/a Političen list za slovenski narod. Ruski listi o srbskem prevratu. Aleksander I. kraljuje Srbom šara brez strankarskih opekunov. Iskreno smo ga pozdravili že prvi dan, ko je v svesti si svojih dolžnostij stopil pred narod. Skoro brez izjeme so vsi listi v Avstriji priznavali, da je bilo njegovo dejanje potrebno, in mn želeli sreče za naprej. Zanimivo je pri tem opazovati, kako se drži pri tem rasko časništvo. Večina rnskih listov blagruje mladega kralja, toda ne v ravno tistem smisla. Nekateri, mej njimi .Graidanin" in „Mosk. Vjedomosti", zaresno trd4, da se je Aleksander obnašal pri tem svojem nastopu kot samodržec, in zraven svetujejo kralja, naj se nikar ne ozira na kakoršno-koll ustavo, marveč naj vlada po svojem raznmu in po svoji volji. Čuden svet, ki menda res ne more priti od drngod, nego-li z Ruskega. Poleg teh mlademu Saši prijaznih odmevov čuli so se pa v roškem časništvu povsem drugi glasovi. Nekateri listi so imeli Ristiea za nekako polu-boga, in radi so pisali, kako bo Slovenstvu dal na jugu trdno podlago. Ti sedaj vidijo, da njihove prerokbe n« veljajo, iu zato so izven sebe. Na vse kriplje zabavljajo srbskemu kralju in popisujejo razmere v Srbiji Rusom tako strašno, da je groza. Naprednjaška stranka je zmagala, — tako pravijo; sovraštvo do Rusije in svetega pravoslavja se širi po celem kraljestvu, metropolita Mihaela najgrje preganjajo, skratka tako je v Srbiji, da ruskemu srcu ne more biti gorje. Mej temi listi, ki se na tak način telovadijo, je na prvem mestu velikokrat imenovani .Varšavskij dnevnik". Že to je samo na sebi zanimivo. A še zanimivejša je sodba o ruskem časopisju, ki jo pri tej priliki izreka „Denj". Ta list, ki — mimogrede povejmo, — pri nas hvali samo Mladočehe in je sicer katoličanstvu jako nasproten, piše mej drugim v številki dnč 21. aprila: kakor nočejo pomiriti z dejstvi, ki so dokazana, kakor dvakrat dve je štiri. ... O slovanskih razmerah sodijo pri nas navadao po člankih dunajskih listov. . . . Drugi razlog žalujočega časopisja (ob srbskem prevratu) je pa v tem, ker se pri nas nikakor nočejo odvaditi od nesramne navade, s katero zahtevajo, naj bi se vsako slovansko gibanje vršilo na povelje ruskih časnikarjev." j Tem zanimivim besedam nimamo ničesar dostavljati. Ta samoizpoved ruskega lista nam je v i marsičem koristna. Rusko časopisje se tedaj odlikuje { v tem, da naših razmer ne pozni in da j vse jed no hoče voditi tudi pri nas. Zato ni čuda, da kaj pametnega ne izide. Samo po ! sebi pa je umevno, da mora biti tem slabše naše časopisje, če se gre o naših razme-| rah učit v Ruse. In vendar smo lepo kopo moskal-skih fraz že dobili po panslavističnih branjevcih od j Neve sem. . J e z u i t i z e m", „1 a t i n i z a c i j a", | .narodni cerkev«, in kar je še temu podob-I nega, se čuje jako velikokrat, a ne z lepa na pra- I vem mestu. ! Da zabavlja Rus, ki ne pozna razmer, bodi ; da pa za njim zabavljajo naši, ki bi se lahko s ! svojimi očmi prepričali, kakšne so razmere in kakšna | je vsa stvar, to se zdi vendar nekam — čudno! j flaše ljudske šole. ' (Govoril gosp. Vilj. Pfeifer v deželnem zboru kranjskem dne 25. aprila.) Ako bi kdo iz dežeinozborskih podatkov troškov normalno šolskega zaklada sklepal, da je v tej svoti zapopadena vsa šolska potrebščina, bi se pač ljuto varal. Dočim so te potrebščine pred desetimi leti znašale okoli 200.000 gld., znašajo za leto 1892 že 321.000 gld., kateri svoti je treba prišteti pokojnine v znesku 28.000 gld. in 5000 gld. za šolske zgradbe, — za leto 1893 so se te svote zopet povekšale in tudi današnja predloga zahteva 1000 gld. več za šolske zgradbe. Poleg teh svot, ki jih žrtvuje dežela, pridejo v poštev tisti zneski, katere plačujejo posamezne občine za stvarne šolske potrebščine, rastoče od leta do leta, — kjer se je za jednake potrebščine pred desetimi leti potrosilo 200 gld., izdd so danes že 300 gld. in več; če se seštejejo te svote, katere žrtvujejo posamezne občine, dobi se tudi ogromna številka. In vendar tudi ta svota ne zadostuje potrebam, ki so posledice šol. Posamezne občine morajo preskrbeti siromašnim šolarjem učne pripomočke, namreč knjige, papir, peresa itd.; vrh tega so prisiljene, skrbeti za obleko in za hrano takih šolarjev, otrok siromašnih stari-šev, ali takih šolarjev, ki niti starišev nimajo, torej sirot. Primoraoe so tedaj občine čestokrat pri takih šolarčkih izvrševati dve deli krščanskega usmiljenja, namreč: nage oblačiti, lačne nasititi. (Veselost.) Zalibog, da se nobena postava ne ozira na tako breme dotičnih postav in da imajo občine pričakovati plačilo za to svoje samaritansko delo na onem svetu. Morebiti se mi bode oporekalo, da pretiravam ? Ali to, kar sem Vam, gospdda moja, zdaj tu povedal, v&n iz lastne skušnje kot bivši večletni župan krške občine. Vabim Vas, da se jedenkrat ob šolskem dnevu potrudite na Krško, ter sami vidite siromašne šo-larčke bledega, vpalega lica, in v obleki, ki niti najskromnejši potrebi ne zadostuje. Zlato srce človeško, katero se ne nahaja samo v bogati metropoli s svojimi nasičenimi milijonarji, LISTEK IV. Na studencu. .Šest pripovestij", srbski napisal Lazar Lazarevič, poslovenil Ivan Novosele. (Dalje.) Nekoliko dnij potem rekla je Anoka neki svoji tovarišici: „Vedela sem jaz, da mora vse po moji volji biti I Ni, draga, take deklice niti do devete vasi!" Potem vzame iz nedrija škatljico z ogledal-cem in si začne kodrati lase. Nesreča je to, da je ona, tudi ko je prišla t hišo Dženadičevo, ostala tako razvajena, kakor je 4>ila doma. Ona vse najboljše v6l Vedno mora biti na njeno I Noče delati, kar se ji ukaže. Pravi: .Nisem delala tega niti doma I" — .Zakaj bi mesila kruh za cesarjevo vojsko?" — BMeoi in mojemu Arsenu je dosti jeden hleb." Ženske se ne upajo niti ziniti. Možem se časi potožijo, ali Radojki in dedcu, kdo se upa kaj spo-meniti ? % Dolgo so trpele in skrivale svojo nesrečo. Delale so vse za-njo in po njeni volji. V njenem vedenju bilo je nekaj zapovedajočega, silniškega, kakor da si jo moral slušati. Morebiti je bila tudi njena lepota, katera je tako silno gospodovala nad ženskami. Njene jetrve ogovarjale so jo med seboj, a zakrivale in branile pred starejimi in tujimi. In Bog v^, doklej bi bile one zdržale brez pritožbe, da ni Anoka vedno bolj in bolj besnita, naj si še ni bila polnih šest mesecev v hiši. Grdo je, še pripovedovati o nekih rečeh, na pr. kaj je rekla, ko so jo zvali, da bi šla zelje sadit, ali kadar jo je katera naprosila, da jI pazi na dete. Naposled je zahtevala, da se drugače in boljše oblači. Siromak Arsen ji pravi, da dedec in Radojka kupujeta vse obleko in da on ne sme niti spomeniti dedcu, da bi samo njej kupila novo, s srebrom pretkano obleko; ali ona pravi, da ni starega očeta vzela, in da bo šla očeta prosit, da ji on kupi; ker ji