Primerjalni frazemi z zoonimnimi sestavinami v prekmurskem narečju in makedonščini
Mihaela Koletnik, Gjoko Nikolovski
Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Koroška cesta 160, SI 2000Maribor, mihaela.koletnik@um.si, gjoko.nikolovski@um.si
- 1.01 Izvirni znanstveni članek - 1.01 Original Scientific Article -
Prispevek obravnava primerjalne frazeme, ki imajo kot eno od sestavin poimenovanje za žival. Slovenski narečni prekmurski frazemi so primerjani s frazemi v genetsko sorodnem (južnoslovanskem) makedonskem jeziku, pri čemer se opiramo na slovar primerjalnih frazemov (Hrvatsko-slavenski rječnikporedbenih frazema (2006); slovenski del Erika Kržišnik) in makedonski frazeološki slovar (0pa.3eojiowKU peHHUK Ha MaKedoHCKUom ja.3UK, 2003; 2008; 2009) ter ugotavljamo podobnosti in razlike med njimi. Vzporejanje narečnih prekmurskih in makedonskih frazemov pokaže, na osnovi katerih mentalnih podob je nastal isti frazeološki pomen v obeh primerjanih jezikih in ali so bile iste (ustaljene, resnične, domnevne, pogosto tudi antropomorfno pripisane) lastnosti posamezne živali motivirajoče pri njihovem nastajanju.
The article deals with comparative idioms, a component of which is the naming of animals. Slovenian Prekmurje dialect idioms are compared to idioms in the genetically related Macedonian language. Here we make use of the dictionary of comparative idioms (Hrvatsko-slavenski rječnik poredbenih frazema (2006); Slovenian part by Erika Kržišnik) and Macedonian Phraseology Dictionary (0pa.3eojowKU peHHUK Ha MaKedoHCKUom ja.3UK (2003; 2008; 2009)) and determine the similarities and differences between them. Contrasting Prekmurje dialect idioms and Macedonian ones shows which images generate the same idiomatic meaning in both compared languages and whether the same (established, real, alleged and frequently also anthropomorphically ascribed) characteristics of individual animals were motivational at the time of their creation.
Ključne besede: frazeologija, živalski frazemi, slovenščina, prekmursko narečje, makedonščina
Keywords: phraseology, animal idioms, Slovenian, Prekmurje dialect, Macedonian
0 Uvod1
Kontrastivne primerjave frazeologije različnih jezikov kažejo, da v frazeološkem sestavu dveh ali več jezikov pogosto prihaja do podobnosti, ki se odražajo zlasti v
1 Prispevek je nastal v okviru Raziskovalnega programa št. P6-0156 (Slovensko jezikoslovje, književnost in poučevanje slovenščine - vodja programa prof. dr. Marko Jesenšek), ki ga je sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna.
— 83 —
Mihaela Koletnik, Gjoko Nikolovski
procesih frazeologizacije in izkazujejo nekatere univerzalne zakonitosti (Jesenšek 2000 : 242-243). Po Savelievi (2004: 93) k podobnim načinom izražanja situacij v frazemih prispevajo podobne življenjske izkušnje, podoben način mišljenja in dojemanja ter tesni zgodovinski stiki med posameznimi narodi.2
Primerjalni frazemi predstavljajo strukturni tip, ki je zelo pogost v vseh jezikih. Po Kržišnikovi (2008: 39) so primerjalni frazemi modelne podobe, ki neposredno kažejo odnos do življenjskih okoliščin, v katerih se nahajajo rojeni govorci, pri čemer so kot vir za kulturološko interpretacijo še posebej značilni primerjalni fra-zemi, ki izražajo fizične ali psihične lastnosti človeka in temeljijo na povezovanju z živalmi, rastlinami, naravnimi pojavi itd. V njih gre za pripisovanje lastnosti ene stvari kaki drugi stvari, pri čemer so nekateri etaloni3 skupni mnogim (nacionalnim itd.) skupnostim, obstajajo pa tudi taki, v katerih se kažejo posebnosti določenega naroda, jezika in/ali kulture. Kržišnikova (prav tam: 33-34) predstavlja tri med seboj povezane, a metodološko različne pristope pri raziskovanju součinkovanja jezikovnih sredstev in kulture, in sicer tradicionalnega etnolingvističnega, ki z diahrono analizo odkriva pojavljanje kulturnih plasti pri nastajanju frazemov; novo nastajajočega lingvokulturološkega, ki proučuje sposobnost frazeoloških sredstev odslikavati sočasno kulturno samozavedanje neke (jezikovne) skupnosti, njeno mentaliteto, vrednote itd., in kontrastivnega, ki je prav tako usmerjen v sinhroni opis, a s sopostavljanjem frazeoloških sistemov različnih jezikov skuša odkriti podobnosti in razlike med njimi. Slednjega smo izbrali za obravnavo frazeološkega gradiva v pričujočem prispevku, kjer bomo sopostavili slovenske narečne prekmurske4 frazeme z zoonimnimi sestavinami z istovrstnimi frazemi v makedonskem jeziku. Za primerjavo med dvema socialnozvrstno različnima jezikovnima različ-koma5 smo se odločili iz več razlogov, in sicer: (1) slovenščina in makedonščina sta
2	Tako npr. o germanizmih v frazemih Slovarja .slovenskega knjižnega jezika od M do N piše Irena Stramljič Breznik (2009: 63-74), o nastanku frazemov na podlagi semantičnih figur pa Irena Stevovic (2017: 67-84).
3	Telija (1996: 242) stalne primere imenuje etalone.
4	Prekmursko narečje je najbolj vzhodno slovensko narečje ob meji z Madžarsko in Hrvaško. Zaradi številnih in ostrih razdelitev Prekmurja vse do 18. stoletja so se na tem območju oblikovala tri temeljna podnarečja: severno - goričko (ob zgornji Lendavi in v Porabju), osrednje - ravensko (od Cankove prek Murske Sobote do Filovcev in Kobilja) in južno -dolinsko (vzdolž Mure). Med seboj se razlikujejo po mlajših prekmurskih razvojih, ki se kažejo zlasti v (1) različnih odrazih za dolgi in kratki a, (2) v razvoju končnega -l v -o ali -u in (3) v izgovoru zvočnika j, ki se v južnem in delu vzhodnega osrednjega podnarečja izgovarja kot j, sicer kot dj, g, k ali dž, medtem ko so starejši glasoslovni in oblikoslovni razvoji dokaj enotni. Več o prekmurskem narečju glej pri Koletnik (2008: 9-16).
5	Brozovic (1970: 10-14) in Šekli (2013: 71-72) za jezik uporabljata termin idiom, razumljen kot »splošen, kvalitativno in hierarhično nevtralen in nedoločen termin«. Idiom je lahko geolekt, tj. zemljepisna jezikovna pojavnost, sociolekt, tj. družbena jezikovna pojavnost, ali hronolekt, tj. časovna jezikovna stopnja, različica geolekta ali sociolekta. Merila delitve idiomov so organskost : neorganskost, konkretnost : nekonkretnost, višja : nižja hierarhična stopnja. Jezik v geneolingvističnem pomenu je zemljepisna jezikovna pojavnost (geolekt) in je definiran kot abstraktni (tj. diasistemski) organski (tj. nestandardizirani) idiom višje hierarhične stopnje. Če je jezik geneolingvistični, je knjižni (standardni) jezik sociolingvi-stični pojem. V članku sta sopostavljena dva različna idioma, in sicer prekmursko narečje kot organski idiom in makedonski knjižni jezik kot neorganski idiom.
- 84 --Slavia Centralis 2/2020
— Primerjalni frazemi z zoonimnimi sestavinami v prekmurskem narečju in makedonščini —
geografsko in genetsko bližnji jezikovni skupnosti. Podatki o živalski frazeologiji v slovenskem knjižnem jeziku primerjalno do makedonskega jezika so že razvidni iz Hrvaško-slovanskega slovarja primerjalnih frazemov (Fink Arsovski, 2006). (2) Slovenska narečna frazeologija spada med pomanjkljivo dokumentirano narečno gradivo,6 čeprav je pomen frazeologije v narečjih za poznavanje jezika, kulture in miselnosti duha naroda neprecenljiv.7 Prekmursko narečje, katerega najstarejši ohranjeni zapisi segajo v 16. stoletje, še danes ne samo ohranja svojo jezikovno strukturo, ampak ga govorci zavestno gojijo in kultivirajo ter je najbolj prepoznaven znak prekmurske identitete.8 (3) Primerjava med slovenskim prekmurskim in makedonskim narečnim gradivom9 ni mogoča, saj ne v slovenskem ne v makedonskem kulturnem prostoru narečni frazeološki slovarji niso na voljo.10
V prispevku bomo s kontrastivnim pristopom skušali pokazati, na osnovi katerih mentalnih podob je nastal isti frazeološki pomen v prekmurščini, tj. naravnem narečnem govoru, in makedonščini, normiranem knjižnem jeziku,11 kateri frazemi so imeli enako ali podobno izhodišče, koliko je na oblikovanje frazeološkega pomena vplivala simbolika živali in ali so bile iste (ustaljene, resnične, domnevne, pogosto tudi antropomorfno pripisane) lastnosti posamezne živali motivirajoče pri njihovem nastajanju.12 Živali se namreč z antropocentričnega vidika pojmuje kot zelo primerne za označevanje ljudi in njihovih značajev, in to tako z metaforami in frazemi kot tudi s pregovori in reki.13 Ta opredelitev potrjuje, da metafore in frazemi z zoonimnimi komponentami ne vzpostavljajo zavesti o živalih, ampak so živali instrumentalizirane za izražanje človeških značajev in medčloveških odnosov (Koletnik 2020: v tisku). Pri samem postopku ne gre zgolj za redukcijo bivanja živali na izbrane lastnosti in pomene, o čemer je pisala Branislava Vičar (2013: 35-37), ampak tudi za pripis »namišljeni[h]« lastnosti, torej za antropomorfni pripis lastnosti, ki v metafori oz. frazemu učinkujejo na način, da ohranjajo središčnost človeškega bivanja (Koletnik: prav tam).
