na njih, ki so bili in bodo ostali veliki ljudje, čeprav jih ni več med nami? Kajti ustvarjali so dela, katera so ostala med nami, kot je na primer delo Karla Marxa — Kapital in de- la velikih skladateljev, pesnikov, pisateljev. Karel Destovnik Kajuh je v svoji pesmi napisal, da on in njegovi prijatelji ne bodo pozabljeni, kajti misel na njih se ne bo in ne more spremeniti v pepel. Imel je prav! Kako bi mogli pozabiti borce-par- tizane, ki so žrtvovali življenja za našo svobodo; mar je kje kdo, ki bi lahko rekel: ,,Niso se borili za- me, ne spomnim se veČ teh bojev; ali kdo so sploh bili partizani?"" Mislim, da v SFRJ ni človeka, ki bi to govoril. Vsak pozna kakega partizana, ve, kakšno je bilo nje- govo življenje, kako pogumno je stopal v smrt, v lastno smrt, da bi bilo nekoč življenje boljše. Čeprav sem še zelo mlado dekle, včasih sama pri sebi premišljujem, kako si bom nekoč ustvarila druži- no, dom. Rada bi imela najmanj dva otroka, ker je tako življenje lepše. Ko bosta otroka nekoliko odrasla, jima bom s ponosom govorila o velikih ljudeh: o parti- zanih, ki so se borili za lepše ži- vljenje, o velikem človeku, borcu za mir, katerega ime in misel ne bo nikoli splahnela tovariša Tita. Obiskali bomo njegovo rojstno hi- šo in govorila jima bom, da je bil to človek, ki ga pozna ves svet, da se je rodil v kmečki družini v Kumrovcu, da je vodil narode Jugoslavije skozi borbo z okupa- torjem. Ko je umrl, je žalovala vsa Jugoslavija, celo narava se je izjokala, kajti izgubila je velikega človeka. Res, da ga' ni med nami, živel pa bo v nas. Vedno je zaupal mladini, vedno sc je na njo obrnil, česar smo bili veseli. Govorila bom jima tudi o pesni- kih, ki so pesnili v NOB, o sklada- teljih. Govorila pa bom tudi o nji- hovem pradedku, ki je že umrl. Tudi njegova misel — misel nanj ne bo splahnela. Ostala bo med domačimi, med svojci. Ustvaril mi je topel dom, dom, ki mi je varno zavetje. Misel je nekaj najlepšega, kar je človeku dano. Kajti z misli- jo ohranjamo ljudi, kateri so nam bili najbolj pri srcu — ljudi, ki so ustvarjali za potomce in ne samo /ase. Spominjam se, kako je nekoč rekel moj stari ata: ,,Veš, ko bom jaz umrl, boš živela v tej hiši ti in tvoji starši, ko pa boste umrli vi, pa bodo živeli v njej tvoji otroci ter od njih otroci." Mislim, da je s tem skušal povedati, da je hišo gradil tudi za vnuke in pravnuke. Nevede je rekel, da misel na njega ne bo skopnela. Kako bi mogla misel na takšne ljudi sploh sko- pneti — ljudi, ki so ustvarjali za potomce?! Darja Kline, 8/a OS Bratov Strafela Markovci TEDNIK - 1^- april 1983 KULTURA - 9 . IZ MUZEJSKE FOTOTEKE v nekaj prispevkih, ki si bodo sledili v rubriki ,,Iz muzejske fototeke" bom prikazal f>odobo obrti, ki ji tečejo zadnje ure, tu na Ptuju pa tudi v Sloveniji jo je le še redko srečati. Govora bo o ,,vrvar- stvu", po domače ,,žalanju" oz. ,,vrvarju — žalarju" (iz nem. seilen, Seiler). Takoj moram pripomniti, da tu ne gre za neko kompleksno raziska- vo obravnavane obrti, temveč za krajši opis vrvarstva na Ptuju, ki naj Ptujčane opomni in spomni na to, da so priče izginjanju in prenehanju še ene od nekdaj tako pomembnih dejavnosti, ki so bile najtesneje povezaneznajrazličnejSi- mi človekovimi opraviH. Naj primaknem malo črnega humorja: vrv predstavlja nujen rekvizit od obešanja pa do spuščanja pokojnika v grob. Spoznali bomo, da se je tudi vrvarstvo kot obrt prilagodilo ,,modernim časom", šlo v korak z industrializacijo; ne sicer v pogledu tehnologije izdelovanja vrvi in vrvarskih izdel- kov, prav gotovo pa v pogledu izdelkov, katerih funkcija oz. uporaba ali potreba po njih je v marsikateri dejavnosti gospodar- stva (živinoreje, transporta, ribolo- va, gradbeništva /zidarstva itd.) mišljeno je tako individualno gospodarstvo (se pravi, gospodar- ske panoge zreducirane na posameznika oz. največ družino /gospodinjstvo/ kot gospodarstvo na širšem planu (tu je mišljeno gospodarstvo družbe, ki pa je Se dosti bolj strukturirano kot individualno gospodarstvo) nena- domestljiva. Ralf Ceplak Vrvar Rupert §paner 2 ženo in kupcem pri prodaji svojih izdelkov. Fotote- ka etnološkega oddelka, foto Ralf Ceplak, marec 1983. Odgovorno in pomembno je delo mentorjev Težko si zamišljamo, da bi brez vestnih in požrtvovahiih mentorjev v pionirskih organizacijah, naš mladi rod tako uspešno opravljal številne naloge, ki so mu zaupane skozi vse šolsko leto. Saj so mladi vendar tisti, ki potrebujejo živih, pristnih, ustvarjal- nih vezi s starejšimi in z vsemi tistimi, ki kaj znajo in zmorejo lastno znanje in izkušnje nevsiljivo prenašati na mlade. In to so prav naši mentorji «— tovarišice in tovariši učitelji, ki skrbijo za oblikovanje mladega človeka v duhu socialistične morale in to je tudi njihova največja in najodogovor- nejša naloga. Kar 23 mentorjev iz osnovnih šol ptujske občine se je zbralo na nedavnem posvetu, ki ga je sklicala občinska zveza prijateljev mladine z željo, da bi se skupno dogovorili o nekaterih najpomembnejših vprašanjih, ki so v tem času pred pionirskimi odredi, to je pionirji in njihovimi mentorji. Tako med drugim ugotavljajo, da bomo morali resno pristopiti k ustanavljanju pionirskih zadrug, ki so zelo pomem- bne za nadaljnjo preobrazbo osnovne šole in iz- popolnjevanje njenega programa za življenje in delo. Pri tem ne gre le za kampanjsko akcijo, temveč za trajno in sistematično prizadevanje vključiti pionirtke zadruge kot sredstva za realizacijo nalog s področja delovne politehnične, družbenoekonomske vzgoje in vzgoje za samoupravljanje v vzgojno izobraževalni proces osnovne šole. V pionirski zadrugi bodo pionirji združevali delo in pri tem bodo nastajali tudi konkretni ekonomski odnosi, kar presega položaj drugih interesnih dejavnosti. Predvidevajo, da bo Se letos na osnovnih šolah v Sloveniji ustanovljenih 179 pionirskih šolskih zadrug, kar pomeni, da bodo tudi na tem področju opravljali mentorji zelo odgovorno in pomembno delo. Mentorji pionirskih organizacij so se v svoji razpravi ustavili pri prostovoljno družbeno koristnem delu pionirjev, v katerem prve izkušnje segajo že v leto NOB, ko so se mladinske in pionirske delovne brigade vključile v najrazličnejše dejavnosti, ki jih je zahteval takratni čas. Vključujejo pa se tudi danes, ko se prostovoljno delo mladih ponovno razrašča na vseh področjih — tako na humanitarnem kot v pridelovanju poljščin in sadja, pobiranju kmetijskih pridelkov in gozdnih sadežev, urejanju okolja, pogozdovanju, sodelovanju pri gradnji objektov in zbiranju sekundarnih surovin. Beseda je bila Se o letošnji bralni znački, v katero se je v ptujski občini vključilo kar 5597 pionirjev, od tega 5442 pionirjev za cicibanovo, zlato, srebrno in bronasto Ingoličevo bralno značko in li55 pionirjev za Kersnikovo