je mož pritlikavec in se ji ne upa kupiti niti igle, dokler ne vpraša onega starega možička. Arsen je bil v zadregi. Da bi ga samo ne pogledala z onimi močmi, on bi ji že pokazal. Večkrat potisne roko pod pas, stiska z zobmi čibuk in prime za palico, ali čim ga ona pogleda in vzdigue nos, postavi se ou, kakor da bi stal pred vladiko. Tako ona vedno bolj razsaja in čisto navlašč nagaja. Pušča pse v kuhinjo, da pokradejo vse meso iz loncev. Ne pazi, kadar obrača pipo na sodčku. Kruh se ji zažge, da se mora cela peka vreči svinjam. Oblači praznično obleko na delavnik. Niti se ne ozre, da bi videla, kaj dela deca, in zaradi nje je Jovankino dete palo v apnenico. Niti jedne jetrve ni pustila, kateri ni izmislila kakega priimka. Radojko zove^vohouko, a dedca jetiko. Vsaki dan prihaja vedno večja nesreča in graja, a kadar ji kdo kaj opomne, ona se koj grozi, da se bode vrnila k očetu. Zeoam je bilo že neznosno, in ko enkrat Anoka, ko bi morala biti redarica,*) odide na sejem, one se zberejo v tajno sejo. „Jaz ne vem, družice, kaj smo Bogu zgrešile, da to trpimo?" „Tudi jaz ne, pri Bogu !" .Bogme, je to skušnjava in nesreča!" .Samo Bog nam lahko pomore." .To ne more tako ostati! Ne!" .Recimo strini, a ona bo staremu očetu!" .Reci ti, Selena!" .Zakaj jaz?" .Ali ti ni rekla, da si ji ukrala zapestnico?" .Ej, ali ni rekla tebi, da ti je mož divji pop ?" .Vsaj je rekla tudi Mirjani, da je prišla iz glada!" *) Redarica nadzoruje in vodi hišni posel v zadrugi ter je vsaki teden druga. ft polti prejeman velja: Za celo leto predplačan 1& gld., za pol leta 8 fld., la četrt leta 4 fld., za en mesec 1 fld. 40 kr ▼ administraciji prejeman, velja: Za oelo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta t fld.. za en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedicija v .Katol. Tiskarni" Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Ishaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. &tev. 95. Letni!* XXI. kaj mi pomtga? afi pa ie je i* »mika takky da za praktično živi]««je ni, ki/ mi itftt? Žnšho in cMhioo je, da 14 ijudsltift td na {ifteli ne prestop« mnofb očeactff v s^Uje šole ♦kljub temu, da 8« ljudske šole vedMfl bblj Š«zšrr>»jo ♦ 3 iri 4 razredniee. Uzrok temn, da t« hekoliko' »dliotkfev otr»k,. ki so ofeillovllf ljudski lalo na (feiljj, prestopi f srednje 6ofe, ji t«, Ši mi uprava naitlda starišeea tako visoko šolnino, da je ne zmoreja, ob enem pa tudi odpravlja obstoječe srednje fole,. kakor se jn to zgodilo na veliko gmotno in duševno škodo gorenjskega prebivalstva z gimnazijo v Kranju ne glede na to, da je bila potreba tamošnje gimnazije in izvrstni vspehi, ki so se dosegli pri učencih na tem zavodu, očevidni. • , . Da se odpravijo nedostatki, ki sem jih navajali j v kratkih potezah, bi po mojem mnenju za odda- j, ljene otroke zadostoval poldnevni pouk na ljud«- f ski šoli. Ako bi se uvedel tak pouk, odpadlo bi tudi* \ mnogo stroškov za dotične šolske občine- glede šol- j skib stavb. Po mojem mnenju ne bi bilo treba v tem slučaju tako pogostoma razširjati obstoječih' šol v 3 ali 4 razredniee, tedaj tudi ne graditi toliko in tako velicih šolskih pošlo bij. Taka potratnost je danes tem bolj neumestna, ko se vsako leto vsled vednega propadanja kmetijstva in rastoče revščine — kakor znano — toliko družin izseljuje v daljno Ameriko. Gospoda I morda se mi' bode očitalo; da so moje opazke nazadnjaške — jaz se ne bojim tega očitanja — vsaj moje človekoljubne opazke- izvirajo iz vestnega opazovanja našega šolstva in kmetijskih zadev. Omika je moč — a tega nikdo ne taji in rad priznavam, da je neznanje v naši dobi najbolj drago in za naše narodno življenje najbolj nevarno^ Vse to rad priznavam. Vendar pa mislim, da se da doseči isti — in še bolji — vspeh, ako se pri našem šolstvu —kar se je grešilo in še vedno greši, popravi po modrem izreku starih praktičnih Rimljanov: .multum, sed non multa". Trtna uš na Kranjskem. (Poročilo gospoda Povše-ta v deželnem zboru kranjskem dne-25. april*.) Iz poročila deželnega odbora je razvidno, da se trtna uš vedno bolj razširia na Dolenjskem kakor tudi na Vipavskem. Na Dolenjskem se je sedaj zatrosila tudi v mo-kronoški in deloma v radeški okraj, ker se je zasledila že v občini Boštanj. V davčnem okraiu kostanjeviškem so vinogradi skoro popolnoma uničeni. Prav tako se vedno hujše razširja v vipavski dolinL Od 10,609" hekt. Vinogradov, kolikor jih je sploh v naši deželi, okuženih je sedaj že 7147 hektarov, torej dve tretjini vseh vinogradov, tako da je naša deželo žalibog po trtni oši doslej med raisMM Afltfamr tfni ttt prizadeta. Zato p& stfr ?pmči ke reši, kar jO tifegočft, tet da ne propade jft* lilo navaja, kotit* a» stori ** t^tfavo ame- jpoškodo-kraji tttllta ttfržuje trtlice * Kostanjevi«, na 16 ♦ »Kemijskem okraj« b* sefej prirej® dve M. Nadsljl kujejo v to 3*rho mm? deloma deželne ali od dežele podpirane,, delomatrtniee kmetijskih podružnic in obširna trtoiea ter sgledni sme-meriškv vinograd meščanske šole- v Kršksm. Povsem je odobravati nasvet? deželne vinarske šole, da se trtorejcem oddajejo aamesto rezanic le-ukoreninjene trte, in želeti je, da se tudi požlaht-nujejo * šolski trtnici, kolikor je le mogoče, ter po-žlahtnene oddajejo, ker s tem bode trtorejoem najbolj, ustreženo, pa tudi pomagano;: ob enem pa bo povoljni in nagli vspeh ugodno vplival, da se vino-rejci v polni meri lotijo novih nasadov s pHHahtne-nimi ameriškimi trtami. Obžalovati je, da je visoko poljedelsko ministerstvo prošnje vinogradnikov za brezplačno prepustitev ameriških rezanic odbilo vzlic priporočilu' deželnega odbora, ker revnim, po trtni itak z»16 poškodovanim vinorejeem bi morala visoka vlada pač hiti v pomoč in jih podpirati v »sajenju novih trtnih nasadb, saj neposredno tudi državi s tem v korist poetopar ker bodo novi vinogradi zopet do-našali državi znaten dohodek. Dobro so se obnesli kurzi za poučevanje p po-žlahtuevanju trt, iu gospodarski odsek priporoča, da se bi kurzi tudi za naprej vršijo. Za premije, namenjene onim, ki zasajajo na novo po filokseri uničene vinograde z ameriškimi trtami, se oglašajo kaj pridno vinogradniki iz Vipavske doline, in se je do sedaj podelilo 109- prosilcem z Vipavskega in 15 z Dolenjskega. Upati je, da se tudi dolenjski trtorejci ogrejejo za nasaditve, in je le želeti, da se oni pridno oglašajo za premije, ko je po ravnokar došlem odloku visok« deželne vlade tudi visoko kmetijsko ministerstvo dovolilo v to svrho 750 gld., katere bo deželni odbor porazumno z vis. deželno vlado delil vinogradnikom, ki bodo nove nasadbe izvršili. V T. oddelku poroča deželni odbor o> zborovanju deželne komisije za trtno nš> lz tega poročila je omenjati, da sta za brezobrestno posojilo v svrho zopetne zasaditve po trtni uši opustošenih vinogradov došie deželnemu odboru