6	Živalska frazeologija v slovenskih narečjih je bila primerjalno (in to samo do frazeologije knjižne zvrsti) doslej obravnavana v nekaj slovenskih govorih na avstrijskem Koroškem (Karničar, 1994; Trampusch, 1999), v vzhodnodolenjskem šentruperskem govoru (Smole, 2014), v notranjskem zagorskem (Koletnik in Šabec, 2017) in porabskem gornjeseniškem govoru (Koletnik, 2017). Nabor oplotniških živalskih frazemov je dodan še glasoslovnemu orisu štajerskih južnopohorskih govorov Mislinje in Oplotnice (Zorko, Benko 2015: 147-164), a brez podrobnejše (primerjalne) analize.
7	O pomenu narečne frazeologije je pisala Saša Poklač (2004: 138).
8	Več o tem glej pri Koletnik (2016) in Valh Lopert, Koletnik (2018).
9	Medtem ko je slovenščina med slovanskimi jeziki narečno najbolj razčlenjena, saj pozna blizu 50 narečij, združenih v sedem narečnih skupin, se makedonščina deli na tri narečja: zahodno, jugovzhodno in severno (BugoecKH, 1998; MapKOBHK, 2001 in 2007).
10	O temeljnih načelih in postopkih pisanja znanstvenih narečnih slovarjev piše Blažeka (2010: 54-73).
11	Ta temelji na centralnih govorih zahodnega makedonskega narečja (KoHecKH 1986: 15-16).
12	Več o tem glej pri Fink Arsovski (2006: 14; prevod: E. Kržišnik).
13	Več o zasidranosti pregovorov v besedišču govorcev slovenskega jezika glej pri Lipavic Oštir, Vasiljevič, Koletnik (2014: 48-72), o frazemih in pregovorih v slovenskih splošnih in specializiranih slovarjih pa pri Ulčnik (2014: 98-101). Ulčnikova je pisala tudi o razvoju slovenske paremiologije in paremiološke terminologije (2015: 105-118).
— 85 —
Mihaela Koletnik, Gjoko Nikolovski
1	Nabor gradiva in metodologija
Ker so predmet raziskave primerjalni frazemi z zoonimnimi komponentami, je bilo treba pridobiti dovolj obsežen nabor primerjalnih frazemov, katerih ena od sestavin je zoonim. Nabor makedonskih frazemov smo pridobili s sistematičnim izpisom primerjalnih frazemov iz makedonskega frazeološkega slovarja (^hmhtpobckh, fflnpH^OB, 2003; fflnpH^OB, 2008 in 2009), dopolnjenim z izpisi iz Hrvaško-slo-vanskega slovarja primerjalnih frazemov (Fink Arsovski, 2006). Za nabor frazemov v prekmurščini smo izhodiščni seznam 865 frazemov z zoonimnimi sestavinam najprej prečistili in nato v analizo vključili 435 primerjalnih frazemov.14 Analizirali smo sestavinsko in skladenjsko zgradbo frazemov, tj. izrazno podobo frazemov in razmerje med frazeološkimi sestavinami, ter njihov pomen in opravili primerjavo med obema jezikoma. V nadaljevanju prispevka predstavljamo rezultate analize.
2	Analiza frazemov
2.1 Na podlagi primerjanega gradiva se da v jezikih glede na pomensko, motivacijsko in oblikovno raven določiti štiri skupine frazemov:15
(1) Frazemi, ki so v obeh jezikih identični na pomenski, motivacijski (podoba) in oblikovni ravni: vrli kak mravlja - epeden KaKo MpaeKa 'zelo priden, marljiv'; vrli kak fčela (fčelica) - epeden KaKo mena (nnenunKa) 'zelo priden, marljiv'; dosaden kak [podrepna] muha - docadeH KaKo Myea 'zelo nadležen'; nori kak junec - ^nyn KaKo eon 'zelo neumen'; nori kak tele - ^nyn KaKo mene 'zelo neumen'; boječlavi kak srna - nnarnnue KaKo cpna 'zelo boječ, plašen'; boječlavi kak zavec - nnarnnue KaKo 3ajaK 'zelo boječ, plašen'; pomaleči kak polž - cnop KaKo nonwae 'zelo počasen'; prefrigani (foliški, kunšten) kak lisica - nyKae KaKo nucu^a 'zelo zvit'; trmasti kak somar - mep^o^nae KaKo Ma^ape 'zelo trmast'; zvesti kak pes - eepen KaKo Kyne 'zelo zvest'; bister (hiter) kak zavec - 6p3 KaKo 3ajaK 'zelo hiter'; močen (krepek) kak bik - jaK KaKo 6uk 'zelo močan'; smrdeti kak tor - CMpdu (Kopne) KaKo meop 'zelo smrdeti'; sloki kak sumič - eye KaKo KOMape^ 'zelo suh'; zamazani (grdi) kak svinja - ^HaceH KaKo ceun>a 'zelo umazan'; besen kak ris - nym KaKo puc 'zelo jezen'; lačen kak pes - ^na^eH KaKo Kyne 'zelo lačen'; lačen kak volk -^na^eH KaKo eonK 'zelo lačen'; rdeči (repeči) kak [kuhani] rak - ^een KaKo paK
14	Narečno gradivo, ki so ga pod mentorstvom Mihaele Koletnik zbrale Ana Sobočan in Martina ter Barbara Zakocs, je bilo pridobljeno s terensko raziskavo v desetih raziskovalnih točkah (v Kupšincih, Murski Soboti, Vanči vasi, Čepincih, Gornjih Petrovcih, Ivanovcih, Kraščih, Pečarovcih, Vadarcih in na Gornjem Seniku), in sicer z anketno metodo s pomočjo vprašalnice, ki jo je tvoril nabor 223 pomensko razloženih knjižnih frazemov z zoonimno sestavino.
15	V prispevku zaradi obsežnosti gradiva predstavljamo njihov izbor, in to tako, da na prvem mestu navajamo narečni prekmurski, na drugem pa makedonski frazem. Slovenske frazeme navajamo v osnovni, izhodiščni slovarski obliki, sestavine pa označujemo, kot je to v SSF: v okroglih oklepajih ( ) so zamenljive sestavine, v oglatih [] pa fakultativne sestavine. Sestavine makedonskih frazemov označujemo, kot je to v Hrvatsko-slavenskem rječniku poredbenih frazema: v okroglih oklepajih ( ) so zamenljive sestavine, v lomljenih < > fakultativne sestavine, v oglatih [] pa navedek najpogostejšega okolja, v katerem se uporablja frazem.
- 86 --Slavia Centralis 2/2020
— Primerjalni frazemi z zoonimnimi sestavinami v prekmurskem narečju in makedonščini —
'zelo rdeč'; siromašen kak cerkvena miš - cupoMameH KaKO <^pKoeeH> ^nyme^ 'zelo siromašen'; truden kak pes - yMopeH KaKO Kyue 'zelo utrujen'; svoboden kak ftič - cno6odeH KaKO nm^a 'popolnoma svoboden'.
(2)	Frazemi, ki so identični v pomenu in podobi, razlikujejo se v obliki: spati kak zavec - cnue KaKO 3ajaK 'zelo rahlo spati'; delati kak konj - pa6omu KaKO kok> 'zelo veliko, naporno in vztrajno delati'; delati kak junec - pa6Omu (pM6a) KaKO bom 'zelo veliko, naporno in vztrajno delati'; ubiti koga kak psa - y6ue HeKo^o KaKO Kyue 'neusmiljeno, kruto'; zbiti (zmlatiti) koga kak psa - npe6ue HeKo^o KaKO Kyue 'zelo, močno pretepsti'; dol ustreliti koga kak mačka - y6ue HeKo^o KaKO MauKa 'neusmiljeno, kruto'; lagati se kak pes [beži] - naMe KaKO Kyue 'pogosto, zelo se lagati'; biti tiho kak riba - momuu (kymu) KaKO pu6a '(uporno) molčati' ; zijati kak tele v nove dveri - ^ne^a (6y^u, 3UHe) KaKO mene eo rnapeHa epama 'zelo neumno, začudeno gledati'; ploditi se kak zavci - ce MHOMam (ce pa3MHOMyeaam) KaKO 3aja^ 'zelo hitro se razmnoževati, imeti veliko otrok'; vlečti se kak polž - ce eneuKa (ce me^He) KaKO nonMae 'zelo počasi se premikati'; smejati se kak hijena - ce cMee KaKO xueHa 'škodoželjno se smejati'; bežati kak zavec - mpua KaKO 3ajaK 'zelo hitro teči'; sikati kak kača - c'cKa KaKO 3Muja 'biti zelo jezen'; nositi (prekladati) kaj kak mačka (maček) mlade - npeMecmyea (npeHecyea) Hernmo KaKO MauKa Mauuma 'neprestano, pogosto prenašati kaj z enega mesta na drugo'; biti (živeti, gledati se, imeti se [rad]) kak pes pa maček - ce cmomhu KaKO MauKa u Kyue 'ne se marati, razumeti, prepirati se'; jesti kak pišče - jade KaKO nune 'zelo malo jesti'; držati se koga, kaj kak klešč - ce npunenu (ce 3anenu) 3a HeK0^0, 3a HernmO KaKO Kpnem 'močno, trdno se držati koga, česa'; skrivati kaj kak kača noge - Kpue HeKo^o, HernmO KaKO 3Muja HO3e 'zelo skrivati, tajiti'; biti koga, česa kak mravelj - uMa HeK0^0 KaKO MpaeKu 'biti zelo številen'; počutiti se kak riba na suhem - ce oceKa KaKO pu6a Ha cyeo 'neugodno, slabo se počutiti'; počutiti se kak riba v vodi - ce oceKa KaKO pu6a eo eoda 'ugodno, prijetno se počutiti'.