bralno značko. mj Še O Šestem srečanju gledaliških skupin občine Ptuj Najbolj razveseljivo za letošnje srečanje gledaliških skupin občine Ptuj, končalo seje prejšnji ponedeljek, je, da so po številu zelo močne in da je tudi zelo pestra starostna struktura — ugotavljajo pri zvezi kulturnih organizacij. Prav zaradi tega se lažje lotevajo zahtevnejših del z večjim številom igralcev. Ze tokratna predstavitev je to potrdila, čeprav so Se vedno prevladovale komedije pa tudi sama izvedbena plat je veliko boljša. Zal pa se na šestem občinskem srečanju niso predstavili vsi, ki v tej sezoni delajo. Tako je manjkalo še okrog pet skupin, ki so premiere že imele ali pa delo še pripravljajo. ,,Upam, da bodo naslednje leto gledališke skupine prej pripravile premiere, da bomo imeli pri ZKO boljši pregled čez gledališko dejavnost v občini," je dejala Branka Bezeljak -Glazer, ki je poklicno zadolžena za režijo v ptujskem gledališču in za strokovno pomoč in sodelovanje z ostalimi gledališkimi skupinami v obči- ni Ptuj. ,,V primerjavi z ostalimi občinami, pa moram re- či, da smo v Ptuju lahko zadovoljni z našo gledališko dejavnostjo, ki je zelo razgibana tako po številu čla- nov kot skupin. Veliko je občinskih središč brez gledališča. Nekako pomanjkljivost predstav pa je v tem, da dela premalo režiserjev, kot da bi si nekateri ne upali delati z igralci. Ne vem, morda imajo premalo zaupa- nje vase ali jih je preprosto strah. Res pa je, da je večina režiserjev predstavljenih gledaliških skupin že obiskovala razne tečaje in seminarje na katerih so si pridobili osnovne napotke za delo in tudi nekaj izkušenj. Upam, da bodo na teh seminarjih tudi v prihodnje in da jim bo vse skupaj precej pomagalo pri nadaljnjem delu. Prizadevali pa si bomo, da vključimo v te dodatne oblike usposabljanja tudi igralce, ki jim bo osnovno znanje o gledaliSki igri lahko dodatno koristilo. Nekaj pomanjkljivosti je še v scenski opremi predstav, kostumografiji in v drugih zadevah. Človek dobi občutek, da enostavno niso bili na vse to dovolj pozorni, čeprav je na primer kostum sam zelo pomemben saj poudarja značaj, dobo. Pri občinski zvezi kulturnih organizacij v Ptuju deluje kot strokovno telo tudi komisija za gledališko dejavnost, ki je imela že lani nalogo, da sestavi ok- virni repertoar in pri tem upošteva možnosti, ki jih posamezne gledališke skupine imajo. Ta program so v veliki meri tudi upoštevali, le da se niso upali iz- brati kaj modernejšega, oziroma poseči po malce drznejši tematiki. Mislim, da bomo postopoma tudi v tem uspeli in da bomo za naslednjo sezono spet pripravili tak pregled programskih možnosti v kate- rih bo okrog 40 tekstov. Skupine bomo s tem pra- vočasno seznanili. Poleg tega pa jim tudi svetovali, da se z omenjeno komisijo tesneje povežejo in pri njej iščejo ustrezno programsko pomoč," je sklenila svoje razmišljanje Branka Bezeljak-Glazer. mS LIKOVNA SEKCUA DPD SVOBODA PTUJ PRIPRAVLJAJO RAZSTAVO Člani likovne sekcije pri DPD Svoboda Ptuj Eripravliajo razstavo svojih del ki bo v paviljonu )usana'Kvedra. odprh pa jo bodo v torek, 19. aprila ob 18. uri. Svoia dela bodo razstaviU: Marija Gregorec, Vilma Kac, Janez Korošec, Julij Cšlovnik, Emil Sloeger. Rozina Sebetič, Albin Tomše, Irena Tušek in Peter Vurcer. Med člaiii, ki tokrat razstavljajo, imajo nekateri (I. Tušek. R. Sebetič, P. Vurcer) glede na preostale, določeno prednost, sai so po svoji strokovnni izo- brazbi in po poklicu, ki ga opravljajo, bliže zahte- vam slikarske ljubiteljske dejavnosti. Snovanja razstavilalcev so zelo razhčna, kakor so heterogena tudi njinova hotenja, pKJlrebe, možnosti in ustva- rjalne sposobnosti. Po razstavljenih delih bomo lahko r.gotovili, da je zastopana vrsta slikarskih tehnik. Večina predstavlja svoja dela le v eni, ne- kateri pa tudi v dveh ali v kombiniranih slikarskih tehnikah. To ničemur ne škoduje, veča le pestrost razstave. Tudi področje tvornosti je razgibano saj srečujemo vse zvrsti — od pejsaža, prek tihožitij, vedut. interiera do figuralike. Podobno je z izraz- nostjo, ki je zdaj realistična, pa spet abstraktna ali stiUzirana. Sicer bo vsak ljubitelj likovne umetnosti po ogledu razstave sam najlažje presodil razstavljena dela, hotenja in dosežke ustvarjalcev. Likovna sekcija DPD Svoboda Ptuj je bila ustanovljena pred desetimi leti in združuje pre- cejšnje število likovnih samorastnikov. Kljub temu pa je v Ptuju in okolici še veliko ljubiteljev slikarstva in slikarskih samorastnikov. Vse te člani likovne sekcije vabijo v svoje vrste, radijih bodo sprejeh in jim tudi pomagali. -u 10 - OGLASI IN OBJAVE 14. april 1983 - TEDNIK TEDNIK - 14. april 1983 DELO DRUŠTEV - 11 O OaU. USPEH« m jubileju MOSKEGA pevskega zbora PD JU.OJZSTRAFaA" MARKOVCI PESMI GLAS DRUŽI NAS... 1. februarja 1983 je imelo PD ..Alojz Stra- fela" Markovci svojo letno konferenco, na ki. teri smo obravnavali problematiko društva, prisluhniti poročilom o ddu v sekcijah sprejeli program dda za leto 1983. Ze tedaj se je v vseh pori>čilih in načrtih najbolj jasno izražalo dosedanje in bodoče ddo sekcije Moški pevski zbor (v nadaljevanju MPZ), zato bom tudi v tem svojem sesUvku spregovorila le o njem. MPZ PD ..Atojz Strafela" Markovci združu- je 29 pevcev, ki jih vodi Janez Bezjak, domačin iz Bukovec, tudi sicer zelo aktiven na področju glasbene poustvarjalnosti. Ti fantje in možje so povečini tudi pristni Markovčani, kar pomeni, da so doma v kateri izmed 9 vasi naše KS, nekaj jih je priženjenih oz. listih, ki so si ustvarili družino in dom tudi izven naSe KS. Nekaj pev- cev prihaja tudi iz sosednjih KS na tej in drugi strani Drave, ki torej ni meja, saj v pevcih pre- vlada naslovna misd: druži jih veselje do petja. Vendar ne do kakršnegakoli petja, temveč do lepega, sicer amaterskega, a obenem umetniško dognanega podajanja slovenskih ljudskih in umetnih pesmi, v svoj repertoar pa so že uvrstili tudi nekaj posebno veseli. Učenci 7. razreda smo se najbolj »ogreli« za fotografski krožek, za delo \ PH ter za sadjarstvo, vrtnarstvo in vinogradništvo. Pri fotograf- skem krožku se trudimo, da s fotoaparatom zabeležimo vsa pomemb- nejša dogajanja v kraju, v.se spremembe in znarnenitosti in da izdelamo čim kvalitetnejše fotografije. Delo v PH poteka dvakrat na teden in jc kar naporno, vendar ga z veseljem opravljamo, posebno ko vidimo, kako pridni varčevalci so učenci naše šole. Pn vrtnarskem krožku obdelujemo šolski vrt ter tako obskrbujemo našo kuhinjo z razno zelenjavo, skrbimo pa tudi za lončnice. Imamo tudi šolski vinograd in nov nasad sadnih drevesc, ki ju pravtako skrbno obdelujemo in smo nanju zelo ponosni. Vsi učenci se trudimo, da bi bili pn prostovoljnih aktivnostih čim bolj aktivni, da bi uspešno delo še nadaljevali in dosegali čim boljše rezultate Jelica