le dve taki prjšnji, in še ti le iz vipavske doline. Tndi je ta komisija sprejela predlog, da se nastavi poaeben popotni učitelj za vinarstvo. Ker je trtna uš- večjidel aaše trto-reje ugonobila in je pač dolžnost dežele,, da reši prizadete pokrajine uboštva, in Icer je med drugimi sredstvi gotovo skrben pouk o nasajanju in oskrbo--vanju novih ameriških trtnih vinogradov velike koristi in vrednosti v prospeh naše trtoreje, izreka se-gospodarski odsek za ta nasvet, vendar pa meni, db deželni odbor z visoko deželno vlado dožene vse v (Dalje v prilogi.! ampak tudi v skromnem krškem mestii, preskrbtj* hrano 40—50 siromškoffl, ki prifijj^i od tal« daleč v šolo, d* jim nt thogoče domov Hoditi aH opoldnevnim prestankotit pouka. | Ali ta dobrota mote deliti se Id tdliko časa itt tam, kjer prebivalci še toliko premorejo, da def6 svoj borni žUsi z lačnimi šolarčki. Mislit« si pij gospada moja, takf kraje, kjer prebivate! vslela splošne revščine, prouzročene od slabe letine, pomanjkanja zaslužka itd., nimajo toliko hrane, da se sami nasitijo. V takih krajih ubogi, oi šble jedno uro in več oddaljeni otroci hodijo večinoma strgani in lačni v šolo, rano zjutraj zapusti dom, potem posedi v šoli, čakajo pol dneva, da kosijo .pri solncu", če jim ravuo posije, — tako dočakajo popoldnevnega pouka utrujeni, lačni. Zato bi se moralo poskrbeti, da ubogi vnanji otroci ne bi stradali v šoli, ali da se za te skrči pouk na pol dneva. To skrčenje pouka na pol dneva je tudi iz druzega ozira potrebno. Kar je namreč krepkejših kmetskih fantov, poklicani so v vojaško službo, drugi otroci, posebno ženskega spola, oče in mati pa so od doma pri delu na polju itd., hiša je torej brez vsakega varstva, ko bi šolski otrok pri samo poldnevnem pouku ostal lahko vsaj Pol dneva kot varuh hiše domi in kot varuh preprečil morebiti kakšno nesrečo ali tatvino, ter ob jednem varoval svoje mlajše brate in sestre. Namesto da bi se to zgodilo, vidimo, da otrok od šole oddaljenih okrajev, zlasti ob zimskem času, zapusti rojstno hišo še v nočni temini, potem utrujen in lačen poseda v šoli od 9.—12. in od 1.—4. ure, ter potem vračajoč se, pride domov, ko je zopet nastala noč, tako da v zimskem času nikdar ne vidi svojega doma po dnevu. Kakšen mora biti pri teh okoliščinah celo 6 urni pouk na dan, lahko vsak sam razsodi. Skušnje nas uče, da taki učenci, čeravno 6 in tudi več let v šolo hodijo, včasih še toliko ne znajo, kar so se naučili učenci, ki so prej 8 ali 4 leta pri 4urnem pouku na dan od 8—10 od 2—4 ure obiskovali šolo. NikakOr pa mi ne pride na misel, da bi take vspehe hotel staviti na rovaš učiteljev. Krivdo zsdeva le učni načrt, po katerem je tčao gradivo tako obilno, da za najpotrebnejše stvari pouka ne ostaja potrebnega časa, da se tedaj ta pouk mora skrajšati na korist predmetom, ki po mojih mislih sploh ne spadajo ali vsaj ne v taki meri v ljudske šole. Tako je ljudska šola danes po nekakem šalji- u vem izreku približala se zavodu, v katerem se otroci uče letati po zraka, predno znajo hoditi po zemlji. Gotovo jaz in z menoj cela visoka zbornisa priznava izrek slavnega Bakona Verulamskega .daje omika moč", ali le tam, kjer more to svojo moč tudi pokazati, tedaj le relativna. Ce kupim svojo omiko s polnim ubožanjem. pa te omike potem niti rabiti ne morem za življenje, .Tudi Velinki, da je porodila tačka." In težko, da bi se bile žene odločile, povedati, da Badojka že zdavnaj vsega tega ne sluša in ne gleda, in da ni sam Arsen drugi dan, ko je ona svojo čisto novo jopo razsekala na tnalu, odšel k dedcu, da se pritoži. Arsen je tih človek. Od detinstva navajen je samo slušati. Niti drv ne zna prodati, dokler mu doma ne velijo, koliko jih naj ceni in za koliko jih naj pusti. Dedec je sedel sam v sobi, ko Arsen vstopi. Ko ne more nič druzega delati, izbira fižol. Arsen se odkrije in pristopi, da bi mu poljubil roko. Dedec se je nekaj načmeril. Ne vzdigne glave, ne da mu roke, samo suhoparno zamrmra: „Da si mi živ!" .Stari oče, prosim te--karkoli--- obraz pod noge!" Starec ga zlovoljno pogleda. .Jaz," nadaljuje Arsen. .ni karkoli--naj se jeziti!" Dedec čisto vzdigne glavo, jezno porine od sebe košarico s fižolom in skozi usta brez zobov blekne: .Vem jaz vse to! Ali kakšen si ti človek? Ali si se našel ti z ono — — ono — —" Malo vtihne. „Z ono--nakakošno--Ali mi hočeš ti hišo zatreti?" Arsen okameni, ko začuje, da dedec vse ve. Glas ga izda. .Prosim te, dedec, ne vem, kaj bi počel? Odpusti mi!" Hoče mu poljubiti roko. Ded zmakne roko. .Pojdi, ne oskruni mi roke! Ali si ti mož?" Arsen okrene glavo k zidu in prikrije oči z rokavom od suknje: .Delaj z menoj in ž njo, kar hočeš! Mene ubij, a njo odženi. Od Boga ti je odpuščeno! Samo me ne od sebe goniti, pri živem Bogu ?" Dedu se malo brada strese. On hoče prikriti svojo razburjenost. Gosposki se stegne, vzdigne glavo pod strop in nagne jo malo. .Vidiš, sinko, sam si jo izbral! Ali sem ti jaz rekel da ali ne." .Nisi, Bog obvari! Vsega sem si jaz kriv." Dedcu zopet zleti brada k nosu. On se zopet naredi trdega, da bi dostojanstveno izgledal. .Pa da zdaj jaz izpravim, kar si ti pokvaril!" .Bog, pa ti!" „Ej, ali jaz sam ne vem, kako?" Da je bila Badojka tu, ona bi bila opazila, kako se je okoli nabranih dedovih očij pokazalo nekako detinsko-zvito zaupanje v samega sebe. .Kako te Bog uči!" raie Arsen.. .A — ti — njo — tako — ali je ona tebi ravoo zoperna?" fr Arsen pordeči. Hotel* bi molfaii, ali ga. iedec gleda ravno v oči. .Trdoglava je!" .Vem, vem! Ali jaz te vprašam: ali tt je kaj ■a njo?" Arsen zopet molži. Hotel bi se ogniti odgovora, ali ga dedec gleda ravno v oči in molči. .Gotovo je, da jo je Bumnaz strašno razvadil! Veš, jedinica je!" Dedec kakor d* je zgubil strpljenje: .Cuješ ti, kaj te jaz vprašam?---Vprašam te: reci mi, ali ljubiš Anoko ? To mi reci!" Arsen spusti glavo, porine nos v pest, zmigava z ramama in ga je sram. Cisto zategnjeno odgovori: .Jaz ne vem 1" „Ej, ti moraš vedeti, ker jaz hočem po tem soditi, da ti potem ne bo krivo in da ne boš go-j voril tega in onega !" .Ne!" e .DobroI A zdaj pojd', dokler preudarim!" Na dedu, kdo zna brati, mogel bi koj spoznati, da ie on že odločil, kaj bode naredil, in da je zadovoljen s svojim načrtom. (Dalje sledi.) Priloga 95. štev. „Slovenca" dn6 26. aprila 1893. potrebno glede plačevanja popolnega vinarskega učitelja ter da stavi dovršeni predlog, v katerem naj tudi določno opiše delokrog njegov prihodnjemu ta-sedanju deželnega zbora. Ker je trtna uš že nad dve tretjini naših vino- j gradov, okužila, želeti je, da se dopusti prosti pro- i met s trtami v okuženih občinah ter da se s tem olajša nasaditev takih trt, ki so vztrajne proti filokseri. Na podlagi teh pojasnil usoja si gospodarski odsek nasvetovati vis. dež. zboru: 1. Poročilo dež. odbora o trtni uši jemlje se odobrovalno na znanje in vzdrževaje dosedanje de-želnozborske sklepe dovoljuje se dež. odboru za tekoče leto svota 2000 gld. in sicer za delitev podpor vinogradnikom, ki znova nasajajo svoje po trtni uši uničene vinograde, ter za prirejevanje poučnih kur-zov za odrasle vinogradarje o požlahtnjevanju trt. 2. Dež. odbor se pooblašča, da na postavi zakona z dne 28. marcija 1892. drž. zak. štv. 61 v svrho zopetne nasaditve po trtni uši uničenih vinogradov dovoljuje vinogradnikom pod pogoji, stavljenimi v zakonu, posojila do najvišjega zneska 150 gld. V to svrho dovoli se za tek. leto nakladni kredit 2000 iz dež. zaklada. 