(3)	Frazemi, ki imajo identičen pomen in obliko, razlikujejo se v podobi: manjasti kak [mali] maček [na soncu] - Mpsnue KaKO mpym 'zelo len'; vrli kak pes - epedeH KaKO Kpmu^a 'zelo priden, marljiv'; dosaden kak sumič - docadeH KaKO KpneM 'zelo nadležen'; dosaden kak pijavka - docadeH KaKO ^aceHu^a 'zelo nadležen'; dosaden kak vuš - docadeH KaKO ^Hu^a 'zelo nadležen'; trmasti kak bik (mula) - mep^o^nae KaKO Ma^ape <Ha Mocm> 'zelo trmast'; črn kak krt -^pH KaKO ^aepaH 'zelo črn'; debel kak krava (kobila) - de6en KaKO ceun>a 'zelo debel'; bister kak srna (veverica) - 6p3 KaKO cnpuja 'zelo hiter'; krepek kak junec (konj) - jaK KaKO 6ueon 'zelo močan'; slepi kak kura - cnen (Kop) KaKO Kpm (nunjaK) 'slaboviden'; sloki (suhi) kak vuš (štrigljavica) - cna6 KaKO ^e fapeue) 'zelo suh'; suhi kak volk - cna6 KaKO Kyue 'zelo suh'; zamazani kak koča 'svinja' - ^HaceH KaKO npace 'zelo umazan'; besen kak konj (osa) - 6eceH (nym) KaKO 3Muja 'zelo jezen'; žreti (jesti) kak krava - jade (Mdepe) KaKO ceun>a 'veliko, neolikano jesti'; pijani kak tele (svinja, kura, krava) - nujaH KaKO eon (Ma^ape, cmok, seep, MueomHo) 'zelo pijan'; crknjeni kak konj - ^KHam KaKO Kyue 'zelo utrujen'; zdrav kak konj -3dpae KaKO cmoh 'zelo zdrav'; zdrav kak riba [v vodi] - 3dpae KaKO npu 'zelo zdrav'.
(4)	Frazemi, ki so identični v pomenu, razlikujejo se na motivacijski in oblikovni ravni: delati kak fčela (črv) - pa6omu KaKO MpaeKa 'pridno, marljivo delati'; delati kak [črna] živina (bik, magarac, somar, mula, kobila, govedo) - pa6omu
— 87 —
Mihaela Koletnik, Gjoko Nikolovski
KaKo mueomHo 'zelo veliko, naporno in vztrajno delati'; hoditi (držati se, nositi se) kak pava - KaKo Mucup [odu, ce noHarna itd.] 'domišljavo, prevzetno, vzvišeno, ošabno'; zbiti koga kak zavca - npe6ue (npemena) HeKo^o KaKo ManKa 'zelo, močno pretepsti'; dol ustreliti koga kak psa - y6ue HeKo^o KaKo 3ajaK 'neusmiljeno, kruto'; živeti kak maček - KaKo 6e^ [mueee, ce noHarna itd.] 'lagodno, brezskrbno'; letati kak tele (kura) brez glave - mpna (odu ipd.) KaKo Myea 6e3 ^naea 'brezciljno, brezglavo, zmedeno'; gledati (buljiti) kak bik (zaboden junec) - ^ne^a (6y^u, 3UHe) KaKo mene 'neumno, začudeno'; jesti kak [mali] maček - jade KaKo epanne 'zelo malo jesti'; piti kak žolna - nue KaKo Ma^ape 'zelo, veliko piti'; piti kak žaba - nue KaKo cmok 'zelo, veliko piti'; piti (napajati se) kak krava - nue KaKo eon 'zelo, veliko piti'; dreti se kak sraka - ce depe KaKo eon 'zelo se dreti'; pasati komu kaj kak kravi (prasici) sedlo - cmou HeKoMy, Hernmo KaKo Ha Ma^ape cedno 'ne pristajati'; napiti se kak krava - ce Hanue KaKo cmoKa (ceun>a, cmok, seep, mueomHo, Ma^ape) 'zelo se napiti'; spati kak hrček (mali maček, medved, jazbec) - 3acnue (cnue) KaKo ja^He 'trdno spati'.
Med analiziranimi frazemi je največ takih, ki se razlikujejo na motivacijski in/ali oblikovni ravni, manj je takih, ki so identični na vseh treh ravneh. Tako v prekmurskih kot v makedonskih frazemih so ob zamenljivih sestavinah, npr. gledati
(buljiti) kak bik (zaboden junec); vrli kakfčela (fčelica) -jade (mdepe) KaKo ceun>a; 6eceH (nym) KaKo sMuja, opazne tudi neobvezne sestavine. Tako se npr. makedonski frazemi ^peeH KaKo paK, name KaKo Kyne in docadeH KaKo Myea v prekmurščini neobvezno sestavinsko razširijo v rdeči kak [kuhani] rak, lagati se kak pes [beži] in dosaden kak [podrepna] muha, prekmurski frazem trmasti kak somar pa se v makedonščini neobvezno širi v mep^o^nae KaKo Ma^ape <Ha Mocm>. V nekaterih primerih so glagolske sestavine v frazemih podobne, a ne enake. Tako se npr. v makedonskem frazemu y6ue HeKo^o KaKo ManKa glagolska sestavina y6ue v prekmurščini zamenjuje z glagolom ustreliti (dol ustreliti koga kak mačka), glagol npunenu ali sanenu v makedonskem frazemu ce npunenu (ce sanenu) 3a HeKo^o, 3a Hernmo KaKo Kpnem pa se v prekmurščini zamenjuje z glagolom držati (držati se koga, kaj kak klešč).
Na strukturni ravni prihaja do razlik med jezikoma zaradi različnih načinov izražanja predikacije, saj prekmurščina oz. slovenščina uporablja nedoločnik ter pomožni glagol biti v nedoločniku, česar makedonščina nima,16 npr. frazemi jesti kak pišče, piti kak žaba, delati kak bik; biti tih(o) kak riba, biti koga, česa kak mravelj, razliko med jezikoma pa je opaziti tudi v obliki primerjalnih frazemov. V primerjalnih frazemih s tridelno zgradbo je sestavina, ki se primerja, v obeh jezikih največkrat izražena s pridevnikom ali glagolom, v prekmurščini redko tudi s prislovom (tiho kak miš 'zelo tiho'). Sestavina, s katero se primerja, je v obeh jezikih oblikovno samostalnik ali samostalniška besedna zveza, v prekmurščini pa je lahko tudi stavek, npr. piti kak krava; skakati kak mali kokot; smrdeti kak mrtva riba; hoditi kak kura s pavjim perjem v riti; gledati kak koza na bregu; zamazani, kak če bi kočo cecal - pa6omu KaKo Kom; epedeH KaKo Kpm^a; ce
16 Več o makedonskem jeziku glej pri Nikolovski (2012: 146-152).
— 88 —	Slivia Ce.ntr.As 212020
— Primerjalni frazemi z zoonimnimi sestavinami v prekmurskem narečju in makedonščini —
cnoMH) KaKO MauKa u Kyne; ce oceKa KaKO pu6a eo eoda; rnema (odu) KaKO nae eo Ka$e.3. V obeh jezikih lahko imajo tridelni primerjalni frazemi tudi stavčno obliko, npr. imeti rad koga, kaj kak koza nož; narezati koga kak bika - )Ma HeK0^0 KaKO MpaeKu; cmoju HeKOMy, Hernmo KaKO Ha Ma^ape cedno. Dvodelni strukturni tip primerjalnih frazemov je opazno redkejši, npr. kak kokot na gnoju; kak slon v porcelanasti trgovini - KaKO ^ycK) eo Ma^na; KaKO Kyne Ha naHe^.
2.2 Pogled na zbir frazemov kaže, da so ti različni tudi z motivacijskega vidika. Za nazornejšo primerjavo frazeme v nadaljevanju predstavljamo po ožjih pomenskih skupinah, ki smo jih oblikovali na osnovi njihove pomenske analize.