Ceh 7. r OS Slovenjegoriške čete Juršmci u - naSi dopisniki 14. april 1983 - TEDNIK Smu v ŠOLSKIH KLOPLH V OŠ Sl.OVFNJK.OHlŠkK CKli V JI RŠINCIH Pri uri zgodovine se zgodi mar- sikaj veselega. Tako je bilo tudi takrat, ko je bila vprašana moja sošolka Silva. Učitelj zgodovine ji je velel: ,,Naštej mi dobe zgodo- vine!" Silva, ki pa je bila z mislimi čisto drugje in sploh ni sUšala vprašanja, je začela naštevali: ,,Bolgarija, Portugalska. Španija, Italija, ..." Naš je popadel smeh, tako da smo se komaj umirili. Monika Vrbnjak, 6. razred Bilo je v četrtek. Pri matematiki smo pisali kontrolno nalogo. Bila je težka. Tovarišica je morala za hip oditi iz razreda, mi pa smo to izkoristili in prepisali skoraj vse naloge. Ko se je tovarišica vrnila, smo bili mirni in se delali, kot da se ne bi nič zgodilo. Drugi dan smo dobili poprav- ljene naloge nazaj. Tovariškri so se /dele naloge sumljive, mi pasmo ji vneto zatrjevali, da smo se doma veliko učili, pri tem pa smo seveda komaj zadrževali smeh. Darinka Filipič, 6. razred Ko sem hodila v četrti razred, sva se nekega dne s sošolko Silvo zelo nasmejali. Pri pouku sloven- skega jezika nam je tovarišica pi- sala na tablo popravo nareka. Sil- va ni videla leve polovice table, jaz pa ne desne. Ko sem mislila pogle- dati na desno stran, Silva pa na le- vo, sva z glavama tako trčili, da se je pričel ves razred smejati. Tudi mcdve nisva mogli zadržan smeha, čeprav sta naju prav pošteno boleli glavi. Takrat naju je pogledala tovarišica in vprašala: ,,Se meni povej ta, kaj je tako smešnega, da se bom lahko smejala!" S Silvo sva se tako smejali, da sploh nisva mogli povedati, zakaj. Ta dogodek se mi je zdel najbolj smešen in to je bil res pravi smeh v šolskih klopeh. Irena Perša, 6/razred NOVI UČENEC V lorek smo dobili v razred novega učenca. Ime mu je Alen. lX)ma je na Hrvaškem. Razume slovensko, govoriti pa po naše ne /.na. Potuje s starši z »lunapar- kom«. Tam. kjer se ustavijo, tam hodi tudi v šolo. Lidija Živič. 2. b. OŠ Tone Žnidarič Ptuj GORELO JE V BLOKU V petek. 18.3. 1983 zvečer je gorelo v Ziherlovi 18. Močno seje kadilo. Bilje bel in zadušljiv dim. Takoj sc je nabralo pt^lno ljudi. Bili s« radovedni. Ko so pridrveli gasilci, so najprej odmaknili av- tomobile, daje bil prostor. Ljudi so iz balkonov reševali po lestvah. P«)žar v kleti so pogasili gasilci v maskah na kisik. Cez nekaj časa so se ljudje začeli razhajati. Tudi jaz sem moral domov" Mamici sem pripovedoval, kako je bilo Bojan Topolnjak. 4.a OŠ Tone Žnidarič Ptuj KURIRCKOVA POŠTA Izbrana sem bila za spremstvo kurirčkove pošle. Nato smo se zbrali pred zbornico. Dobili smo torbico od osnovne šole Toneta Žnidariča. Ker je deževalo, smo prebrali pismo po zvočniku. V pLsmu Je pisalo, kako so pionirji med vojno nosili kuričkovo p<^)što. Nato smo tekli fK> skrivnih poteh in Prešernovi ulici. Ko smo prišli do Lackovega spi:>menika. smo predali torbico osnovni šoli Lju- devita Pivka. Potem smo šli v .šolo. Klavdija Podhosinik. 2/c. OŠ Olga Meglic. Ptuj HllA SEM PISANI METUlJ 21. marca se začne prelepi letni čas—- pomlad. Tega dneva se vedno veselim, saj sama vem. daje to letni čas igre in veselja. Živali se prebujajo iz zimskega spanja, kmetje spet opravljajo dela na p»>lju. na dvorišču se spet igrajo otroci. Zvečer, sem malo gledala televizijo, nato sem legla k počit- ku. Dolgo nisem mogla zaspali, a ko sem zaspala, se mi je začelo sanjati. Bila sem velika buba. Vse živali so žc mislile, da sem mrtva. Celo zimo sem bila buba. a ko je sneg skopnel. sem .se spremenila v metulja. Živali, ki so me videle, so me občudovale. Povedali so mi, da so me že hoteli pojesti, a meje neka čebelica branila. Zagledala sem skupint) metuljev in z njimi poletela, da bi si ogledala širni svet. Zelo lepo je gledali svet od zgoraj, saj vidiš pokrajino daleč naokoli. .A ko smo poleteli nižje, namje zapretila nevarnost. Otroci radi lovijo metulje. Neki otrok je opravljal to grdo delo. I melje tudi mrežo, s katero nas je lovil. Bili smo že v mreži, ko je priletela čebelica. Otrok se je ustrašil in zbežal, mrežo in nas pa pustil na travniku. Ta čebelica mi je že drugič rešila življenje. Zahvalila .sem .se ji in ji obljubila, da bom (xlslej bolj pazila na življenje. Tako so se moje sanje končale. Bila sem zelo srečna, saj so bile zelo lepe. Nikoli ne bom pozabila dobre čebelice, ki je metuljem rešila življenje in tudi lepih me- tuljev ne bom nikoli pozabila. Zelo sem jezna na otroke, ki lovijo metulje. Mamici sem povedala sanje in ko sem dejala, da bi bila rada metulj, se mi je le smejala. Nevenka Vuradin. 6/b. OŠ Hajdina MOJ SPOMIN Bilo je nekega hladnega zim- skega dne. Prav takrat smo pri nas imeli koline. Kot vedno doslej je tudi takrat prišel k nam stari ata. da je po- magal ubili prašiča. Prašiču so najprej odrli kožo in ga razkosali. Popoldne so naredili še krvavice in mesne klobase. Stari ata je na strojček mlei meso. moj oče pa ga je odrival stran. Hotela sem jima seveda pomagati. Toda oče in stari ata mi tega nista dovolila. Rekla sta. da mi lahko odreže prste. Prav takrat je oče odšel vstran in jaz sem lahko izkoristila priložnost. Hitro sem prijela za stol in ga pristavila k mizi. Spravila sem se nanj in za- čela z delom. Tako kolje prej oče. sedaj odrivala meso. da je i oče laže mlel. Takrat me je stan ata spet opozoril, kaj se lahko zgodi. Vendar ga nisem poslušala. \ sredi največjega dela nisem mogla iti vstran. Takrat pa je v slrojčku nekaj zahrcščalo. na vso moč sem zakričala in odtegnila roko iz stroja. Pi)gledala sem prst. ki mc je zelo bolel. In imela sem kaj videti. Prst je bil ves krvav, hitro za tem pa tudi vsa roka. Toda. karje bilošc huje. manjkalo mi je nekaj prsta. Meni so solze z vso vnemo tekle po licu. stari ata pa se jc samo nasmehnil in rekel: ■>Kdor ne uboga, ga tepe nadlo- ga! <■ Potem mi jc oče rekel, da me K) peljal k zdravniku. Spet sem začela kričali, bala sem sc zdra- vnikov, a kričanje ni nič poma- galo. V bonišnici mi je sestra lepo ovila roko in odšla sva domov. Ta doživljaj sem si za vedno zapomnila in od takrat nisem več nikoli pomagala pri mletju mesa. Ivanka Fijan. 8/b. OŠ Dornava KI RIRČKOVA TORBA Marca je ^pet za/ivela kuriii. kova pošVd. Tako kot vsako leto je tudi letos šla na pot po petih pn^ gah. Mi JO bomo sprejeli 24. mai- i tKl ormoške občine. V ta namen smo imeli 17. marca sestanek PO. Na sestanku je tovarišica predla- gala mene. da bi sprejela kurirč- kovo pt)što od ormoške občine. ^ Na sprejem kurirčkove pošte bo šla le manjša delegacija. Proslavo pa bomo imeli pred šolo. nato pa JO bomo predali Cirkulansl učencem. Ko smo lansko leto nosili ku- rirčkt)vo p«)što. smo doživeli smolo. Kajti mladinci so nam ple. Tako kol vsako leto sc bo tudi letos steklo vseh pet kurirčkovih torbic na zboru pionirjev, ki ho letos v Kočevju. Katja Šuman. 