3. Dež. odbor naj z vis. dež. vlado dožene dogovore za nastanitev posebnega vinarskega popot. učitelja ter naj v prihod, sesiji stavi dotičen konkreten predlog, v katerem naj bode tudi glede delokroga tega učitelja primerno razloženo. 4. 81. kranjski hranilnici izreka se topla zahvala za njeno naklonjenost do ubogih vinogradnikov krškega okraja, katerim hoče za dobo 10 let vsako leto 2500 gld. podarjevati za nove nasadbe po trtni uši uničenih vinogradov. Politični pregled. V L j ubij a ni, 26. aprila. OčenaŠ in Češčenasimarija v šoli. Dunajski knezonadškofijski konzistorij se je bil obrnil do dunajskega okrajnega sveta, da bi se v šolab, v katere hodijo katoliški otroci, še pred šolo in po šoli molil Očenaš in Ceščenasimarija. Knezonadškoiijski konzistorij Be je pri tem skliceval na šolske zakone, po katerih le cerkvenim oblastem pristoja odločevati o verskih vajah v šoli, in molitev pred šolo in po šoli pa pripada verskim vajam. Dunajskega okrajnega šolskega sveta večini ta uloga ni posebno ugajala, ker bi se ž njo odpravile iz šole one mejverske molitve, katere neso ne krop ne voda in se sedaj molijo skoro po vseh šolah dunajskih. Iz strahu pred protisemiti se okrajni šol. svet ni upal upreti konzistoriju in je vso stvar izročil deželnemu šolskemu svetu. Deželni šolski svet je pa prepustil odločitev namestniku, kateri je naznanil šolskim vodjam, da se ne da oporekati želji kuezonadškofijskega konzistorija. Sedaj je stvar prišla v okrajnem šolskem svetu na vrsto. Z 22 proti 21 glasom se je sklenilo, da se namestniški odlok ne naznani šolskim vodstvom, temveč zahteva točen nalog od deželnega šolskega sveta. Sedaj stvar pride torej tudi v deželnem šolskem svetu do odločitve. Če bi deželni šolski svet neugodno odločil, bode se knezonadškoiijski konzistorij obrnil do učnega ministerstva in če treba še do upravnega sodišča. Če bi do poslednjega prišlo, bilo bi skoro naibolje, ker bi potem stvar bila rešena za vso državo. Da bi to sodišče ugodno razsodilo, ni dvomiti, ker je zakon v tej stvari dovolj jasen. Da se je našlo v dunajskem okrajnem šolskem svetu 21 članov, ki so glasovali, da se ugodi želji kuezonadškofijskega konzistorija, je precej poparilo židovske liste, posebno, ker so mej temi člani največ učitelji in šolski nadzorniki. Učitelji so bili dosedaj naigorečneiši zagovorniki mejverske šole, ali to glasovanje je pa pokazalo, mnogi dunaiski učitelji prihajajo do spoznania, da to mej-verstvo v šoli ne rodi dobrega sadu Z Dunaja se je mej avstrijsko učiteljstvo zasejal bil liberalen duh, in mi želimo, da se sedaj tudi i Dunaja zopet razširi mej učitelji trdno versko prepričanje. Želimo pa tudi, da tudi drugod se katoliki tako odločno potegnejo za verske pravice v šoli, da se uresniči vsaj to, kar je mogoče pod sedanjimi šolskimi zakoni. Popustljivost in neodločnost je nam že dovolj škodovala, treba je, da pokažemo pogum. Dunajski, mestni »bor. Sedaj je v dunajskem mestnem zboru 91 liberalcev in 47 protisemi-tov. Pri zadnjih volitvah izgubili so liberalci dvo- tretjinsko večino. Protisemitom manjka še 22 mandatov do večine, katere pa pridobe v dveh letih, ako le ue bodo držali rok križem. Liberalnemu go-spodstvu ua Dunaju bliža se konec. Mladočehi in veleposestniki. V nedeljo so Mladočehi bili priredili še*t shodov. Na vseh teh shodih so pa zabavljali proti veleposestnikom. Ko bi Mladočehi bili resni politiki, bi takega postopanja mi ne mogli razumeti sedaj, ko se ravuo vršš konference o skupnem postopanju. Zabavljanje gotovo ne bode pripomoglo h kakemu sporazum-Ijenju. Pač imajo tiBti prav, ki trdijo, da Mladočehom ni za sporazumljenje, temveč le za to, da najdejo kdga, da bi nšnj zvrnili krivdo za svoje nevspehe. Zato pa bodo vse storili, da veleposestnike popolnoma odrinejo od sebe, potem bodo pa kričali, mi bi že kaj dosegli, ko bi nam veleposestniki ne delali vednih ovir. Poprej so vedno vsako krivdo , izvračali na Mladočeke, ali sedaj jo pa na velepo- ! sestnike. Kdo v^, kako dolgo se jim bode narod dal voditi za nos? Vrejenje valute zadeva na težave. Zlata ni dobiti. Jedva se ie začelo uvajanje novega denarja, že ima zlato 2°/« ažije. S tem je pa uuičen ves vspeh vrejenia valute, ker se je ž nio hotela baš to ažijo preprečiti. Nekai zlata se je bilo dobilo, ali je takoj šlo v inozemstvo, ker po pogodbi mora Avstrija sedaj, ko uvede seveda le na papirju zlato veljavo, po stalno določenem kurzu zameujati zvezne tolarje. Sedaj prihajajo iz Nemčije celi vagoni takih tolarjev, za katere potem gre naše težko pridobljeno zlato v Nemčiio. Za vrejenie valute se je že naredilo kakih 100 milijonov dolga, od katerega bode treba plačevati obresti v zlatu. Tako je že državno ravnotežje prišlo v nevarnost. Bati se je, da se bo zopet pokazal primanjkljej, kakor smo ga imeli pod liberalnimi ministerstvi. Avstrijski in ogerski finančni minister sta že v velikih skrbeh zaradi vrejenja valute, in sta se že posvetovala, kaj je storiti. Govori se že, da vlada že premišlja, ko bi se ažija ne dala kar prepovedati. Židovski kapitalisti se pa vesele vladne zadrege, ker si jo bodo znali dobro izkoristiti v svoj dobiček. PomiloSčenje v Srbiji. 