2.2.1 Frazemi, ki izražajo osebnostne lastnosti človeka
Oba jezika sta za izražanje nespretnosti in okornosti, molčečnosti, premetenosti, zvestobe, plahosti in strahopetnosti izbrala enake živali, in sicer slona (naopačen kak slon - ce odHecyea KaKO cnoH eo cmaKnapH^a), ribo (biti tiho kak riba -Monnu (Kymu) KaKO pu6a), lisico (prefrigani kak lisica - nyrne KaKO nuc^a), psa (zvesti kak pes - eepeH KaKO Kyne), srno in zajca (boječlavi kak srna (zavec) -nnamnue KaKO cpHa (3ajaK); spati kak zavec - cnue KaKO 3ajaK). Tem živalim oba naroda pripisujeta enake lastnosti, ki so v glavnem »namišljene«, torej antropomorfno pripisane, v metafori oz. frazemu pa učinkujejo na način, da ohranjajo središčnost človeškega bivanja. Med njimi tako izstopajo strahopetnost (zajec), nespretnost in okornost (slon), premetenost (lisica) in zvestoba (pes). Pripisovati zajcu strahopetnost je npr. popolnoma neupravičeno, saj je po Kebru (2011: 1081) slovenska primera spati kot zajec verjetno nastala po krajšanju iz primere spati z odprtimi očmi kot zajec, ki ubeseduje pogost resnični položaj zajca v nevarnosti, ko skrit z odprtimi očmi kje nepremično leži, pripravljen na beg, če ga odkrijejo. Tak položaj je bil napačno razumljen kot spanje zajca, iz česar se je razvilo ljudsko prepričanje, da spi z odprtimi očmi, čeprav v resnici spi z zaprtimi. Slonu antropomorfno pripisana nerodnost, nespretnost, okornost izhaja iz situacijske predstave o tej živali v trgovini s porcelanom v slovenskem kulturnem prostoru oz. v steklarni v makedonskem kulturnem prostoru. Po Kebru (2011: 868) slon vtis navidezne nerodnosti pušča zaradi svoje velikosti, čeprav je v resnici kljub temu zelo spretna in hitra žival. Lisica se v mnogih kulturah pojmuje kot simbol (zlobne) zvitosti, kar se odraža tudi v frazemih. Keber piše (1998: 110), da so najbolj tipična v tem oziru pojmovanja na Daljnem vzhodu (Kitajska, Japonska), kjer ji v resnici pripisujejo satanski značaj. Podoba plahih srne in zajca temelji na dejstvu, da jima zaradi naravnih sovražnikov in človeka primanjkuje poguma, podoba molčeče ribe pa na dejstvu, da ta žival v resnici ne oddaja nikakršnih glasov. V obeh jezikih se velika, naporna in vztrajna delavnost povezuje s konjem in volom (delati kak konj (junec) - pa6omu KaKO kok> (eon)), pri čemer se za ubesedovanje te človekove značajske karakteristike v makedonščini rabita še sestavini mravlja (pa6omu KaKO MpaeKa) in žival (pa6omu KaKO mueomHo), v prekmurščini pa se biku, oslu, muli, kobili, govedu in živini pri izražanju tega frazeološkega pomena pridružujeta še v primerjavi z njimi zelo drobni živali, črv in čebela (delati kak bik (magarac, somar, mula, kobila, govedo; delati kak [črna] živina; delati kak
— 89 —
Mihaela Koletnik, Gjoko Nikolovski
črv (fčela))}1 Slednja je skupaj z mravljo vključena tudi v koncept izražanja marljivosti (vrli kak fčela (fčelica); vrli kak mravlja (mravljica) - epedeH KaKO mena (nuenuuKa); epedeH KaKO MpaeKa), za ubesedovanje katere se v makedonščini rabi še podoba krta (epedeH (pa6omnue) KaKO Kpmu^a), v prekmurščini pa psa (vrli kak pes). S tem zoonimom, ki se mu v obeh kulturnih prostorih pridružujeta še zajec in maček, se tako v makedonščini kot v prekmurščini izražata še neusmiljenost, človeška grobost in krutost (zbiti koga kak psa (zavca, malega mačka); ubiti (dol ustreliti) koga kak psa; dol ustreliti koga kak mačka - npe6ue (y6ue) HeK0^0 KaKO Kyue (MauKa); y6ue HeKo^o KaKO 3ajaK). Ta se v makedonščini povezuje še z zoonimom piščanec (3aKone HeKo^o KaKO nune), v Prekmurju pa s podobami bika, konja, medveda in živine (narezati koga kak bika (konja, medveda); delati s kom kak z živino). Podobo psa v obeh jezikih srečamo še v povezavi s človekom, ki laže (lagati se kak pes [beži] - nawe KaKO Kyue), pri čemer se psu v prekmurščini pri izražanju tega frazeološkega pomena pridružujeta še zajec in lisica (lagati se kak zavec beži; lagati kak lisica). Domišljavost se v obeh jezikih ubeseduje z zoonimom petelin (iti kak kokot - KaKO nemen <Ha 6yHumme> [ce npuu, Odu, ce noHarna itd.]), ki se mu v makedonščini pridružuje zoonim puran (KaKO Mucup [Odu, ce nOHarna itd.]), v prekmurščini pa so v koncept izražanja domišljavosti vključeni še pav, gosak, kobila, mačka in kura (hoditi kak pava; nositi glavo kak gosak; iti kak kobila; nositi se kak maček; hoditi kak kura s pavjim perjem v riti). Zajec v obeh jezikih simbolizira veliko plodnost (ploditi se kak zavci - ce MHo^am (ce pa.3MHOwyeaam) KaKO 3aja^u), polž počasnost (pomaleči kak polž; iti kak polžak; vlečti se kak polž - cnOp KaKO non^ae; ce me^He (ce eneuKa) KaKO non^ae), osel pa trmo (trmasti kak somar - mep^o^nae KaKO Ma^ape <Ha Mocm>). Velika plodnost se v Prekmurju povezuje še s podgano (ploditi se kak podgani), počasnost v makedonščini z želvo (ce eneuKa (ce me^He, Odu) KaKO ^enKa), v prekmurščini s kačo in kuro (vlečti se kak kača; cajzlati se kak kura na jacih), v povezavi s človekom, ki je zelo trmast, pa v Prekmurju srečamo še bika in mulo (trmasti kak bik (mula)). Tele in vol sta povsod vključena v koncept izražanja omejenih umskih sposobnosti (nori kak tele (junec); zijati kak tele v nove dveri; gledati (buljiti) kak zaboden junec - ^nyn KaKO mene (eOn); ^ne^a (6y^u, 3uHe) KaKO mene; ^ne^a (6y^u, 3uHe) KaKO mene bo rnapeHa epama). V makedonskem kulturnem prostoru se jima pridružuje še konj ^nyn KaKO koh), v prekmurskem pa bik, osel, govedo, trot, kokoš in koza (nori kak bik (somar, govedo); gledati (buljiti) kak bik; zijati kak bik v nove dveri; blesavi kak trot; imeti toliko pameti kak kokoš; gledati kak koza na bregu). Škodoželjnega človeka se v obeh jezikih povezuje s hijeno (smejati se kak hijena - ce cMee KaKO xueHa), v Prekmurju tudi z opico (smejati se kak opica), nadležnega z muho (keliti (lepiti) se na koga, kaj kak muha (muhe) na med - ce 3ampua (ce 3anema, ce nenu) KaKO Myeu (Myea) Ha nenaK (Ha najHO)), po drugi strani pa v makedonščini tudi s čebelo (ce nenam (Odam) Ha HeKo^o, Ha Hernmo KaKO nuenu Ha Med), v prekmurščini pa s pijavko (keliti se na koga, kaj kak pijavka).
17 Delavnost je ena izmed mnogih antropomorfno pripisanih značajskih karakteristik živali. Pri vprežnih živalih je pojmovanje delavnosti kot inherentne lastnosti živali utemeljeno na vidiku uporabnosti za človeške namene (Koletnik 2020: v tisku).
- 90 --Slavia Centralis 2/2020
— Primerjalni frazemi z zoonimnimi sestavinami v prekmurskem narečju in makedonščini —
Po drugi strani pa med jezikoma obstajajo tudi večje razlike. Medtem ko se v prekmurščini pri govorjenju o človeku, ki lagodno, brezskrbno živi, uporablja zo-onim maček (živeti kak maček), z njim pa se povezuje tudi neodločnega, opreznega in lenega človeka (hoditi okoli koga, česa kak maček okoli vrele kaše; manjasti kak [mali] maček [na soncu]), pri čemer se za izražanje človekove lenobe pojavljajo še podobe črva in muhe (delati kak črv v železu; gibati se kak muhe v močniku), v makedonščini sestavino, s katero se primerja, v teh primerih predstavljajo podobe turškega bogataša (KaKo 6e^ [wueee, ce nonama itd.]), psa (ce epmKa (ce Moma, odu) oKony HeKo^o, oKony HeMmo uauo xyne oKony KacanHu^a) in trota (Mpsme KaKo mpym). Primerjava nepremišljenega, zbeganega človeka s teletom, kokošjo, kuro in oslom (letati kak tele (kokoš, kura) [brez glave]; letati kak somar), pretirano zgovornega (in jezikavega) pa s kravo (imeti [dolgi] jezik kak krava rep; imeti gobec kak krava; imeti gobec kak krava rep (rit)), je znana samo v Prekmurju, saj se v makedonščini v teh primerih pojavljata podobi muhe brez glave (mpna (odu ipd.) uauo Myea 6es ^naea) in mlina (6p6na (Mene) KaKo eo^eHu^a).