7/b, OŠ Franca Belšaka, Gorišnica KURIRCKOVA POŠTA Čeprav je od konca NOB mi- nilo že več kot 40 let, še vedno z raznimi dejavnostmi ohranjamo sptimine na takratne ča.se. Ena od teh dejavnosti je tudi kurirčkova pošta. Z njo nadaljujemo delo. ki so ga med vojno opravljali kurirji iz cele Jugoslavije. Kurirji so bili tudi otroci vaših let. ki niso po- znali strahu in so kljub grožnjam okupatorjev prenašali ptišto za partizane. Mnogi so med svojim opravljanjem nalog tudi padli, ker okupator ni imel usmiljenja, če je na,šel pri kurirju pismo. Vsako leto sprejmemo kurirč- kovo pošto od podgorske šole in jo nato varno prenesemo po dolo- čeni ptui do druge šole. Zasede, ki jih postavljamo da- nes, so le simbolične, kajti mi. ki smo bili rojeni v svobodi in v njej tudi odraščamo, si ne moremo predstavljati takratnih dni. Vsi gotovo ne bi bili kos tem nalogam, ici st^ jih kurirji med NOB izvajali. Kurirji se tudi niso nikdar uprii in rekli, da niso sposobni prinesti pošle v drugo enoto. Kurirji, ki so prenašali p<^što. so morali tudi paziti, da niso padli v zasedo. Zato je prav, da s kurirčkovo pošloohranjamo tradicije NOB in nikdar ne pozabimo na liste, ki so žrtvovali svoja življenja, da mi lahko danes živimo v svobodi. Metka Grm. 7/a. OŠ Franca Belšaka, Gorišnica KURIRČKOVA POŠTA Včeraj je skozi naše naselje šla kurirčkova pt)šta. Po skrivnih ptnch SOJO prinesli kurirji iz Jur- šinc. Šli so po poteh, po katerih so v času vojne hodili na.ši vrstniki. Vendar je bilo tokrat delo lažje kot med NOB. Pionirji iz Juršinc so varno pri- nesli pismo v Vitomarce. mi pa smo pol nadaljevali in pismo predah pionirjem iz Trnovske vasi. Kurirčkovo pošto nosimo kot spomin na težke čase med vojno, ko st> naši vrstniki nosili važna sporočila za partizane. Valerija Ilešič. OŠ Vitomarci Po sprejemu kurirčkove pošte so si pionirji v Kidričevem ogledali še zbirko orožja, kar je bilo za mnoge .še posdmo zanimivo. Foto: Konrad Zoreč ZVONČEK Ko zvonček zazvoni, se Irobentka zbudi. Poje svoj premih glas. da sliši jo vsa vas. Ko zvonček zazvdni. se plava vijolica zasmeji. Smeje se in krohota, da njo še sliši človek ta. Ko zvonček zazvoni, se pomlad prehudi. Albina Ml SLO VIČ 6.b OŠ Maksa Bračiča Cirkulane POMLAD J ETV Prišla je vesela pomlad, ki vsak jo je čakal rad. Ptičke že veselo pojo, . in rožce prelepo cveto. Pomladi se vsak veseli, lepo je toplo, tudi kmetje na polju že delajo. Vsa trava zeleni, in drevje vse brsti. Marinka /.•'m. >■.^\. 6. b OŠ Maksa Bračiča Cirkulane Ob sprejemu kurirčkove pošte v Kidričevem je pismo prebrala .\lenka Čelan. Foto: Konrad Zoreč Kurirčkova pošla pri nas v četrtek. 24 marca, je v našo solo prispela kurirčkova torbica. Pionirji smo jo z veseljem pričakovali, j Okrog 12. ure je priteklo na šolsko igrišče pet učencev. Med njimi I tudi učenka, ki je prinašala kurirčkovo torbico. Sprejeli sojo bili na Borlu ! cxl pionirjev iz OS Gorišnica in OŠ Zavrč. Pot do šole jih je vodila mimo '-' obeležij in spx>menikov padlih borcev. Z veseljem smo jih pričakali in jim I tudi slavn(.>stno zaploskah. Pripravili smo tudi krajši kulturni program, na katerem smo prebrali tudi vsebino letošnje kurirčkove pošle, ki seje skrivala v torbi. Nato pa so pot nadaljevali proti Leskovcu in predali j kurirčkovo torbico z vso njeno vsebmo učencem OŠ Leskovec. Tako se vsako leto. še posebej na ta dan. ko potuje po naših krajih kurirčkova p(^šla. spomnimo kurirjev iz NOB. To so bili zelo pogumni pionirji, ki so opravljali težke in zelo nevarne naloge. Prenašali so zaupna sportKila. ki so bila napisana na listkih ali pa so jih izjavljali tudi ustno. Nosili so zdravila, obleko, ubuiev pa tudi hrano za partizane. Te naloge so bile zahtevne, saj so se morali prebijati skozi sovražnikove zasede, skoz dež. vihar in skoraj vedno pon«.>či. Velikokrat so padli v sovražnikovo zasedo, vendar nist) izdali naloge in sporočila. Tudi svoja življenja so darovali za nas. da sedaj mimo in lepo živimo v svobodi. Ljubezen, ki se je izlivala iz njihovih hrabrih src za domovino, jim je pomagala, da so uspešno dosegali svoje cilje. Zmagala je njihova trdna volja. Zalo tudi mi pionirji obljubljamo, da bomo ludi pripravljeni prijeti za orožje in braniti domovino, tudi za ceno svojega življenja. N ikakor ne bomo dopustili nobenemu sovražniku, da bi nam poskušal uničiti to. kar so nam ti hrabri kurirji in vsi b«)ra s prelito krvjo pnbonh. Marija Rakuš. 7. a OŠ .Maksa Bračiča Cirkulane TEDNIK - 14. april 1983 TELESNA KULTURA !N SPORT - 13 NOGOMET Drava-Elkroj3:0(1:0) Stadion v Ptuju, gledalcev 200. sodnik VeieS (Bakovci); Strelci: 1:0 (36) Emeršič, 2:0 (82) Srečko Ceh. 3:0 (88) Simič DRAVA: Domadenik. Potočnik, Goričan, Kralj, DuSan Ceh, Poplatnik, Simič, Vindiš, Ko- zenburger (Perovič). Fmeršič, Arifi (S. Ceh); ELKROJ: Gnezda, Pavlic, Jelen, Sivka, Djurič, Železnik, Kramer, Bolko, Podpečnik (Šušnjar), ICopušar, Kolenc. Igralci Drave so nekoliko nepričakovano, vendar popolnoma za- služeno visoko premagali goste iz Mozirja, s katerimi imajo že vrsto let salbe izkušnje. Tokrat so jih premagali z borbeno igro in veliko zavze- tostjo. Takoj v začetku je imel dve priložnosti Arifi, za tem pa je gostujoči vratar z lepo obrambo zadržal natančen strel Vindiša. Najlepšo prilo- žno.st je zapravil srednji napadalec Kozenburger. ko popolnoma ne- oviran ni premagal Gnezde. Drava je povedla po nekoliko nenavadnem zadetku. Gol je s prostega strela z velike razdalje dosegel Emeršič, saj je gostujočega vratarja zaslepilo sonce. Drugi polčas se je začel z dvema lepima priložnostima Kolenca, vendar se je izkazal domači vratar Domadenik. Gostje so imeh pobudo, priložnosti pa domačini. Tako sta bila Emeršič in Kozenburger sama pred vratarjem, vendar brez uspeha, strel Simiča pa je vratar usmeril v vratnico. Proti koncu je v igro vstopil mladi Srečko Ceh in proti priča- kovanjem gledalcev je to hi\a prava poteza domačega vodstva. Tako je o.sem minut pred koncem odbito žogo poslal v mrežo, v zaključku pa z odlično dolgo podajo omogočil Simiču, daje dosegel tretji zadetek za domačine. Gostje niso igrali tako slabo kot kaže končni izid. Vendar so popolnoma razočarali v zaključnih napadalnih akcijah. Steklar-Aluminij3:1(3:1) Igralci Aluminija so gostovah v Rogaški Slatini kjer so jih domačini premagali z boljšo igro v prvem polčasu, drugi del pa je bil enakovreden. Zadetek za .Aluminij je dosegel Jau.šovec. ALUMINIJ: Škrget. Rihtarič, Petek, Bek, Panikvar, Jaušovec, Dončec, Pignar (Botolen), Škrjanc, Vinkler, Špehonja. Aluminij doma, Drava v gosteh Po štirinajstih kolih tekmovanja v vzhodni območni nogometni ligi je stanje na lestvici naslednje: 1. Š^ladivar 24. 2. Ojstrica 24, 3. Aluminij 18. 