8 posebnim kraljevim ukazom so pomiloščeni vsi, kateri so bili obsojeni ali pa v preiskavi zaradi razžaljenja kralja, bivših regentov ali oblastev. Nadalje so se popolnoma odpustile vse kazni za pregreške izvzemši tatvino, goljufijo in poneverjtnje. Pri teh deliktih so se pa kazni ponižale obsojenim na 15 let za pet let, obsojenim na 10 let za štiri leta, obsojenim na 5 do 10 let za tri leta, in obsojenim na 3 do 5 let za dve leti in obsojenim na 1 do 3 let za jedno leto. Obsojencem manj nego jedno leto in pa obsojencem zaradi pregreškov in prestopkov so se kazni popolnoma odpustile. Že prvi dan je na podlagi tega ukaza se nad 400 kaznjencev izpustilo iz ječe. Belgija. Kakor se sodi, bode po novem belgijskem volilnem zakonu nekaj nad 1,200.000 volilcev, ne pa 1,800.000, kakor se je s prva trdilo. Ti vo-lilci bodo skupno oddali nekaj nad 23.000 glasov. Pol milijona volilcev odda po jeden glas, 300.000 po dva in 400.000 po tri glasove. Ce je ta cenitev resnična, bodo premožnejši stanovi imeli večino. Zastopniki delavcev in sploh manj premožnih stanov bodo pa v novi zbornici imeli močno manjšino, ki bode gotovo močno vplivala na parlamentarno delovanje. Cerkveni letopis. Imena papežev po prerokovanju škofa Malahije. (Spisal Jurij Benko.) S tem spisom nočem razmotrivati vprašanja o veljavnosti prerokovani a sv. Malahije. O tem se je tekom let v raznih jezikih pisalo mnogo „pro" in »contra". Litomeriški kanonik dr. Jožef Giuzel je vse te razprave porabil v svojem spisu: „Der hei-lige Malachias und die ihm zu^eschriebene Weis-sagung von den Papsten", katerega je priobčil v „0esterreichi8che Vierteliahressehrift far katholische Theologie, 7. Jabrgang, 1. Heft". Navajajoč in ocenjujoč vse dokaze in protidokaze, nudi čitatelju j zmožnost, da vsakdo sam izreče o stvari svojo sodbo; on sam sodi, da je res sv. Malahiia pisatelj istega prerokovanja. V sedanji dobi priznava to skoro ves katoliški svet s tem, da tolikokrat ime- nu)e imeni „Crux de Cruce" in »Lumen de coelo" kot preroški. Malahija se je porodil leta 1094 v Armaghu na Irskem. Umrl je leta 1148 kot škof-primas svojega rojstuega mesta v samostanu Clairvauz v rokah svojega najboljšega prijatelja sv. Bernarda. Klemen III. ga je leta 1189 proglasil svetnikom. Sveti Bernard, ki je spisal njegov životopis, piše o njem med drugim: »Iz tega je dovolj jasno, koliko zaslug je imel moj Malahija, ki je toliko čudežev storil v času, ko so znamenja iu čudeži skoro prenehali. Zakaj v kateri vrsti čudežev starih časov se Malahija ni odlikoval? aIio pazno presodimo to malenkost, kar smo o njem poročali, ni mu manjkal niti dar prerokovanja in razodetja, niti dar kaznovanja brezbožnežev, niti dar, ozdravljati bolnike in spreobračati duha, iu slednjič uiti dar, obujevati mrtve." Sveti Bernard tega prerokovanja o papežih sieer ne omenja v svojem životopisu sv. Malahije, a da je nekaj iz posebnih vzrokov navlašč zamolčal, ras-vidimo iz njegovih besed: „Iz tega so spoznali učenci, da je njih učenik imel tudi duha preroškega, kar je jasno tudi iz nekaterih drugih pri-kaznij, katerih pa tukaj ne moremo obširnejše pripovedovati." Kot glavni dokaz proti veljavnosti tega prerokovanja navajajo pisatelji to, da jo ta preroški spis še le leta 1595 zagledal beli dan. Izdal ga je benediktinec Arnold Wion v svojem delu »Lignum vitae" z opazkami, katere je dostavil dominikan Alfonz Ciaconi. Rokopis sta našla v rimskih arhivih, knjiga pa je bila natisnjena v Benetkah leta 1595. Pravijo, da je sv. Malahija spisal to prerokovanje najbrže v Rimu, ko se je tukaj mudil za časa Ino-ceucija II. Da rokopis že preje ni zagledal belega dne, razlagajo si nekateri s tem, ker je sv. stolica v takih rečeh vselej jako previdna in v sodbi o čudežih nenavadno molčeča. Sploh priznavajo vsi, da prerokovanje ne obsega ničesar, kar bi bilo nevredno sv. Malahije. Verodostojnost obeh redovnikov, ki sta rokopis priobčila, skušali so ovreči mnogi njih redovni sobratje, a brez posebnega vspeha. Kogar stvar zanima, bavi naj ee s slovstvom o tem prerokovanju, da si ustvari svojo nezavisno sodbo. V sledečih vrsticah hočem le po raznih virih na kratko spisati ta preroška imena papežev po sv. Malahiju in dostaviti kratke opazke — vse to v spomin na petdesetletnico slavno vladajočega Leona XIII., katerega pozdravlja s sv. Majahijem vred ves svet kot — »luč na nebu I" Preroška imena se začno s Celestinom II. (1143—1144), ki je bil 170. papež. Vseh imen na-šteje sv. Malahija 103; ker je Leon XIII. 263. papež, sledilo jih bo po tem prerokovanju le Še 10, tako da bo število vseh papežev 273. Imena označujejo deloma dobo dotičnega papeža in politične razmere, deloma njega značaj, rodovino ali rojstni kraj. časih tolmači pridejano ime več okoliščin hkrati. Ako je papež vladal le nekaj dnij ali mesecev, pojasnuje njega ime vsaj grb njegov ali rojstni kraj. Celestin II. (1143—1144). »Ex Castro Ti-beris" (»iz Tiberškega gradu"). Njegovo rojstno mesto Citta di Castello leži ob Tiberi. Vladal je 5 mesecev in 13 dnij. Lucij II. (1144—1145). »Inimicus eipulsus" (»pregnani sovražnik"). Bil je iz rodovine Cacciane-mici deli' Orso. CaccianemiCi «= lov na sovražnike, ali prav za prav po naše »bav-bav", strah otrokom. — Zloglasni Arnold iz Brescije in ujegova stranka so se polastili vseh papeževih dohodkov in mestnih trdnjav. Lucij je hotel sovražnika pregnati s Kapi-tola, a kameu ga je na obzidju stoječega tako močno zadel, da je v par dneh umrl. Vladal je 11 mesecev in 14 dnij. BI. Ev gen i j III. (1145—1153). »Ex magni-tudine montis" (»iz velikosti gore"). Bodom Pa-gnanelli iz Pize. Zvest učenec sv. Bernarda, ki je tako rekoč po Evgeniju vladal cerkev. Preroško ime se nanaša lahko na Pizo in na sv. Bernarda. Vladal je 8 let, 4 mesece in 10 dnij. Anastazij IV. (1153—1154). »Abbas Su-burranus" (»opat iz predmestja"). Bodom della Si-burra. Suburra ==> predmestje. Pobožen mož je vladal 1 leto, 4 mesece in 24 dnij. Ha dri j an IV. (1154—1159). »De rurealbo" (»z belega polja") Bil je rodom Anglež iz St. Al- bana, njegovi stariši so bili jako ubožni. Od tod „z belega polja", kot sin meglpnpga Albiona, pristen rojak snežene Anglije. Vladal le 4 leta, 8 mesecev in 29 dni j. Aleksander III. (1159—1181). „Ex ansere custode" („iz čuječe gosi"). Rodom Bandinelli je imel po svoji rodovini todi priimek „Paperou — gos. Kot pravi naslednik sv. Petra nasproti štirim vsiljenim papežem je bil res pravi „custos-anser", ki ni nikdir miroval, kadar je bilo treba boriti se za pravdo svete cerkve proti silovitemu Frideriku Bar-barossi. Vladal je 11 let, 11 mesecev in 22 dtiij. Lucij III. (1181—1185). „Lu3 in ostio" („luč na iztoku"). B.l je rodom Alluciogoli iz Luke in kardinal v Ostiji, kjer se Tibera izliva v morje. Ko ■ je pred svojimi sovražniki bežal iz Rima, iztaknili so žaostalim njegovim pristašem oči. Vladal je štiri leta, 2 meseca, 18 dnij. Gregor VIII. (1185 — 1187). BEnsis Lau-rentii" („meč Lavrencijev"). Kot kardinal je itnel naslov „S. Laureutii in Lucina" ; sv. Lavrencij pa se slika z mečem. Vladal je 2 leti, 1 mesec in 27 dnij. I Klemen III. (1187 — 1191). „De Schola exet" („i* šole pride"). Rodom Scolari iz Rima; j vladal je 3 leta, 8 mesece in 8 dnij. (Dalj* »ledi.) j Dnevne novice. frffltt 'Of JtD ,vj j r lSV<. il ' i k 0*1 V Ljubljani, 26. aprila. j (Slovenski romarji v Rimu.) Goriška „Soča" • je v zadnji št. objavila dopis iz Rima, v katerem j dopisnik piše mej drugim: „K sv. Očetu šli so Slo- j venci kot „rep" Nemcev. Ko smo se dregali pred J hodnikom »delle carte geografiche", kjer je bila j avdijenca, klicali so: Oester. Pilger voran I Slovenci j počakajte! Vsi drugi romarji predstavili so se sv. j Očetu pod imenom svoje narodnosti .... Armenci, Rumnnci* Madjari, Poljaki — da ne govorim o ve- \ čjih