Stalne primere, ki v makedonščini ubesedujejo vneto in vztrajno borbenost (ce 6opu KaKo nae (naeu^a)), hrabrost in pogum (xpa6ap KaKo nae (naeu^a)), miroljubnost in dobrodušnost (MupeH (KpomoK) KaKo ja^He), pretirano zaupljivost, naivnost (odu KaKo ja^He Ha Koneme), ponižnost (noHuseH KaKo Kyne) in radovednost (/by6onumeH KaKo MauKa), v prekmurščini niso znane.
2.2.2 Frazemi, ki izražajo telesne lastnosti, značilnosti, videz, hibe
Frazemi, ki izražajo telesne lastnosti, značilnosti, videz, hibe so imeli v prekmurščini in makedonščini izhodišče enako samo do neke mere. Tako se v makedonščini pri govorjenju o suhem človeku ob sestavini komar, znani v obeh jezikih (sloki kak sumič - cye KaKo KoMapetf), rabijo še sestavine črv (cna6 KaKo ^pe), črviček (cna6 KaKo ^pe^e) in pes (cna6 KaKo Kyne), v prekmurščini pa se v teh primerih pojavi primerjava z ušjo (sloki kak vuš), strigalico (sloki (suhi) kak štirgljavica) in volkom (suhi kak volk). Frazeološki pomen »suhosti« je v primerjanih jezikih nastal na osnovi ene skupne podobe, komarja, pri čemer je primerjavo v frazemih motiviral vitek videz teh žuželk. Čeprav sta jezika za pojem »suhosti« v preostalih primerih izbrala različne živali, je bila motivacija pri izbiri enaka. Tako primerjave z ušjo, strigalico in črvom kot primerjave z volkom v prekmurščini in psom v makedon-ščini so motivirane z videzom živali, pri čemer je shiran videz psa kot tudi shiran videz njegovega bližnjega sorodnika - volka verjetno motiviralo resnično dejstvo, da so mnogi psi večkrat lačni kot siti, kar velja tudi za volkove, ki se kot vse zveri v naravi prav tako pogosto srečujejo z lakoto (Keber 2011: 681). V obeh jezikih se hitrost povezuje z zajcem (bister (hiter) kak zavec; bežati kak zavec - 6p3 KaKo 3ajaK; mpna KaKo 3ajaK), slabovidnost pa s kokošjo oz. kuro (slepi kak kura - cnen (Kop) KaKo kokomko), pri čemer se v makedonskem kulturnem prostoru za izražanje te človeške hibe rabita še zoonima krt in netopir (cnen (Kop) KaKo Kpm (nunjaK)). Primerjava z zajcem je v obeh kulturnih prostorih motivirana z resničnim dejstvom, da si ta žival zaradi številnih naravnih sovražnikov in človeka samo s hitrim begom rešuje življenje (Keber 2011: 1082), primerjava s kokošjo pa z dejstvom, da ta ptič v temi ne vidi. V makedonskih frazemih v povezavi s človekom, ki je zelo hiter,
— 91 —
Mihaela Koletnik, Gjoko Nikolovski
srečamo še sestavino kača (6p3 KaKo cnpuja), v prekmurskih pa sestavini srna in veverica (bister kak srna (veverica)). V obeh jezikih se umazanega človeka primerja s svinjo (zamazani (grdi, blaten) kak svinja - ^HaceH KaKo ceun>a), v makedonščini tudi s prašičkom ^nacen KaKo npace),18 debelega s svinjo in prašičem (debel kak čoka 'svinja'; debel kak praš(č)ič - de6en KaKo npace (ceun>a); ce 3de6enu (ce nanpaeu) KaKo npace (ceuma)), kar je posledica domnevne požrešnosti in nenasitnosti, močnega pa z bikom (močen (krepek) kak bik - jaK KaKo 6uk). Za izražanje človekove debelosti se v prekmurščini rabijo še sestavine krava, kobila in maček (debel kak krava (kobila); biti [tak] kak breji stari maček). Ob biku v makedonščini moč simbolizira še bivol (jaK KaKo 6uk (6ueon)), v prekmurščini pa se izraža tudi s podobami konja, vola in leva (močen (krepek) kak bik; krepek kak junec; močen kak lev). Pri govorjenju o človeku, ki smrdi, se ob sestavini dihur, znani v obeh jezikih (smrdeti kak tvor - cMpdu (Kopne) KaKo meop), v prekmurščini rabijo še sestavine krava, dok 'racak', golob, divji prašič in mrtva riba (smrdeti kak krava (dok 'racak', golob, kanžar, mrtva riba).
Neujemanje med jezikoma je opazno pri izražanju črnosti in osivelosti. Medtem ko ju v prekmurščini ubesedujeta zoonima krt in golob (črn kak krt; seri kak golob), se v makedonščini pojavita podobi krokarja (u,pH KaKo ^aepaH) in dedka Mraza (6en KaKo ffedo Mpa3). Toda čeprav sta jezika za pojem »črnosti« oz. »osivelosti« izbrala različne sestavine, je bila motivacija pri izbiri enaka - videz živali, tj. barva kožuha oz. perja; videz dedka Mraza (barva las, brade) pa je motiviral tudi frazem, ki gradi na podobi tega mitološkega dobrotnika.
2.2.3 Frazemi, ki izražajo čustva, občutke, občutenja
Oba jezika sta za izražanje medsebojne ljubezni in strahu pred nevarnostjo, neprijetnostjo izbrala enaki živali, in sicer goloba (biti kak dva goloba - wueeam KaKo ^ymn^uK>a) ter mačko (nositi (prekladati) kaj kak maček (mačka) mlade -npeMecmyea (npenecyea) nemmo KaKo ManKa Manuma). Enaki živali, psa in volka, srečamo v obeh jezikih tudi v povezavi s človekom, ki je zelo lačen (lačen kak pes (volk) - ^m^eH KaKo Kyne (eonK)), pri čemer se jima v prekmurščini pridružuje še svinja (lačen kak svinja). Ta zoonim se skupaj z zoonimom koza v Prekmurju vključuje še v koncept izražanja sovraštva in nerazumevanja med ljudmi (imeti rad koga, kaj kak svinja nož (metek); imeti rad koga, kaj kak koza nož), ki se sicer v obeh jezikih izraža z zoonimoma mačka in pes (biti (gledati se, živeti, imeti se [rad] kak pes pa maček - ce cno^nu KaKo ManKa u Kyne). Prav tako je v obeh jezikih znana primerjava jeznega, besnega človeka z risom in s kačo (besen kak ris - nym
18 Pripis nemarnosti in umazanosti je v nasprotju z etološkimi raziskavami prašičev, ki kažejo, da so prašiči med najbolj čistimi živalmi (denimo zelo jih moti, če so mesta, kjer jejo ali spijo, umazana), in izhaja iz antropocentričnega pojmovanja, da je blato umazanija. Dejansko pa ima blato blagodejen učinek na kožo prašičev. Prašiči se ne valjajo v blatu, da bi se umazali, ampak s tem regulirajo telesno temperaturo (v primerjavi s človekom imajo zelo malo žlez znojnic in večina jih ne deluje, zato se sami ne morejo ohladiti; hlajenje v blatu je tudi bolj dolgotrajno kot hlajenje v čisti vodi, saj blatna voda s telesa hlapi veliko počasneje kot čista voda) in ščitijo kožo pred soncem - blato namreč na prašičji koži predstavlja zaščito pred UV-žarki (Koletnik 2020: v tisku).
— 92 —	Slivia Ce.ntr.As 212020
— Primerjalni frazemi z zoonimnimi sestavinami v prekmurskem narečju in makedonščini —
KaKO puc, 6eceH (nym) uauo 3Muja; sikati kak kača - c'cKa uauo 3Muja), medtem ko je primerjava s psom izpričana samo v makedonščini (nym KaKO <6ecno> Kyne), primerjava s konjem, oso, malim petelinom, ježem in čukom pa samo v prekmurščini (besen kak (konj, osa); skakati kak mali kokot; fudati kak jež; gledati kak čuk).
V frazeološkem izražanju pa med jezikoma obstajajo tudi večje razlike. Tako se v nasprotju s prekmurščino, kjer se obup in žalost ubesedujeta z zoonimno sestavino cucek (gledati kak polijani cucek), v makedonščini ta frazeološki pomen izraža s pridevniško sestavino posran (KaKO nocpaH [u3^ne^a, ce nonama, ce ocexa itd.]), stalni primeri, ki v makedonščini ubesedujeta ljubosumje (%y6oMopen KaKO TypnuH) in pretirano skrb ^neda (nyea) HeKo^o, HeMmo KaKO KOKOMKa nunurna), pa v prekmurskem jezikovnem prostoru nista znani.19 In obratno, stalne primere, ki v prekmurščini ubeseduje obžalovanje (biti žal kak tistemu psu, kateri jih je devet skotil), makedonski jezik ne pozna.