4. Brežice 16, 5. Dravinja 14, 6. Elkroj 13, 7. Steklar 12. 8. Drava 12. 9. Proletarec 11, 10. Fužinar 11, 11. Boč 7 in 12. Ljutomer 6 točk. V prihodnjem kolu (v nedeljo popoldan) se bodo igralci Aluminija v Kidričevem pomerili z Dravinjo iz Slovenskih Konjic, Drava pa bo gostovala v Rogaški Slatini pri domačem Steklarju. POLFINALE ZA NOGOMETNI POKAL Aluminij-Skorba4:2(2:0} Strelci: IK) (2) Špehonja, 2K) (14) Dončec, 3:0 (46) Šmigoc, 3:1 (70) Podkrižnik, 3:2 (72) Polajžer, 42 (80) Šmigoc. Aluminij: Šker^et, Ske rjanc. Petek (Rihtarič), Bek, Panikvar, Jaušovec (Koren), Dončec, Smigoc, Šibila, Špehonja; Skorfoa: Valh, Muratovič, Vogrinec I, Mlakar, Vogrinec 1, Mihelič, Hor>at, Vogrinec II, Podkrižnik, Polajžer, Krajnc. Drava-Lovrenc 2:0 (1:0) Strelca: IK) (18) Goričan, 2K) (46) Simič^ Drava: Domadenik, Potočnik, Goričan, Ceh 1, Kralj, Vindiš, Ceh II, Simič, Perovič, Emeršič, Kozenburger; Lovrenc: Pšajd, Beranič 1, Pernat, Medved, Kozoderc, Vidovič, Rihtarič, Klajnšek I. Beranič 11, Leskovar (Klajnšek II). Program v rekreacijskem nogometu v soboto bodo v medobčinskih rekreacijskih nogometnih ligah na- slednja članska srečanja: Hajdina — Zgornja Polskava, Tržeč — Slo- venja vas, Gorišnica —- Skorba, Stojnci — Gerečja vas, Kicar — Spodnja Polskava, Bukovci — Mo.škanjci, Hajdoše — Podvinci, Draženci — Sobetinci; in v nedeljo: Središče — Dornava, Markovci — Oplotnica, l.eskovec — Partizan, Rogoznica — Videm, Osankarica — Apače, Boč B — Grajena in Mladinec — Zavrč. I. kotar TVD PARTIZAN PTUJ Kako pritegniti občane? v telesnovzgojnem druStvu Partizan Ptuj delujejo Štiri sekcije in sicer za gimnastiko, rekreacijo, nogomet in boks. V dejavnost je vključenih 297 občanov, od naj- mlajših do starejših. Pri delu jih spremlja veliko težav. Tako je premalo vaditeljev, premalo po- kritega vadbenega prostora, pa še tega je potrebno plačati, vključe- vanje občanov v njihovo deja- vnost pa je vse prej kot dobro. Predvsem gre za udeležbo na množJčnih akcijah (kros, parti- zanski mnogoboj) ter vključeva- nje v organizacijsko delo. Neko- liko gre boljC v nogometni sekciji, katere ekipa nastopa v medob- činski rekreacijski nogometni ligi. kljub težavam s prostorom in de- narjem pa sekcija za boks dosega odlične rezultate. Predsednik izvršnega odbora Anton Komel poudarja, da bi za normalno delo potrebovali več prostora v telovadnicah, urejeno igrišče v Ljudskem vrtu ter več vaditelskega in organizacijskega kadra. To je še kako res. Namreč, nekdanji člani ptujskega Partiza- na, na sodelovanje sicer zelo po- nosni, so na svojo nekdanjo or- /.acijo popolnoma pozabili. Na srečo ne vsi. Tako bi se lahko znova včlanih ter pomagali z na- sveti, vaditeljskim ali pa organi- zacijskim delom ter dejavnost Partizana razšinli po vseh kraje- vnih skupnostih in pritegnili širok krog občanov. Tako pa so sedaj akcije izredno slabo obiskane in nikakršna spodbuda vztrajnim članom za prihodnje delo. Kljub takšnemu stanju pa \ TVD Partizan Ptuj ne sedijo kri- žem rok. Ob rednem delu v telo- vadnicah in zunanjih pv)vršinah gre prizadevanje vodstva v iz- Z nastopa gimnastičnih vrst v telovadnici osnovne šole Tone Znidarič ' (foto 1. kotar) boljšanje pogojev. Tako v krat- kem pričakujejo potrdilo o las- tništvu nad športnimi površinami v Ljudskem vrtu. ki bi jih radi uredili. Tako želijo izboljšati no- gometno igrišče, urediti slačilnice, okolico in igrišče za odbojko. Menijo, da bi takšni izboljšani pogoji pritegnili vehko več obča- nov icot se jih sedaj ukvarja z. re- kreativno vadbo. Ljudski vrl že- lijo urediti s sodelovanjem Sred- nješolskega centra, mestnih kra- jevnih skupnosti in telesnokul- tume skupnosti. 1. kotar KOŠARKA Poraz v zadnjem kolu Člani KK Ptuj so v zadnjem kolu tekmovanja v vzhodni ob- močni republiški ligi gostovali v Polzeli in z domačim Garantom izgubih z 79:94 (31:54). Tekma med prvo- in tretjeuvrščeno ekipo je bila v športni dvorani pred okrog 200 gledalci, vodila pa stajo Ljubljančana Djordjevič in Šulc. PTUJ: Erbus. Damiš 2. Vol- majer 4. Reš 9. Beranič 22. Cobelj 10, M. Kotnik 20. R. Kotnik 12. Vučinič. Marcič. Domačini so takoj v začetku povedU in vodstva niso izpustili do konca srečanja. Plujčani so zelo slabo igrali v obrambi, saj so jim domačini pobrali večino od- bitih žog. ob tem pa v napadu neusmiljeno zadevali. Ptujčane pa met tokrat ni služil, saj so v prvem delu dosegli le 31 košev. Drugi del so začeli bolje in se v 12. minuti približali na 12 košev razlike. To pa je bilo vse. kar so v tem srečanju dosegli, čeprav .so nastopili brezcenlrovDobrijeviča in Bedrača. Vendar to ne more biti iz.govor. saj so bili v Polzeli nad- igrani m zmaga Garanta je popl- noma zaslužena. _________LZ. ORMOŽ-BREŽICE 2822 (9:5) Igrišče Ormoža, gledalcev 100. Sodnika Hartman in Mundjar iz Murske Sobote. Ormož: Gaberc. Verbančič, Žižek 3. Vukan 4. Hebar 2. Polak 9, Žemljic F.. Žemljic T., Zaba- vnik 9, Hedžet. Bedrač. Brežice: Jurkas, Ban 6, Vrsto- všek 4, Vizjak. Rozman, Gerjevič 2, Valenčak 6. Fink 2. Galič 2. Lukeš, Ilovar. V povprečni igri je Ormož za- služeno premagal ekipo Brežic. Zmaga ni bila vprašljiva, saj je ekipa Ormoža vodila ves čas tek- me. V ekipi Ormoža se je poznala odstotnost kaznovanega Krsliča. Pri domačinih so bili najboljši Polak. Zabavnik ter zopet odličen \ ralar Gaberc. pri gostih pa Ban ter Vrstovšek. V soboto bodo Ormožani go- stovali in sicer v Dobovi. TM Več poudarka zaščiti v stanovanjskih enotah Minuli petek je bilo v gasilskem domu v Ptuju posvetovanje ob- činskih štabov za civilno zaščito bratskih občin SR Hrvatske in Slovenije. Posvetovanja so se udeležili predstavniki štabov iz vseh sodelujočih občin, iz ptujske občine pa .še drugi nosilci izvaja- nja civilne za.ščite. Namen tega posvetovanja je bil, da najodgovornejši delavci na področiu civilne zaščite vsestran- sko o.svetlijo vlogo in naloge de- lovnih ljudi in občanov na p<5d- ročju osebne in vzajemne zaščite, da izmenjajo izkušnje, ki so pri- dobljene v posamezni občini ter na osnovi teh zastavijo svojo delo za prihodnje. V uvodu je spregovoril Franc Tetičkovič. predsednik Skupščine občine Ptuj. nakar so posamezni strokovnjaki s področja SLO in civilne zaščite opozorili na pro- blematiko posameznih področij dela civilne za.