narodnostih — predstavili so se papežu kot t skupna narodnost in taisto storili bodo tudi Čehi te dni, le Slovenci služijo povsodi za „stafažo". To je znamenje časa!" — Ker je podpisani imel priliko, posredovati med osrednjim rimskim romarskim od- | borom in pripravljalnim odborom v Ljubljani, šteje ! si v dolžnost, da pojasni 6tvar. Da Slovenci neso i dobili posebne avdijence pri sv. Očetu, vzrok je edino le ta, da je prepozno došlo v Rim naznanilo o prihoda in številu slovenskih romarjev. Ker je bilo istodobno nad 2000 romarjev v Rimu, katerim so bile že davno preje določene avdijence, kakor n. pr. Ma-djarom in Poljakom, ni kazalo druzega, kakor da j imajo Slovenci skupno avdiienco z Avstrijci, ki so ! dan preje prišli z dunajskim vlakom, med katerimi j pa je bilo tretjina Cehov in nekaj Slovencev. Sicer j pa smo bili Slovenci prvi na hodniku in „Nemci" so drli za nami kot „rep". Dogovorjeno je bilo, da dunajski kardinal Gruscha v imenu vseh Avstrijcev nagovori sv. Očeta, potem pa razni navzoči škofje predstavijo svoje vernike sv. Očetu, Slovence skupno milostni knezoškof mariborski. Ker so se naši ro- j marji v veliki gneči v zadnjem trenotju pred avdi- j jenco vsled umevne nestrpnosti porazgubili, klicali ' so nekateri reditelji: Slovenci počakajte! drugi zo- ! pet: Slovenci naprej! Oe je bil torej neki nered, ! ki pa je bil neizogiben pri toliki množici, zadene krivda edino le reditelje. Sploh so bili vsi Slovenci popolnem zadovoljni z vsprejemom in gotovo ne bodo pozabili veselega trenotka, ko so zrli sv. Očetu v častitljivi obraz ter jim poljubljali roko. Če, pa je kateri „služil za stafažo" v kakem kotu, kriva je le njegova nerodnost. Ignacij Žitnik. (Navdušenje Lahov ob srebrni poroki.) Iz Rima, dne 24. aprila. (Nate kratko potrdilo k uvodnemu članku v sobotnej št. Vašega cenj. lista. — Danes teden je priobčila „Voce" dve pismi, iz katerih povzamem par stavkov: „Po Borgu hodi okrog mestui uradnik in naganja ljudi, naj pomagajo po svoji moči, da se dostojno praznuje srebrna poroka kraljevske dvojice Savojske. Tiste, ki se brauijo dati zahtevano svotico, vpraša gospod po imenu in jih zapiše na papir. No ker je mož mestni ogleduik, h kateremu je treba časi iti po kako dovoljenje ali drugo tako stvar, umevno je, da so ljudje zelo radodarni . . . Vladni uradniki so morali (sono stati obligati) del svole plače pustiti za poroko. Mestni redarji hodijo po hišah, da bi ljudje razsvetlili okna in razobesili zastave ove dni, ko bode cesar v Rimu". — Tako piše „Voce" 17. t. m. — Kakor se je videlo v soboto zvečer, niso si dali ljudje mnogo do« povedati. Svečava ni bila nič kaj prida. Ljudje so kruha lačni, in sedaj pa preti še slaba letina. Ce uam Bog kmalu ne pošlje dežja, uničene so setve, — V nedeljo, 28. t. m. je bil nemški cesar s cesarico pri sv. Očetu. Sv. Oče so sprejeli oba v svojih privatnih sobah. Za '/4 ure so odslovili cesarico; s cesarjem so se potem še celo uro razgovarjali. (f Jak. Setničar.) Iz Ajdovščine 25. aprila. Učiteljski stan je gotovo težaven, zraven še tožijo, da je premalo materijelno podpiran. A kako je pa narod hvaležen učitelju, ki vestno epolnuje svoje dolžnosti, videli smo včeraj pri pogrebu našega uad-učitelja g. Jakoba Setničarja. Res, da so njegovi tovariši v nepričakovanem obilnem številu dospeli od blizu in daleč iz Goriške in Kranjske, res, da je več duhovnikov iz goriške in ljubljanske škofije šlo pred in za krsto, a da je bilo toliko žalujočega občinstva, da so šolski otroci tako britko ihteli, ko so položili telesne ostanke svojega ljubljenega učitelja v grob, to je Človeka ginilo, to je bil dokaz, da pokojni ni zastonj živel, da je zapustil trajni spomin v hvaležnih srcih učencev in njihovih sta-rišev. Pokojni se je rodil na Setnici polhovgraške fare. Dovršil je šesti gimnazijalui razred, potem pa prestopil k učiteljskemu stanu. Prvo je služboval v Šturiji devet let; v znak hvaležnosti peli so mu včeraj njegovi nekdanji učenci, sedaj že možaki in očetje, tužne žalostinke pred šolo, v cerkvi, na grobu in miserere med potjo. — Ko so prej vredili učiteljske službe na Goriškem, prestopil je na Primorsko ter se trudil v Šempasu okoli dve leti, zadnjih dvajset let služboval je kot nadučitelj v Ajdovščini. Bil je tihega značaja, blaga duša, goreč za svoj poklic. Se zadnja leta se je vsak dan pripravljal, kako bi predmet ložje razložil in umneje razvrstil učno trarino. Rano v jutru si ga že videl pri oknu s šolskim berilom v eni roki, v drugi s svinčuikom črtajočim opazke na papir ali v knjigo. „Vedno se mora čiovek učiti, zmeraj se kaj novega dobi, kako se mladim glavicam ložje vtisne predmet" — tako je rekel večkrat, če si mu ponagajal, da toliko let službujočemu je pač igrača iti brez priprave v šolo. Kako vesten je bil kot organist, koliko se je trudil, da so mu pevke natančno po sekiricah pele, kako je pri šolarjih gledal na lepo petje, smo se prepričali pogostokrat in občudovali vstrajnega moža. Njegovo vzgledno krščansko življenje vtrjevalo je še bolj mladino v kreposti. Dolžnosti kot katoličan ni nikoli zanemarjal, vernega moža pokazal se je očitno povsod. Zato je vžival tudi občno spoštovanje in le en pomilovalni vsklik si čul, ko je po Veliki noči nevarno zbolel: „Skoda tacega moža!" Res, mož je bil, mož, ki je po zunanjem pokazal, kar je čutil v srcu, mož, ki je vsacemu odkrito razodel, kaj da je. Dočakal je samo 55. leto svojega življenja. Bil je sicer trdnega zdravja, a ko ga je letos zadel udarec, da se mu je zvesta soproga preselila v večnost, ga je ta zguba silno potrla. Le dva meseca jo je" preživel. Zapustil je hčer, ki se je posvetila učiteljskemu stanu, in sina, ki bo letos zvrSil gimnazijo. Naj sedaj vživa plačilo napornega svojega delovanja, naj mirno počiva, saj v življenju počitka ni poznal. Nam pa bodi v spodbujevalen vzgled pri izvrševanju naših dolžnostij. Liga + 13. (Požari.) Poročila o velikih požarih prihajajo zopet sKoroškega. Na Brdu pri Šmohoru je med drugim pogorela cerkev, župuišče in šola. Na Dobraču je zgorel velik del lepega gozda. (Huda suša po Vipavskem) ne obeta dobre letine. Pač se je za dež večkrat pripravljalo, tudi že par kapljic padlo na razsušeno in razpokano . zemljo, a takoj je nastala burja in vodonosne oblake razpršila. Za pitno vodo gre trda, ljudje iz hribov morajo v dolino po vodo. — Tadi od drugod nam prihajajo poročila, koliko škode je že napravila silna suša. Trava komaj malo pokukava iz suhe zemlje; živina tedaj nikakor ne more dobiti še zunaj klaje. Seno je izredno drago in še ta denar ga je težko dobiti. Bog daj kmalu dežja. (Iz celovške škofije.) Kn. šk. ordinarijat je z ukazom od dnč 12. t. m. zaukazal, da se imajo po cerkvah nabirati milodari za uboge pogorelcs v Nemškem Bleibergu. — Na sv. V i š a r j e gredo letos