2.2.4 Frazemi, ki ubesedujejo vedenjske vzorce
Za izražanje prekomernega pitja sta oba jezika izbrala različne živali, prekmurščina kravo, žabo, žolno in kokoš, makedonščina pa vola, osla in goža. Izbira različnih živali ni presenetljiva, potrjuje namreč dejstvo, da lahko različni narodi isti živali pripisujejo različne lastnosti, o čemer piše že Savelieva (prav tam: 99). Primerjava s kravo v prekmurskem frazemu piti (napajati se) kak krava ter z volom v makedonskem frazemu nue KaKO eon je motivirana s prehranjevalnimi navadami goveda, tj. veliko ješčnostjo oz. potrebo po krmi in vodi (Keber 1996: 60, 95). Po enaki predstavi je verjetno nastala tudi makedonska primera z oslom (nue KaKO Ma^ape). Žabo v prekmurskem frazemu piti (napajati se) kak žaba s prekomernim pitjem povezujeta njena simbolika in dejstvo, da je požrešna in da je tudi vodna žival (Keber 1998: 334). V krščanski simboliki je zaradi svojega neprestanega kvakanja in dejstva, da je druga od desetih egiptovskih nadlog, dobila hudičevo veljavo, pri čemer se ta simbol nekoliko bolj svobodno razlaga kot znak tistih, ki tekajo za bežnimi užitki sveta in posvetnih stvari nasploh (prav tam: 348). Žolna se v prekmurskem frazemu piti (napajati se) kak žolna s prekomernim pitjem verjetno povezuje zaradi svojega drugega poimenovanja pivka, ki ga je dobila v zvezi z oglašanjem piv piv, pri čemer izraz pivka pomeni tudi 'pijanka', glagol pivkati pa 'pomalo piti' (prav tam: 354). Primerjava s kokošjo v prekmurskem frazemu piti kak kokoš je verjetno motivirana s prehranjevalnimi navadami kokoši oz. njihovo dnevno potrebo po vodi,20 primerjava z gožem v makedonskem frazemu nue KaKO cmok pa z ljudskim verovanjem, da gož na pašnikih (pa tudi doma) rad napade krave in se ovit okoli njihovih zadnjih nog prisesa na vimen, da pije mleko (https://www.rtvbn.com/3822178/razlog-zasto-se-kaze-pije-kao-smuk; pridobljeno: 31. 3. 2020). Z različnimi živalmi se v obeh jezikih ubeseduje tudi močno, neprijetno vpitje. Čeprav se v makedonščini ta frazeološki pomen izraža
19	Prva od njiju gradi na podobi pripadnika turške narodnosti in ne na podobi zoonima.
20	Ta znaša od 150 do 200 ml. Pokornova piše (2006: 4), da kokoši v talni reji porabijo za pitje 6 % časa celotne dolžine dneva, kokoši v kletkah pa pijejo 8 minut vsako uro oz. 14 % časa celotne dolžine dneve.
— 93 —
Mihaela Koletnik, Gjoko Nikolovski
z zoonimom vol (ce depe KaKo eon), v prekmurščini pa z zoonimi sraka, živina, papiga in krava (dreti (zevati) se kak sraka; dreti se kak živina (papiga); tuliti kak krava), je bila motivacija za izbiro živali v obeh primerjanih jezikih enaka - njihov način oglašanja. Da je isti vedenjski vzorec različnih živali večkrat motivirajoč pri nastajanju primerjalnih frazemov v različnih jezikih, kažejo tudi frazemi, ki ube-sedujejo človekovo ješčnost. Motivirale so jih prehranjevalne navade živali. Velika, neomikana ješčnost se v makedonščini izraža z zoonimom svinja (jade (wdepe) KaKo ceun>a), v prekmurščini pa z zoonimi prašič (žreti (jesti) kak prašič), krava (žreti (jesti) kak krava) in tele (nasuniti se kak tele). Majhna ješčnost se v obeh jezikih izraža z zoonimom piščanec (jesti kak pišče - jede KaKo nune^e (nune)), v prekmurščini se povezuje še z mačkom (jesti kak [mali] maček), v makedonščini pa z vrabcem (jade KaKo epanue (epame^e)).
2.2.5	Frazemi, ki izražajo dejanja
Za ubesedovanje namernega tajenja in prikrivanja, mehanskega ponavljanja in močnega, trdnega držanja koga se v obeh jezikih uporabljajo enaki zoonimi, in sicer kača (skrivati kaj kak kača noge - Kpue HeKo^o, Hernmo KaKo 3Muja Ho3e), papagaj (ponavljati kak papagaj - noemopyea KaKo nana^an) in klop (držati se koga, kaj kak klešč - ce npunenu (ce 3anenu) 3a HeKo^o, 3a Hernmo KaKo Kpnern). Stalni primeri, ki v makedonščini ubesedujeta življenje na tuj račun (wueee KaKo mpym) in navajenost na kaj neprijetnega (ce HaeuKHe <Ha Hemmo> KaKo Ma^ape Kometi), v Prekmurju nista znani.
2.2.6	Frazemi, ki izražajo stanja, lastnosti, značilnosti
Za izražanje množičnosti, svobodnosti, prostosti in ugodja sta oba naroda izbrala enake živali, mravljo (biti koga, česa kak mravelj - uMa HeKo^o KaKo MpaeKu), ptico (svoboden kak ftič - cno6odeH KaKo nm^a (nmuuKa)) in ribo (počutiti se kak riba v vodi - ce oceKa KaKo pu6a eo eoda), torej so bile njihove lastnosti motivirajoče pri nastajanju frazemov v obeh jezikih. Primerjavo z mravljo je motivirala njena množična pojavnost, primerjavo s ptico njena zmožnost premikanja po zraku (letenje), ki pri človeku vzbuja predstave o prednosti ptic in njihovega življenja nasproti človekovemu (Keber 1998: 193), predstavo z ribo pa počutje in obnašanje te živali v njenem naravnem elementu, vodi. Z ribo, ki se je pridružuje rak, se v obeh jezikih ubeseduje še nelagodje, neugodje (počutiti se kak riba na suhem - ce oceKa KaKo pu6a Ha cyeo; rdeči (repeči) kak [kuhani] rak - ^peeH KaKo paK, ce 3a^peeHu KaKo paK), zoonim miš pa srečamo pri govorjenju o mokrem človeku (moker kak miš - noKucHam (noKucHe) KaKo ^nyme^). Primera z ribo izhaja iz ribolova in je motivirana s počutjem in obnašanjem te živali, vržene iz njenega vodnega elementa na suho (Keber 2011: 804), primera z rakom je motivirana z njegovo rdečo barvo, ki jo pridobi po kuhanju, primero z mišjo pa je motivirala ljudska predstava o tem, da so miši na svojih skrivnih poteh pogosto tudi mokre (Keber 1996: 224). V prekmurščini se nelagodje izraža še s podobo purana in pure (rdeči kak puran (pura)), pri čemer so bile motivirajoče telesne značilnosti živali (rdeča obarvanost vratu, ko se šopiri ali jezi), mokrost pa s podobo ribe (moker
- 94 --Slavia Centralis 2/2020
— Primerjalni frazemi z zoonimnimi sestavinami v prekmurskem narečju in makedonščini —
kak riba). S tem zoonimom in z zoonimom sardela se v Prekmurju primerja tudi človeka, stisnjenega, natrpanega v prostoru, prevoznem sredstvu (biti kak ribe (sardelice) v konzervi), ta frazeološki pomen pa se v obeh jezikih izraža tudi z enotnim zoonimom sardina (naklačeni (stisnjeni) kak sardine v konzervi - 36ueHu (naSuenu) KaKo capdunu). Primere je motiviralo resnično dejstvo, da so sardine (sardele, ribe) v konzervi tesno zložene. Siromašnega človeka se v obeh kulturnih prostorih povezuje z mišjo (siromašen kak cerkvena miš - cupoMameH KaKo <^pKoeen (ManacmupcKu)> ^nywe^), pri čemer je motivirajoča ljudska predstava, da v cerkvah ni hrane kot npr. v kleteh, shrambah, kaščah in mlinih (Keber 2011: 531), utrujenega pa s psom (truden kak pes - yMopeH (ijpKHam) KaKo Kyne), v pre-kmurščini tudi s konjem (zmantrani (crknjeni) kak konj). Podobi svinje in živine se v obeh jezikih pojavljata v povezavi s pijanim človekom (pijani kak svinja (mara) - nujaH (ce Hanue) KaKo ceun>a (cmoKa)), pijanost pa se v makedonščini izraža še s podobami vola, osla, goža, zveri in živali (nujaH (ce Hanue) KaKo eon (Ma^ape, cmok, seep, wueomHo)), v prekmurščini pa krave, teleta in kure (napiti se kak krava; pijani kak krava (tele, kura)). Primerjava privilegiranega človeka s (kočevskim) medvedom je znana v prekmurskem kulturnem prostoru (zaščiteni kak [kočevski] medved; ščititi koga kak medveda), primerjava z belim medvedom pa samo v makedonskem (3arnmumeH (nyeaH) KaKo 6en Medeed). Obe primeri sta motivirani z dejstvom, da so medvedi kot divje živali zakonsko zaščiteni.