ščite v .sklopu SLO in družbene samozaščite. Posebna skrb mora biti posve- čena usposabljanju celotnega prebivalstva. Pn tem se je treba opirati na strokovne kadre s pod- ročja zdravstva, požarnega var- stva. Rdečega križa, socialnih služb, inšpekcijskih služb in dru- gih, ki že tvorijo široko bazo strokovnih kadrov in lahko veliko pripomorejo k dvigu samozašči- Ob požaru » stanovanjskem bloku Zihertova ploščad 18. so se sta- novalci umikali pred zaduštjivim dimom po lest>ah čez balkone Foto: S. Vičar tnega znanja prebivalstva. Po- membne izkušnje na tem pod- ročju so pridobljene v okviru akcij »Nič nas ne sme presenetiti« in obrambno zaščitnih predavanj za prebivalstvo. V razpravi so se zavzeli za hi- trejše in bolj vsestransko samo- zaščitno organiziranje in uspo- sabljanje vsega prebivalstva. Osebna in vzajemna zaščita se mora izražati kot stalna organizi- rana aktivnost vseh delovnih ljudi in občanov v njihovih krajevnih .skupnostih, stanovanjskih zgrad- bah, deloviščih. v prometu, te- meljnih in drugih organizacijah združenega dela. skratka povsod, kjer delajo, prebivajo ali potujejo. V tem letu bo dan poseben po- vdarek organiziranja in uspo- sabljanja enot v stanovanjskih enotah, saj je v zadnjem obdobju bilo več velikih požarov zato. ker ni bilo nikogar, ki bi znal pogasiti začetni požar. To je še toliko po- membnejše, ker se za kurjenje v.se več uporablja nafta. Vsekakor bo v stanovanjskih enotah potrebno poskrbeti tudi za ustrezno gasilno opremo in opremo za nudenje pr»e medicinske pomoči. I>)govorili so se še. da bo le- tošnja medrepubliška vaja enot in štab«n civilne zaščite bral:>kih občin v Mariboru. Lojze Cajnko l-vod v razpravo je imel Feliks Bagar. poveljnik občinskega štaba za civilno zaščito Foto: L. C. Prireditve in športna tekmovanja od Dnevu mladosti Občinska konferenca ZSMS Ptuj bo letos organizirala naslednje prireditve in športna tekmovanja: Najprej b«)mo pospremili zvezno štafeto, ki jo bo vodila pot skozi kraje naše občine, 15. maja. Sprejeli jo burno v Cirkovcah in jo ponesli v smeri Ix)vrcnca, nato Videm, Bori, Markovci, Dornava, Polenšak, tu jo bomo predali ndadim iz ljutomerske občine. Še istega dne se bo zopet vrnila in nadaljev aia pot po ptujski občini. Sprejeli jo bomo v vasi Gočova in bo nadaljevala pot v smeri Trnovska vas, Ptuj, tfOrišnica, nato jo bomo predali mladincem iz Ormoža. V vseh večjih krajih bodo ob tej priložnosti organizirani svečani sprejemi s kulturnim programom, v Ptuju pa bo osrednja prireditev. Skupaj z OŠ Kidričevo bomo organizirali osrednjo proslavo ob dnevu mladosti, ki bo 25. maja v Kidričevem. Ob tej priložnosti smo pripravili tudi športna tekmovanja, ki se bodo odvijala v naslednjih panogah: Rokomet 9.4. ob 8. uri pri OŠ Tone Znidarič Košarka 16.4. ob 8. uri pri OŠ Tone Znidarič Streljanje 22. 4. ob 17. uri na strelišču v dvorani Mladika Šah 30.4. ob 9. uri v klubu mladih Pikado 30.4. ob 9. uri v klubu mladih. Nogomet 7.5. ob 8. uri pri OS Ione Znidarič Namizni tenis 7. 5. ob 8. uri v dvorani Mladika Finalna srečanja pa bodo: v rokometu 14.5. ob 9. uri: v košarki 21. 5. ob 9. uri; v malem nogometu 25.5. ob 16. uri. Vse ekipe se lahko prijavijo pred tekmovanjem, tudi še na dan tekmovanja. Zdravko Jemejšek ROKOMET Radgona-Drava 17:15(9:9) Članice RK Drava >o v soboto popoldan nepričakovano izgubile v Gornji Radgoni. Kljub temu. daje ekipa močno pomlajena.je zapravila vehko priložnost za zmago. Ptujčanke so namreč v prvem f>olčasu. fK)vedle kar z 9:3. Pri takšni razliki je trener v igro vključil mlajše igralke. Domačinke so se razigrale in tudi trenutno najmočnejša postava Drave jim ni bila kos. tudi ko zaradi poškodbe ni zadnjih deset minut igrala najboljša strelka Radgone Slavica Mlinaric. Tako je bila tudi ta prilo- žnost Drave zapravljena, saj Ptujčankam popolnoma nič ni uspevalo DRAVA: Farič. Štehamik 1, Gomilšek, Rimele, Majcenovič, Vičar 4. Vraber I, Galun 5, Zupane, Radanovič 4, Korošak, Vtič LESTVICA: 1 Itas Kočevje 24.2. Burja 23.3. Iskra 19.4. Polana 17. 5. Drava 16. 6. Izola 15, 7. Fužinar 14. 8. Šm.artno 12. 9. Peko 10. 10. Radgona 9. 11. Duplje 5, 12. Eta 4 točke. V 15. kolu se bodo Ptujčanke na svojem igrišču pomerile z Izolo. Srečanje bo v nedeljo dopoldan s pričetkom ob 10. uri. Minerva-Velika Nedelja 32:28(13:12) Igralci Velii^e .Nedelje so upali v usp^ na zadnjih vročem igrišču športne dvorane v Žalcu. Poročila s srečanja navajajo, daje bilo srečanje do zadnjih 15 minul izenačeno, v zaključku pa so si domačini priiigrah nekaj zadetkov prednosti in zmagali. Člani RK Velika Nedelja niso u.speU zaustaviti odličnega domačega krožnega napadalca V.^glerja, kije dosegel kar 13 zadetkov. VELIKA NEDELJA: Lah. Sok 1. Zorii, Gregorin 3. F. Cvetko 3, Savo 10. Majcen 3. Zorko 6, M. Cvetko. Bezjak 2. Baklan. V soboto zvečer bo v Vehki Nedelji gotovo dobra rokometna predstava. Domači igralci se bodo namreč pomerili z dnigouvrščeno Sevnico. LESTVICA: !. Krško 20. 2. Sevnica 19, 3. Rudar 17,4. Izola 16, 5. Aero Celje 16. 6. Minerva 15, 7. Peko 14, 8. Prule 11 (srečanje manj), 9. Usnjar 11. 10. VeHka Nedelja 10 (srečanje manj), 11. Branik 8 in 12. Mokerc K IG 8 točk. Aero Celje-Drava 25:19(12:6) Mladinci Drave so po pričakovanju izgubili proti vodilni ekipi vzhodne republiške lige. Razlika bi bila lahko večja, pa ludi občutno manjša, saj .so Plujčani zastreljali kar štiri sedemmetrovke. DRAVA: Matjašič, Tumpej. Vukašinovič. Gobec 1, Korpar 1. Habjanič 4. Horvat 1, Žmavc 6, Iljavec, Potočnik 5, Terbuc 1. Milunič. V nedeljo dopoldan (ob 9. uri) se bodo mladi igralci Drave, ki so še pri dnu lestvice, v Ptuju pomerili z močno ekipo ravenskega Fužinarja. 1. kotar NAMIZNI TENIS Mladinke NTK Petovie devete v Jugoslaviji Na ekipno prvenstvo JuEosiaviic za mladinke v Zagrebu so se kvaliHciralc ludi mlade igralke NTK Pelovie. V močni konkurenci, saj so nastopale najb(..ljše ekipe iz vseh republik in pi-)k raj in. so osvojile deveto mcslo.Zaekipt)sonasU)pale Sonja .Mannkovič, Valerija Novak, Tamara Kampuš in Ines Markič. Re/uliati: Petovia—Kreka Jcdinstvo(Tuzla) 1:5; Pelovia—Proleter (Čoka) 2:5; Pelovia—Dom pionira (TiU)va Mitrovica) 5:0; Pelovia— Ilirija (Ljubljana)3 5; Petovia—Maraton (Zagreb) 2:5; Petovia—Mladi borac (Zupanac) 5:2; Petovia—Senta 5:2. UM 14 - ZA RAZVEDRILO 14. april 1983 - TEDNIK CDNIK - 14. april 1983 OGLASI iN OBJAVE - 15 Dobra nastopa Turka in Merca v nedeljoje bila v Ij ubljanski tivolski dvorani Velika revija slovenskega boksa, na kateri so tekmovalci petih slovenskih klubov pokazali kaj znajo in kako napredujejo. Spremljanje nastopov slovenskih boksarjev na prireditvah in tek- movanjih v minulih dveh letih kaže na lep napredek, čeprav so za jugoslovanskim vrhom Se precej zadaj. To so potrdili tudi nastopi Ptujčanov na državnem pr- venstvu, ko .so bili veliko bolj enakovredni na.sprolniki kot leto ali dve nazaj. V Ljubljani sta nastopila tudi dva člana .sekcije za boks TVD Partizan Ptuj in sicer Šandi Turk in Albin Mere. Oba sta se predstavila v dobri luči in požela veliko priznanj. Turk je v velterski kategoriji z lepim in čistim boksom (to je značilnost f>ole trenerja Slavka Dokla) premagal domačina Kerpiča, Mere pa je tokrat tesno izgubil s »starim znancem« Tarami.