čč. gg. duhovniki: Val. Kraut, župuik na Brncikotzakristan, Val. Podgorc in Fr. Holec, kaplan v Hodišah, kot kaplana. (Srenjske volitve.) Iz Sent-Vida: Pri nas smo sedaj jako pridni, vse agituje za bodoče volitve. Takoj, ko je visoka vlada z odlokom dne 27. fubr. 1893 zaradi nepostavncstij in nekaterih nepravil- aoatij ovrgla vblitve dne 2. marca 1891 se vršivše ter razpisala nove, jelo se je agitovati začetkom bolj natihoma, a vedno glasneje za novi občinski odbor. Stranki — za ali proti sedanjemu županu — stojite si iz gospodarskih ozirov precej po robu. Katera teh dveh strank bode zmagala, ne d& se lahko povedati. Ker so te volitve za občinski blagor ne male važnosti, zato naj bi se vršilo to agitovanje samo z resnično dovoljenimi sredstvi. Slišati je, da nekaterniki strašijo druge, češ, če nasprotniki zmagajo, bodo z občinskim denarjem plačevali cerkvene dolgove. Meni se dozdeva, da pri nas ni tako neumnega moža, da bi veroval temu govorjenju. — Želimo le, naj bi bili voljeni poštenjaki, katerim bi bil v prvi vrsti srenjski blagor na srou 1 (Prepovedano gledišče.) Ker so tudi slovenski listi prinesli po „Hrvatski" novico, da je spletski škof duhovnikom prepovedal obiskavati bodoče hrvatske predstave v norem gledišču, prinašamo tu odgovor „Kat. Dalmacije" v tem obziru. Piše namreč: „Ne vemo, od kod je dobila Hrvatska to vest, kateri pristavlja, da je to »duševna mizerija". Mi sodimo; da je duhovstvu v obče zabranjeno hoditi v gledišče, bodite kakoršne koli predstave. Tako je vsaj tu v Zadru. In taka prepoved za naša gledišča, ki so vse preje nego vzgojevališča, ni nikaka dušna mizerija. Dušna mizerija bi bila, če bi duhovniki smeli brez zamere hoditi v današnja gledišča. Tu ni gledati na hrvatstvo, marveč na dober vzgled in na poštenje." (Predavanje v Rndolfiuumu.) Sinoči se je precej poslušalcev zbralo v našem muzeju, poslušat gospoda Jarneja Pečnika, ki je popisaval zanimive najnovejše svoje izkopine pri Šmariju. Mnogo izrednih izkopanih stvarij je pokazal g. govornik. Vzlasti ao se čudili dvema situlama, katerih jedna je imela pet vrst podob, druga pa v reliefu več mož s širokimi klobuki. G. Evans iz oksfordskega muzeja, ki je bil pred kratkim pri nas, jo je videl in trdil, da je iz ilirske dobe. Zanimale so zbrane poslušalce tudi izkopana čelada in bogati okraski, koravde, zapestnice, fibule itd. Po pravici so vsi zahvalili našega marljivega in skušenega starinoslovca. (Izpraševalno komisijo) za učiteljsko vsposob-ljenje bo letos vodil g. prof. Kreminger. Prihodnji ponedeljek se prično izpiti. (Vojaška godba) bo meseca maja igrala sedemkrat na javnih ljubljanskih sprehajališčih. In sicer: dne 7., 14., 22. in 28. prične ob polu dvanajstih v „Zvezdi", dne 4., 18. in 25. maja pa ob polu šestih v Tivoli. (Bogata zapuščina ) V Trstu je umrl kapitan Karol Bartolieti in je zapustil svojo hišo, vredno 120.000 gld., mestni bolnici, 140.000 gld. v gotovini pa raznim dobrodelnim zavodom. (P. Kasijan Gasser) je zopet voljen generalom reda usmiljenih bratov. Volitev se je vršila pod predsedstvom kardinala Lneida Marije Parochija. (Pravda Sočinega urednika.) Iz Gorice: Pravda mej nemškim profesorjem na c. kr. gimnaziji gosp^ Babsch-em in A. Gabrščekom vrednikom „Soče" je končaua. G. Gabršček je še pred sklepom izjavil, da je bil „mistificiran in na led speljan" od vere dostojnih oseb. Za svoje trditve je često imenoval druge posebno slovenske profesorje ali sodišče je te priče odklonilo, ker ni vedel g. zatoženee navesti dejanj Babschevih ampak samo osobna mnenja imenovanih profesorjev. Mej občinstvom smo zapazili mnogo škode veselih obrazov . . . Mej porotniki je bil dr. Ličan, odvetnik v Gorici. Porotniki so enoglasno izrekli, da je A. Gabršček kriv po §§ 489—491. in da svojih trditev ni dokazal. Sodišče pa je prisodilo A. Gabrščeku: 40 dnij zapora ali pa 200 gld. kazni, 100 izgube na kavciji, vse stroške,, in objavo razsodbe v „Soči" in v nOsser-vatore Triestino". Zagovornik dr. Laginja je objavil sodišču pritožbo ničnosti. — Politični nasprotniki Gabrščekovi pa so Boga zahvalili, da niso bili niti od daleč zapleteni v to inalostno pravdo, kor sicer bi jim bilo slišati najgrših očitanj. Mladi g: vrednik pa od zdaj naprej gotovo ne bodo vsega veroval, kar mu pripovedujejo njegovi voditelji in svetovalci. Tudi je zdaj dobro prepričan, da se s posvetnimi gospodi ne sme tako svobodno pometati ko z duhovnimi ... ali tudi ko duhovnike obdeluje v svojem listu, naj se dobro poprej prepriča ali so res iz goriške nadškofije doma, ker sicer . u«.i (Na graškem vseučilišču) se je vpisalo za p6* letno polletje vkupe 1155 slušateljev. Mej temi ja 110 bogoslovcev, 455 juristov, 445 medioincev, 07 filozofov in 79 farmacevtov. (Ii štajerskega deželnega zbora.) V predvče-tajšnji seii je poslaneo Koller utemeljeval svoj predlog o podržavljenju južne železnice. Govornik je omenil, da v vladnih krogih vedoo mauj govortS o tem, da bi podržavili inžno železnico. Za Štajersko in druge južne kronovine je pa to pogoj obstanka. Tarife južne železnice so mnogo viije, nego državnih železnic in zaradi tega kraji ob južni železnici imajo veliko škodo. To se posebno čuti, odkar se je uvel i novi Mnf. in se bode še bolj čutilo, ko se vpelja i tiavek od prevažanja. Predlog je potem izročil posebnemu odseku. Potem je deželni zbor sklenil, j da se štajerskim ljudsko-šolskim učiteljem, ki z ljudskih šol prestopijo na deželne zavode prejšnja leta tako štejejo, da se vsaka štiri leta računajo po tri. Potem se je rešilo več predlog o mitniških in cestnih stvareh! Mej drugim se je cesta, ki vodi iz Brežie čez Trnje do hrvatske meje iz II. razreda prestavila' v prvega. Jeden del ceste, ki vodi iz Po-ličan preko Koniic v Gorenje Doliče, se je pa nasprotno prestavil s prvega v drugi razred. Dež. odboru se pa izroči predlog slovenskega poslanca Jermana, da se izda zakon o kmetskih domovih. Odbor bode sedaj poizvedoval o tej stvari in drugo leto deželnemu zboru poročal. Nekaterim okrajnim zastopom in občinam se je dovolilo pobirati pri-kiade. Na predlog učnega odseka se je sklenilo, da se profesorjem deželnih srednjih šol, ki so že dobili tri petletnice in se odlikujejo po znanstvenem ali šolskem delovanju, :v«i rnr. glikF Speh povojen, Kgr. . Surovo maslo. , Jajce, jedno Mleko, liter . . . Goveje tr»:r. . Telečje „ . Svmjsku . , . Koštrunovo „ „ Piiannc Goiob . . Seno. 10'J k«r . . Slama. „ Drva trda, 4 kub. mtr. . mehka. . M Izkaz daril društvu „ntjaike kuhinje v Celja" za tekoče šolsko leto 1892/93 darovanih od sledečih p. n. dariteljev: Duhovniki udeležujoči se pogreba rajnega gosp. kanonika Iranca v Šmarji 70 gld.; dr. J. Pajek, duh. svet., pošlje pri pogrebu rajnega gosp. župnika Sevnika nabranih 32 gld. 50 kr.; dr. Ivan Rudolf v Konjicah 5 gld ; Norb. Zanier, trgovec in veleposestnik v Št. Pavlu, 5 gld.; Ferdinand Roš, župan v Hrastniku, 3 gld.; T. Cajnkar, c. kr. sod. pristav v Laškem, 2 gjd; ; Josipina Prus, posestnica v Konjicah, 5 gld.; Anton Kolar, kapelan v Marenbergn, 2 gld,; L. Schvventner, trgovec v Brežicah. 