Večje razlike med jezikoma so opazne pri ubesedovanju neprimernosti za kaj, osamljenosti in bede, trdnega spanca in dobrega zdravja. Medtem ko se trdno spečega človeka v makedonščini primerja z jagnjem (3acnue (cnue) KaKo ja^He), človeka, ki je dobrega zdravja pa s slonom in kozlom (3dpae KaKo cmoh; 3dpae KaKo npn), v prekmurščini te zoonime zamenjujejo zoonimi hrček, mali maček, medved in jazbec (spati kak hrček (mali maček, medved, jazbec)) oz. konj in riba (zdrav kak konj (riba [v vodi])). Podobo konja v prekmurskem frazemu crkniti kak konj, ki izraža bedo, osamljenost, v makedonščini zamenjujejo podobe psa oz. ščeneta in sove (yMpe KaKo Kyne fayKena); caM KaKo ymKa (ym)), podobo osla, s katero se v makedonščini izraža neprimernost za kaj (cmou HeKoMy, mrnmo KaKo Ha Ma^ape cedno), pa v prekmurščini zamenjujeta podobi krave in prasice (pasati komu kaj kak kravi (prasici) sedlo; šikati se komu kaj kak kravi hlače). Čeprav sta jezika za pojem »neprimernosti za kaj« izbrala različne živali, je bila motivacija pri izbiri podobna. Primere namreč temeljijo na nemogočem povezovanju stvari, ki ne spadajo skupaj. Sedlo se kravi, ki se je včasih uporabljala kot vprežna žival, ne poda, prav tako tudi ne svinji (Keber 2011: 402), osel pa se pogosteje uporablja kot tovorna žival, redkeje kot jezdna.
Stalne primere, ki v makedonščini ubesedujejo brezizhodnost (KaKo Kyne Ha naHe^ (cm-^up)), izmučenost po dolgem in napornem delu (ce Hapa6omu (ce HaManu) KaKo Kyne), dolgočasje, zaspanost (3eea KaKo cnoH (com)), spočitost, svežost (cee^ KaKo ew), dolgo življenje (wueee <domo> KaKo wenKa), nervozo (rnema (odu) KaKo nae eo Karfies; HepeoseH KaKo nec) in zaljubljenost (ce sa^y6u (ce 3ampecKa) KaKo ajeaH; 3aA>y6eH (3ampecKaH) KaKo ajean), v Prekmurju niso znane.
Ugotavljamo, da so predstave o primerljivosti človeka in živali v primerjanih jezikih enake samo do neke mere. Poleg stalnih primer, skupnih tako prekmurščini
— 95 —
Mihaela Koletnik, Gjoko Nikolovski
kot makedonščini, obstajajo tudi take, v katerih se kažejo posebnosti slovenskega (prekmurskega) oz. makedonskega naroda, jezika, kulture. Tako se je pokazalo, da je samo ris kot sestavina prekmurskih primerjalnih frazemov v celoti prekrivna s pojavljanjem iste sestavine v makedonščini - v obeh jezikih je namreč človek jezen oz. besen kot ris. Bistveno več je takih stalnih primer, katerih zoonimne sestavine so samo delno prekrivne. V prekmurščini npr. človek dela kak konj, kak konj je močan (krepek), besen in utrujen, a tudi zdrav, ob tem pa ga lahko še pretepejo kak konja in pustijo crkniti, umreti osamljenega v bedi. V makedonščini je od omenjenih stalnih primer znana samo ena, in sicer paSomu KaKo koh, je pa zato človek še ^nyn KaKo koh. Skupna stalna primera je torej samo delati kak konj oz. paSomu KaKo koh. Več prekrivnosti med obema jezikoma je npr. opaziti pri sestavini pes. V prekmurščini se človek laže kak pes, se gleda (živi, se ima) s kom kak pes in mačka 'ne se marati, razumeti', je utrujen in lačen, a tudi zvest in vrli 'marljiv, priden' kak pes, ob tem pa se z njim lahko dela še slabše kak s psom, se ga nažene, pretepe ali celo ubije kak psa. Tudi v makedonščini se človek nawe KaKo Kyne, ce crn^nu KaKo MauKa u Kyne, je yMopeH fapKHam), ^m^eH in eepen KaKo Kyne, prav tako se ga lahko tudi npeSue ali y6ue KaKo Kyue. Stalne primere vrli kak pes makedonščina ne pozna, zato pa se človek okoli nekoga epmKa (Moma, odu) KaKo Kyne ornno Kacam^a, je nonusen, cnaS, nym in Hepeose» KaKo Kyne, lahko pa se še HapaSomu (ce naManu) ali yMpe KaKo Kyne in se znajde v brezizhodnem položaju KaKo Kyne na naHe^ (cun-^up).
Po drugi strani pa so med jezikoma tudi večje razlike. Sestavine krava, s katero se v Prekmurju primerja debelega, pijanega, pretirano zgovornega, jezikavega človeka in človeka, ki prekomerno pije, močno vpije, smrdi ter veliko in nekulturno je, s to sestavino pa se ubeseduje še človekova neprimernost za kaj, v makedonskih primerjalnih frazemih ni najti. Prav tako v makedonskem kulturnem prostoru ne poznajo npr. zoonimov sraka, čuk in hrček. S prvim se primerja človeka, ki se zelo dere oz. vpije, z drugim jeznega, s tretjim pa trdno spečega človeka. In obratno. Zoonimi, npr. jagnje, s katerim se v makedonščini povezuje miroljubnega, dobrodušnega, pretirano zaupljivega oz. naivnega in trdno spečega človeka, gož, ki nastopa v frazemih v povezavi s človekovo pijanostjo in prekomernim pitjem, ter želva, katere vedenjski vzorci so motivirali nastanek frazemov, ki ubesedujejo počasnega človeka in človeka, ki dolgo živi, v prekmurskem jezikovnem prostoru niso znani ali pa jih zamenjujejo drugi zoonimi.
3 Zaključek
Analiza je pokazala, da so predstave o primerljivosti človeka in živali v prekmur-ščini in makedonščini enake samo do neke mere, čeprav gre za genetsko sorodna in geografsko bližnja jezika. Malo je frazemov, ki bi bili identični na vseh treh ravneh, tj. pomenski, motivacijski in oblikovni, več je takih, ki se razlikujejo na motivacijski in/ali oblikovni ravni. Največjo skupino sestavljajo frazemi, ki imajo različne skladenjske zgradbe in gradijo na različnih podobah. Primerjava med jezikoma lepo pokaže, na osnovi katerih podob je nastal isti frazeološki pomen v primerjanih jezikih, kateri frazemi so imeli enako ali podobno izhodišče, ali so bile iste lastnosti posamezne živali motivirajoče pri nastajanju frazemov v
- 96 --Slavia Centralis 2/2020
— Primerjalni frazemi z zoonimnimi sestavinami v prekmurskem narečju in makedonščini —
različnih jezikih itd. Živalski frazemi s preslikavo zunanje podobe živali ter njenih ustaljenih, resničnih, domnevnih in pogosto antropomorfno pripisanih lastnostih na človeka označujejo ljudi in razkrivajo njihov značaj, poleg tega pa še nazorno prikazujejo človekovo vrednotenje živali v določeni skupnosti ter kakšen položaj ji ta pripisuje. Živali so največkrat instrumentalizirane za izražanje negativnih človeških značajev in medčloveških odnosov, kot so npr. strahopetnost, domišljavost in prevzetnost, grobost, neusmiljenost in krutost, brezskrbnost, lažnivost, lenoba, nadležnost, nepremišljenost, nerodnost in okornost, plahost, počasnost, premetenost, škodoželjnost, trmoglavost; debelost, umazanost in nemarnost, jeza, bes, lakota, nerazumevanje in sovraštvo, ljubosumje, velika in neomikana ješčnost, prekomerno pitje in pijanost, tajenje in prikrivanje, osamljenost, beda, siromaštvo, utrujenost, redkeje pozitivnih, npr. delavnost, marljivost, zvestoba, miroljubnost; hitrost, moč, velikost, medsebojna ljubezen in razumevanje, trden spanec, ugodje, dobro zdravje, zaljubljenost. Živalski frazemi nazorno razodevajo človekov odnos do živali, ki je hierarhičen, ter ohranjajo središčnost človeške eksistence, živali pa marginalizirajo in utrjujejo njihov podrejeni položaj. Taka reprezentacija pa je nujno antropocentrična.
VIRI IN LITERATURA
Buro BLAŽEKA, 2010: Temeljna načela i postupci u pretvaranju sirove dijalektološke grade. Slavia Centralis 3/2, 54-73.
Dalibor BROZOVIC, 1970: Standardni jezik. Teorija, usporedbe, geneza, povijest, suvre-mena zbilja. Zagreb: Matica hrvatska.
Togop ^HMHTPOBCKH, TamKO mHPHHOB, 2003: 0pa3eonowKU penHUK Ha MaKedoHCKUom ja.3UK. Tom I, A-J. CKonje: Or^ega^o.
Željka FINK-ARSOVSKI, 2006: Hrvatsko-slavenski rječnik poredbenih frazema. Zagreb: Knjigara.
Janez KEBER, 1996: Živali v prispodobah 1. Celje: Mohorjeva družba. —, 1998: Živali v prispodobah 2. Celje: Mohorjeva družba.
—, 2011: Slovar .slovenskih frazemov. Ljubljana: ZRC SAZU. Dostopno tudi na https://fran. si/192/janez-keber-frazeoloski-slovar-slovenskega-jezika.