šem iz Maribora. Razmerje med tema tekmecoma je sedaj 4:4. TakJnih enakovrednih borcev bi bilo v vsaki kategoriji potrebno več. tojc namreč eden pomembnih pogojev za boljšo kakovost. Ptujski boks pa je dobil še eno priznanje. Trener Slavko Doki je namreč postal predsednik komisije /a delo z mladimi, karje priznanje za dolgoletno vztrajno in kakovostno delo kljub slabšim pogojem kot so v drugih sredinah. ^ 1. kotar { IVIladinski delovni tabor „Trebče83" v letošnjem letu bo na področju občin Šmarje pri Jelšah, Krško in Brežice potekala nova mladinska delovna akcija republiškega značaja TRF.BCE 83. Dela bodo potekala pri gradnji kanalizacije v Bistrici ob Sotli. urejanju spominskega parka Trebče. urejanje cest in eleklro omrežja. Na.selje akcije bo v Bistrici ob Sotli. Mladinski delovni tabor je ena izmed novosti, kijih pnna.ša letošnje briga- dirsko poletje in pomeni novo obliko mladinskega prostovoljnega dela. ki bo. če bo uspešna, postala stalna. Izbor bo organiziran v času od 17. julija do 6. avgusta. Vsi. ki se zanimate zanj, se lahko prijavite v OK ZSMS, v okviru družbenih organizacij in društev, v mladinskih turističnih poslovalnicah v Ljubljani. Celju, Novem mestu, Kranju in Mariboru ter v turističnih poslovalnicah TTG. In kaj nas »čaka«? Sestumo delo po skupinah, brigadirska oprema, hrana in bivali.šče. možnost vključevanja v razne dejavnosti v prostem času (tečaji. Šport, itd.) Kljub temu, daje tabor organiziran od 17. julija do 6. avgusta, lahko v njem sodelujete manj časa oziroma vsaj sedem dni. Sle se že odločili za? 1. Hunjet Slavnostno sejo so s svojim kulturnim programom pozdravili pionirji OŠ Kidričevo Slavnostni govornik je bil Miro Kovač, predsednik sveta KS V KIDRIČEVEM SO PRAZNOVALI Kot smo poročali so Kidričani pričeli s prireditvami ob svojem 10. krajevnem prazniku izrazito delovno. Prve dni aprila so na- mreč pričeli s prostovoljnimi de- lovnimi akcijami ob čiščenju in urejanju naselja. Omeniti velja, daje v akcijah .sodelovalo staro in mlado, saj so se poleg starejših krajanov vanje vključih tudi mladinci in pionirji. Osrednja prireditev ob letoš- njem krajevnem prazniku pa je bila v soboto, 9. aprila v prostorih tamkajšnje osnovne šole, ki tako kot kraj in tovarna, nosi ime po velikem revolucionarju in gospo- darstveniku Borisu Kidriču. V avh šole je v počastitev praznika fotoamater in naš dopisnik Kon- rad Zoreč pripravil razstavo fo- tografij o gradnji spomenika Bo- risu Kidriču. Slavnostno sejo skupščine in vodstev družbeno- političnih organizacij so pričeli pionirji osnovne šole s kulturnim programom in svojo čestitko ob krajevnem prazniku. Zatem so imenovali tričlansko delegacijo iz predstavnikov krajevne organi- zacije zveze borcev, osnovne or- ganizacije ZSMS in pionirske or- gimizacije, ki je s slovesnosti po- nesla venec k spomeniku Borisa Kidriča. Slavnostni govornik je bil Miro Kovač, predsednik sveta KS, kije govoril o liku pokojnega Borisa Kidriča. Ta bi v ponedeljek 11. aprila dopolnil 71 let, če ga ne bi kruta bolezen iztrgala iz naše sredine. Miro Kovač je govoril tudi o razvoju krajevne skupnosti in o uspehih, ki so jih v zadnjih letih dosegli. Zatem je tajnik kra- jevne konference SZDL. France Meško podal obrazložitve za pet S slovesnosti so ponesli venec k spomeniku Borisa Kidriča bronastih odličij osvobodilne fronte slovenskega naroda, ki so jih ob krajevnem prazniku pode- lih: Stanku Kovačecu iz Kidriče- vega za dolgoletno aktivno delo v KS. Jožetu Safranku izStrni.ščaza aktivnosti v krajevni samoupravi. Alojzu Podgoršku iz Njiverc za dosežene uspehe na področju kmetijstva in aktivnosti v krajevni skupnosti, športnemu društvu Apače za dosežene uspehe na športnem področju in pri razvoju rekreacijskega športa, ter aktivu ZSMS Kungota za dosežene uspehe na kulturnem področju. Udeležence slavnostne seje je X)zdravil tudi Milan Cucek, se- cretarobčinske konference SZDL Ptuj. ki je ob koncu vsem kraja- nom še čestital ob krajevnem prazniku. Sicer pa se bodo prireditve v počastitev praznika KS Kidričevo nadaljevale skozi ves april, do sredine maja. Na sporedu imajo več športnih srečanj, tradicional- no strelsko tekmovanje za pokal KS, s prostovoljnim delom bodo uredili trim stezo, v sredini maja pa bodo prireditve zaključili s tradicionalnim srečanjem brat- stva in prijateljstva, v katerem sodeluje 16 osnovnih šol iz raijnih krajev Jugoslavije. M. Ozmec Ptujski brigadirji na ZiVlDA »Partizanski puf in ,^uha Krajina" Le še dober mesec dni nas loči od dne, ko se bodo tudi uradno pričele letošnje republiške in zvezne mladinske delovne akcije, ko bodo bri- gadirji in brigadirke ponovno zasedli čez zimo osamela brigadirska naselja, ko bodo zopet znanilci novega dne. Tudi brigadirji ptujske občine se pripravljamo na ta dan. Ne le. da bomo v brigadirskem nase- lju v Dornavi pozdravili prvo letošnjo izmeno mladih, ki bo s svojim delom pripomogla k hi- trejšemu razvoju Haloz in Slovenskih goric, ampak bomo že v juniju poslali v Vojvodino mladinsko delovno brigado, ki bo predvidoma štela petdeset (50) brigadirjev in brigadirk. Na OK ZSMS (Trg MBD l/II, soba 20) se že zbira- jo prijave, vendar ugotavljamo, da je dosedanja starostna struktura prijavljenih razmeroma mlada. Seveda pričakujemo še več prijav sred- nješolcev, ki pa bodo morali pred rokom izpol- niti obveznosti v Soli (pričetek akcije je 5. juni- ja) in prijave mladih iz združenega dela. Ve- mo, da njihova udeležba ne bo množična, ven- dar kljub temu upamo, da bodo delovne orga- nizacije omogočile odhod na mladinske delovne akcije najzaslužnejšim mladincem. Poleg udeležbe na MDA v Vojvodini bomo mladi ptujske občine v avgustu sodelovali na ZMDA Suha krajina (naselje v Žužemberku pri Novem mestu). Tudi za udeležbo na tej akciji že sprejemamo prijave, kakor tudi za MDB brat- skih občin, ki bo v juliju sodelovala na MDA OSIJEK. Pridite, prijavnice so pripravljene! I. Hunjet 3. OBČINSKO TEKMOVANJE KOVINARJEV LE OKROG 40 UDELEŽEI\ICEV v soboto, 16. aprila bo v štirih ptujskih OZD tretje proizvodno — delovno tekmovanje kovi- narjev občine Ptuj, na katerem bo sodelovalo okrog 40 tekmovalcev. Letos so se jim pridru- žili še tekmovalci iz Tamovega obrata v Ptuju in iz CDL Ljubljana — temeljne organizacije Ptuj. Znova se za tekmovanje niso odločiU delavci, zaposleni pri zasebnih delodajalcih ob- čine Ptuj. Tekmovalci bodo najprej preizkusili teoreti- čno znanje, zatem pa je na vrsti praktični del tekmovanja, ki bo zaključen okrog 13. ure. Za takrat je tudi predviden sklep tekmovanja in razglasitev najboljših po posameznih discipli- nah. Občinsko tekmovanje je baza za republiško, ki bo meseca maja na Jesenicah. MG ČRNA KRONIKA v tedn u od 4. do vključno 11. aprila so miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov posredovali le v dveh prometnih nesrečah in pri tem zabeležili eno hudo in kar šest lažjih telesnih poškodb. Vzroki nesreč so bili neprimerna hitrost in vinjenost ter pretesno prehitevanje. Na vozihh pa je tokrat za okoh 103 tisočake materialne škode. PRETESNO PREHITEVAL Do hujše prometne nesreče je prišlo v torek. 