Vida JESENŠEK, 2000: Protistava nemške in slovenske frazeologije - fenomen konver-gentnosti. Kultura, identiteta in jezik v procesih evropske integracije 2. Ur. Inka Štrukelj. Ljubljana: Društvo za uporabno jezikoslovje Slovenije. 236-247.
Ludvik KARNIČAR, 1994: Živali v frazeologiji koroških slovenskih narečij. Koledar Mohorjeve družbe v Celovcu. Celovec. 119-126.
Mihaela KOLETNIK, 2008: Panonsko lončarsko in kmetijsko izrazje ter druge dialektološke razprave. Maribor: Filozofska fakulteta, Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti. (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 60).
—, 2016: Narečje kot identitetni dejavnik pri Slovencih v Porabju. VI. dialektolàgiai szim-pozion: Szombathely, 2015. szeptember 2-4. Ur. Ibolya Czetter, Renata Hajba, Péter Tôth. Szombathely; Nyitra: Konstantin Filozôfus Egyetem, Kozép-eurôpai Tanulmanyok Kara in Szlovakai Magyar Akadémiai Tanacs. 401-415.
—, 2017: Frazemi s sestavinama pes in maček v gornjeseniškem govoru. Slovenistika 10. Ur. Lukacsné Bajzek Maria. Budapest: ELTE BTK, Szlav Filolôgiai Tanszék. 87-102.
— 97 —
Mihaela Koletnik, Gjoko Nikolovski
--, 2020: Značilnosti živali ter njihove vloge v narečnih živalskih frazemih. Pojmovanja
živalskih smrti: antropocentrizem in (ne)možne subjektivitete. Ur. Branislava Vičar. Koper: Znanstvenoraziskovalno središče, Annales ZRS.
Mihaela KOLETNIK, Tina ŠABEC, 2017: Frazemi s poimenovanji za domače živali v notranjskem zagorskem govoru. Slavia Centralis 10/1, 40-60.
E^a^e KOHECKH, 1986: Hcmopuja Ha MaKedoHCKUom ja.3UK. CKonje: KyjTypa.
Erika KRŽIŠNIK, 2008: Viri za kulturološko interpretacijo frazeoloških enot. Jezik in slovstvo 53/1, 33-47.
Alja LIPAVIC OŠTIR, Anja VASILJEVIČ, Mihaela KOLETNIK, 2014: Zasidranost pregovorov v besedišču govorcev slovenskega jezika. Slavia Centralis 7/1, 48-72.
MapjaH MAPKOBHK, 2001: ^ujaneKmono^uja Ha MaKedoHCKUom ja.3UK I. CKonje: ®HaoiomKH $aKyjTeT »Eja:®e KoHecKH«.
--, 2007: ^ujaneKmono^uja Ha MaKedoHCKUom ja3UK II. CKonje: ©hjtojtoihkh $aKyjiTeT
»Eja:®e KoHecKH«.
Gjoko NIKOLOVSKI, 2012: Pogled na makedonski jezik s sodobnega, zgodovinskega in dialektološkega stališča ter glede njegovega procesa standardizacije. Večno mladi Htinj: ob 80-letnici Janka Čara. Ur. Marko Jesenšek. Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta. (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 83). 146-152.
Saša POKLAČ, 2004: Nekaj teoretičnih izhodišč o narečni frazeologiji in narečnih frazemih. Jezikoslovni zapiski 10/2, 137-145.
Urša POKORN, 2006: Vpliv obogatitve individualnih žičnih kletk na obnašanje kokoši nes-nic. Diplomsko delo. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko. Dostop 31. 3. 2020 na http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_pokorn_ursa.pdf.
Razlog zašto se kaže - pije kao smuk! Dostop 31. 3. 2020 na https://www.rtvbn.com/3822178/ razlog-zasto-se-kaze-pije-kao-smuk.
Elena SAVELIEVA, 2004: Frazemi s pomenom 'piti' in 'biti pijan' v slovenskem in ruskem jeziku. Jezikoslovni zapiski 10/1, 93-106.
Vera SMOLE, 2014: Frazemi s poimenovanji za domače živali v slovenskem vzhodnodo-lenjskem šentruperskem govoru. Dostop 30. 3. 2020 na http://www.animalisticki-frazemi. eu/images/frazemi/zbornik_radova/Smole%20za%20WEB.pdf.
Irena STEVOVIC, 2017: Nastanek frazemov na podlagi semantičnih figur. Slavia Centralis 10/2, 67-84.
Irena STRAMLJIČ BREZNIK, 2009: Germanizmi v frazemih Slovarja slovenskega knjižnega jezika od M do P. Slavia Centralis 1/2, 63-74.
Matej ŠEKLI, 2013: Genetolingvistična klasifikacija južnoslovanskih jezikov. Jezikoslovni zapiski 19/1, 71-99.
TamKo fflHPHHOB, 2008: ©pa3eojomKn pe^HHK Ha MaKegoHCKnoT ja3HK. Tom II, K-n. CKonje: Orjegajo.
—, 2009: Opa3eojomKH pe^HHK Ha MaKegoHCKnoT ja3HK. Tom III, P-ffl. CKonje: Orjegajo.
Veronika TELIJA, 1996: Russkaja frazeologija. Moskva: Jazyki slavjanskoj kul'tury.
Tatjana TRAMPUSCH, 1999: Živalska frazeologija v govoru vasi Dob pri Pliberku na avstrijskem Koroškem. Slovenski jezik / Slovene Linguistic Studies 2, 109-127.
Natalija ULČNIK, 2014: Frazemi in pregovori v slovenskih splošnih in specializiranih slovarjih (s poudarkom na slovarjih 19. stoletja). Slavia Centralis 7/2, 98-101.
- 98 --Slavia Centralis 2/2020
— Primerjalni frazemi z zoonimnimi sestavinami v prekmurskem narečju in makedonščini —
—, 2015: Razvoj slovenske paremiologije in paremiološke terminologije. Slavia Centralis 8/1, 105-118.
Alenka VALH LOPERT, Mihaela KOLETNIK, 2018: Non-standars Features of the Slovene Language in Slovene Popular Culture. Maribor: Univerzitetna založba Univerze v Mariboru. (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 127).
Branislava VIČAR, 2013: »Si kdaj videl svobodnega konja?« Filozofski kontekst anima-listične etike v poeziji Jureta Detele in Miklavža Komelja. Etika v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Zbornik predavanj. Ur. Aleksander Bjelčevič. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 35-45. Dostop 31. 3. 2020 na http://www.centerslo.net/files/ file/ssjlk/49_SSJLK/vicar.pdf.
Eo^ugap BH^OECKH, 1998: flujaneKmume HaMaKedoHCKUomja.3UK, t. 1. CKonje: MAHy.
Zinka ZORKO, Anja BENKO, 2015: Živalski frazemi v štajerskem južnopohorskem narečju. Slavia Centralis 8/1, 147-164.
COMPARATIVE IDIOMS WITH ANIMAL COMPONENTS IN THE PREKMURJE DIALECT AND MACEDONIAN
The present paper focuses of comparative idioms, a component of which is naming of animals. We contrast Slovene Prekmurje dialect idioms and compare them to the genetically related Macedonian language. Here we make use of the dictionary of comparative idioms (Hrvatsko-slavenski rječnikporedbenih frazema (2006); Slovenian part Erika Kržišnik) and Macedonian Phraseology Dictionary (0pa.3eojowKU peHHUK Ha MaKedoHCKUom ja3UK (2003; 2008; 2009)) and determine the similarities and differences between them. On the basis of the compared materials it is possible to determine four groups of idioms when levels of meaning, motivation and form are taken into account, (1) idioms which are identical in the Prekmurje dialect and Macedonian on the levels of meaning, motivation (image) and form (trmasti kak somar - tvrdoglav kako magare 'very stubborn'); (2) idioms which are identical in the Prekmurje dialect and Macedonian on the levels of meaning and motivation, but differ at the level of form (dol ustreliti koga kak mačka - ubie nekogo kako mačka 'pitilessly, cruelly'); (3) idioms which have identical meaning and form in the Prekmurje dialect and Macedonian, but differ in image (pijani kak tele (krava, svinja, kura) - pijan kako vol (magare, smok, zver, životno) 'very drunk'); (4) idioms which are identical in meaning in the Prekmurje dialect and Macedonian, but differ at the level of motivation and form (piti (napajati se) kak krava - pie kako vol 'excessive drinking'). Comparing Slovenian Prekmurje and Macedonian dialect idioms shows which images generate the same idiomatic meaning in these languages and whether the same (established, real, alleged and frequently also anthropomorphically ascribed) characteristics of individual animals were motivational at the time of their creation. In the Prekmurje dialect, for example, a person can be močan (krepek) kak konj 'very strong', besen kak konj 'very furious', utrujen kak konj 'very tired', zdrav kak konj 'very healthy', also dela kak konj 'work a lot, strenuously and persistently' however, at the same time they may also take a beating as a horse and be left to die (as a horse). In Macedonian person raboti kako konj 'work a lot, strenuously and persistently' and can be glup kako konj 'very foolish'. We find that the dialectal perception of the comparability between man and animal is quite different from the perception in the related Macedonian language, since Slovenians and Macedonians ascribe to the horse one sole common feature, i.e. diligence. Due to some social and cultural differences, idioms can thus cause non-native speakers quite a lot of difficulties, and non-natives' lack of knowledge about them can, consequently, lead to their communication abilities being limited.
— 99 —