5. aprila ob 21.45 na lokalni cesti v Hrastovcu pri Bor- lu. Kolesar Štefan Meglic se je peljal iz Zavrča proti Ptuju. V Hrastovcu ga je dohitel voznik kolesa z motorjem Miroslav Ba- uman iz Turškega vrha. Zaradi pretesnega prehitevanja je zadel v pedal kolesa, zaradi česar sta se obe vozili prevrnili. Pri tem se je hudo poškodoval voznik kolesa z motorjem Bauman. njegov sopo- tnik Marjan Lazar in kolesar Meglic pa sta utrpela le lažje po- šktidbe. Na vozilih je za okoli tri tisočake materialne škode. ZARADI PREHITRE V02NJE Do nezgode je prišlo tudi v če- j trtek. 7. aprila ob 17.30 na regi- j onalni cesti v Šikolah. Voznik o.sebnega avtomobila Mirko Pa- nič iz Slovenskih Konjic je peljal iz smeri Ptuja proti Pragerskemu. V Šikolah je pripeljal v desni ostrejši ovinek s preveliko hitros- tjo, zaradi česar ga je zaneslo v levo. V tistem trenutku je iz na- sprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila Hranislav Skenderovič iz Novega Marofa. Pršlo je do trčenja v katerem sta se poškodovala oba voznika ter so- potnika Alojz Roškar iz Sloven- skih Konjic in Abdul Ražak iz Iraka. _ OM TRAGIČNA DELOVNA NEZGODA v nedeljo. 10. aprila, nekaj po 11. uri seje zgodila huda delovna nezgoda pri podiranju dreves ob stari strugi Drave, nedaleč od Skorbe, v kateri se je smrtno po- nesrečil 69-letni Franc Vratič iz Skorbe. Do nesreče je prišlo, ko je Vratič skupaj s .svojim sinom Francem s 13 metrsko jekleno vrvjo ruval jelše. Oče je sinu dajal znake in stal ob strani, medtem ko je sin s traktorjem ruval drevesa. Pri dvanajsti jelši, ki je bila že napol podrta, se je oče zadrževal pre- blizu. Ko je jelša padla, gaje ena od vej udarila tako močno, da je bil na mestu mrtev. POZOR PRED POŽARI! Miličniki postaje milice Ptuj so v minulem tednu zabeležili tudi dva — razmeroma majhna tra- vniška požara. V obeh primerih je šlo za neprevidno sežiganje suhe trave in vejevja. Ponovno opoza- rjamo na skrajno previdnost ob takšnih in podobnih primerih. Ni dovoljeno kuriti v bližini gozdov, sploh pa ne v takšnem vetru, kot je bil v minulih dneh in je nasploh značilen za spomladanski čas. -OM ZAČETEK SETVE 1 Štirinajst dni prepozno Sejalci sladkorne pese bi se morali pojaviti na poljih konec marcj^ vreme, ki tokrat kmetovalcem ni bilo naklonjeno, paje setev prestavljaij^ iz dneva v d^^n. iz tedna v leden. Minuli teden je bilo nekaj poskusov predvsem na poljih kmetijskega kombinata, uradno pa seje setev pričel^ v začetku tega tedna. Zamuda je precejšnja, vendar ne takšna, daje ne bi bilo mogoče nadoknaditi, če bo le vreme v naslednjih tednih nekoliko bolj ugodno. Strokovna služba zadruge svetuje vsem, ki bodo na svojih kmetij, skih površinah sejali sladkorno peso, da zemljo dobro pripravijo, da ne bo ob prihodu sejalnice nepripravljena površina povzročala še dodatnci zamude. Jb' V TGA počastili spomin J na Borisa Kidriča I v ponedeljek, 11. aprilaje minilo 30 let odkarje po dolgi in zahrbtni bolezni smrt iztrgala revolucionarja, sotvorca nove Jugoslavije in veli- kega gospodarstvenika Borisa Kidriča. V TGA Kidričevo so njegov spomin počastili na popoldanski slavnostni seji samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. O liku Borisa Kidriča je govoril predsednik centralnega delavskega sveta Milan Klajnšek. Določili pa so tudi dve delegaciji, ki sta položili venca k spomeniku Borisa Kidriča v naselju in k spominski plošči v tovarni. _OM Zlati par Čuš iz Kicarja ^ Po nekajtedenskem zatišju je bilo v soboto, 9. aprila na matičnem uradu v Ptuju spet slovesno. Pred pooblaščenim delegatom skupščine občine Ptuj in matičarjem sta po petdesetih letih .skupnega življenja slovesno obnovila zakon.sko zvezo Franc in Terezija Cuš iz Kicarja 119, KS Heroja Lacka Rogoznica. Oba zlatoporočenca sta v 73 letu starosti, Franc je upokojen komunalni delavec, Terezija pa je gospodinjila in opravljala druga dela doma. Imela sta pet otrok, danes pa se vesehta tudi ob 14 vnukih in enem pravnuku. Franc in Terezija Cuš ob razglasitvi za zlatoporočenca. Foto: Langerholc osebna hroniha Rodile so: Marija Anžel, Kicar 19/a — dečka; Dragica Šori, Kicar 86 — Danijela; Vidoslava Dikosavič, Koračice 78 — deklico; Marija Ribič. Novinci 4 — Roberta; Sonja Puc. Borovci 16 — Mitja; Anica Kovač. Krčevina 51 — deklico; Kristina Borak, Belski vrh 106/a — dečka; Nevenka Šešek. Drenovec 17 — Petro; Violeta Klobučar. Obrez 13 — Simona; Mira Fištravec, Oslušev- ci 32 — Petro; Marija Kovačec, Gabernik 6 — dečka; Darja Hameršak, Muretinci 43 — De- nisa; Terezija Baum, Zagorci 41 — Suzano; Vera Lovrenčič, Črmlja 21 — dečka; Irena Les- jak, Moškanjci 46/b — Nino; Ljiljana Polajžar, Dobrava 29 — Martino; Milena Kostanjevec, Stojnci 27 — dečka; Veronika Butolen. Dobrina 68 — Roberta; Dragica Munda. Stanovno 36 — Ksenijo. Poroke: Milan Čuček. Kameno 3/a, Šentjur pri Celju in Stanislava Kosi, Poljska c. 3; Jakob Zgre- bec. G. Višnjica 42 in Ana Meznarič. G. Višnjica 42; Branko Hojnik, Hlaponci 10 in Ivanka Martine. Šalek 41; Samo Godec, Mežica. Fužinarska 22 in Ana Klasinc, Mihovce 32; Jožef Pre- dikaka. Apače 13 in Dragica Turk, Apače 153; Stanislav Vilč- nik. Kicar 125 in Štefanija Šmi- goc, Kicar 125; Bojan Kovačec. Ciril-Metodov dr. I in Vlasta Mramor, Potrčeva 35; Franc Trstenjak, Ptujska cesta 45 in Frančiška Krajnc. Sovjak 9; Šte- fan K rajne. Sovjak 9 in Irena Krajnc, Sovjak 14. Umrli so: Ehzabeta Vogrinec. Pavlovski vrh 8. roj. 1900, umrla 3. aprila 1983; Marija Kokol, Brezovec3l. roj. 1908, umria 4. aprila 1983; Ana Hercog, Paradiž 10, roj. 1905. umrla 5. aprila 1983; Anto- nija Sever, Tmovci 44, roj. 1904, umrla 5. aprila 1983; Matilda Majhen. Jurovci 4. roj. 1937, umria 10. aprila 1983; Pavel Cvetko, Zagorci 70, roj. 1919. umri 9. aprila 1983. TEDNIK zdaja zavod za časopisno in radij- sko dejavnost RADIO-TEDNIK 32250 Ptuj, Vošnjakova 5, poštni Dtedal 99, Ureja uredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi novinarji zavoda, direktor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgovorni urednik FRANC FIDERSEK, tehnični ure- dnik ŠTEFAN PUŠNIK, novinarji: lože Bračič, Nevenka Dobljekar, Majda Goznik, Ludvik Kotar, Martin Ozmec in Marjan Šneberger. Ure- dništvo in uprava Radio-Tednik, telefon (062) 771 -261 m 771-226. (^loletna na'"OČrjDa znaša 450 di- narjev, za tujino 1.125 dinar- jev. Žiro račun SDK Ruj 52400-603-31023. Tiska ČGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov m stori- tev v prometu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.