1 gld.; Ema Razlag, učiteljica v Ljutomeru. 1 gld.; J, Janežič v Grižab 2 gld.; Ivan Vilhar v Ljubljani 5 gld.; Fr. Rojko, župnik v Zavodni, 2 gld. 50 kr.; Ant. Fischer, župnik v Dolu, 2 gld.; Miloš Levstik, učitelj v Št. Andražu, 50 kr.; Valentin Par, župnik in duh. svetovalec v Gotovljah, 5 gld.; Posojilnica v Žalcu 15 gld.; Franc Kolar, posestnik v Trbovljah, 2 gld.; Radoslav Marzidovsek, o. in kr. vojni duhovnik II. r. v Gorici, & gld.; Josip Žehelj, duh. svetovalec in župnik v Mozirju, 5 gld.; Andrej Zdolšek, župnik pri sv. Štefanu, 5 gld.; Tomaž Hofbauer. posestnik v Mozirju, 5 gld.; dr. Poznik v Rudolfovem 1 gld 20 kr.; Anton Turnsek, posestnik v Nazaretu. 5 gld.; Janez Zupane, posestnik v Gaberju pri Celju, 2 gld.; Valentin Vikaš, kapelan v Št. Jurju, 5 gld.; Lorenc Vošnak, duh. svetovalec in župnik v Št. Jurju, 5 gld ; Anton Frohlich, duhovni svetovalec in nadžupnik v Slatini, 5 gld.; Posojilnica v Slatini 5. gld.; Anton Veternik, kapelan v Trbovljah 3 gld.; Matija Stoklas, kooperator v Št. Vidu, a gld.; Neža Kralj, posestnica v Trbovljah, 3 gld.; dr. Lu-dovik Filiplč, odvetn k v Celju, 5 gld.; Ivan Kozinc, župnik v Slivnici, 2 gld.; Franc Krajnc. nadučitelj v Slivnici, 2 gld. ; Gašpar Šorn, posestnik v Grajski Vasi, 2 gld ; Franc Skubic, zdravnik v Velenja. 5 gld, ; dr. Dečk<\ odvetnik v Ctlju, 5 gld.; p. č. Ekicercitanji v Slatini 15 gld.; Blaž Rotnnr, župnik v pokoja v Vojniku, 2 gld.; Kaaimir Bratkovič, c. kr notar v Rogatcu, 10 gld.; dar iz Rajhenburga 5 gld.; Mihael Vošnjak, drž. in dež. poslanec v Celju, 10 gld.; Marija Po-točin, posestnica v Zidanem Mostu. 5 gld ; okrajni odbor v Šoštanju 10 gld.; M Ogorevc v Konjicah 5 gld.; Ivan Go-vedič, župnik v Šoštanju, 5 gld.; Matej Vrečko, župnik na Ponikvi. 5 gld,; Franc Smrečnik, župnik v Št. Ilju pri Velenju, 3 gld.i Ferd. Jan, župnik pri sv. Petru ob Savirji, 5 gld ; Jožef Gerlih v Št. Petru ob Savinji 1 gld.; Anton Ribar, župnik pri sv. Vidu na Planini, 4 gid.; občina Vransko 5 gld.; Mihael Korošec, župnik v Loki pri Zidanem Mostu. 3 gld.; M. VoduSek. geometer v Ptuju. 2 gld.; Franc Matjašič v Ptuju 1 gld.; Franc Veršee, notar v Sevnici, 3 gld.; Franc Gomsi, gostilničar v Ormožu. 1 gld.; Valentin Južna v Šentjurju pri Tabru 1 gld.; Drobnič, trgovec v Laškem, 2 gld.; Josip Fleck. duh. avnt. in dekan v Jarenini. 3 gld.; Anton Thaller, posestnik v Egydi Tunnel, 2 gld.; Anton Ostroinik. župnik v Pamečah, 2 gld ; Jožef Kočevar, župnik v 'rbovijah. 2 gld.; Miloš Solčavski 2 gld.; Peter Erjavec, župnik v Trbovljah, 5 gld.; Vilibald Venedig, župnik v Središču, 2 gld. . M. Stoklas. duh. svet. in dekan v Braslovčah, 2 gld.; dar od neimenovanega v Juršincih 1 gld. 70 kr.; Jakob Košar, župnik v Gornji Polskavi, 2 gld.; okrajni odbor na Vranskem 10 gld . Iv. Nep. Kunej, župnik v šmarjeti, 4 gld.; Venceslav Wanoš v Radgoni 5 gid. (Konec sledi.) m ((xlaswagen) in voziček (VVagerl). Odda se tudi več stanovanj. Kje, pove upravništvo „Slovenca". 220 3—2 potem ure za samostane, šole, tovarne, javna poslopja izdeluje izvrstno dobro, strokovnjaški sestavljene in narejene \sled razdelitve dela mnogo bolje in ceneje, kakor drugi konkurentje in z ugodnimi plačilnimi pogoji za župnijske urude iu občin« tovarna za cerkvene ure s parno v ribo l">t> 20—12 »■' 1c_ jaoji^il vtj« v Brnu na Moravakem. |fT* Prorn^uni con znwtoi\) i« frmilvo. Premovano s prvimi darili v Londonu, Bruselju. Palermu. Kromeriiu, Lincu. Boakoviču itd Lekarna Trnk(5czy-ja zraven rotovza v Ljubljani prodaja in vsak dan s prvo pošto razpošilja MarijaceljsKe lap-za zdavno preverjeno in znano zdravilo s čvr stilnim in krepilnim vplivom pri motenem prebavljenju , pri krču v želod lodcu in zabasanju. 1 steklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gld., 5 tucatov samo 8 gld. 202 3 Vsakomur priporočamo oblak naie prodajalnloe in ogled vele-zanimive zaloge najraznovrstnejsih rezbarakih proizvodov, korblo v najrazličnejših oblikah in izpre-hodnih palio 218 3 z zagotovilom najuljudnejše postrežbe in najnižje cene. Franc Stampfel (kočevska domala ol>r-t) __1 Ljubljani, Kongresni trg (Tonhalle). V p Pri nizki A ceni. & v Ljubljani sv. Petra cesta 4 h ceni. Ign. Žargi ® Pri nizki V W priporoča slavnemu občinstvu bogato svojo zalogo [M ^ najraznovratnejšega ^ W drobnega (kramarskega) r#1 blaga, potrebščin za šivilje in f#1 krojače, najboljšega perila, ple- m V tenine , poaamenterije in mod- V pij nega blaga. 21310-2^ ^^ Velika izbera najraznovrstnejsih krasnih ^ Ll šopkov in v encev ^ ^^ vse po najnižji tovarniški ceni. k J |#j Zaloga mehkih in trdih klobukov M J~ 0 ",J "A — JI S* od 70 kr. do 3 gld. 20 kr. najfinejši. .................................................................................................................................. BBaiajsg^^ = -^i Lepa mladinska knjižica posvečeni SLOVENSKI MLADINI. III. zvezek. Uredil ALOJZIJ STROJ. fft "j ižico dir i slika Leona §] ^ XIII., obsega 110 str. in proslavlja letošnji jubilej sv. Očeta ter SOOletni spomin zmage pri Sisku v otroški igri, ki se lahko predstavlja brez posebnih priprav. Zaradi lične oblike, mikavne, večidel pri-povedovalne vsebine je zelo pripravno spominsko daril o . kakor tudi primerno darilo za piruhe, za birmo, ob godovih, koncem šolskega leta in ob podobnih prilikub. * Založili aotrudniki. Tiskala Katoliška Tiskarna v Ljubljani. 1893. Lepa mladinska knjižic »•aiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiinBiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiitiuiiiiiiaifliiiiiiiifliiiiiiiiiiiiiiiiiitiaiiiiiiBMiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiiBiiiiiiiniiiiiiiiiuitic JjKrodaje se v Katoliški Bok varni mehko vezan izvod po 20 kr., lično vezan po 30 kr., po pošti 5 kr. več. Pismena naročila sprejema tudi Alojzij Stroj, v ljubljanskem semenišči. * II. zvezka je še nekoliko izvodov ravno tain in po isti ceni na prodaj. M M I * M * * 1 I 1 + * i-A- -A- -A- Gospodarji in kmetovalci! Pomlad . čas za nakupovanj« različne železnlne ln poljskega orodja in čas za zidanje je došel. Pri nakupovanju vseli teh reči je pa pazili, da se kupi dobro blago po nizki oeni, ali pa po eni in isti ceni boljše blago. Potrudil sem se nakupiti najboljše blago po najnižji ceni, zato sem v stanu je dajati tudi po najnižji oeni. Posebno se bodem trudil v tem smislu postreči z najboljšim in najcenejšim orodjem, železjem za zidanje, oko-vami za okna ln vrata in s cementom. V zalogi imam vedno najboljši roman- in portland-oement, stare železniške šine za oboke, preskrbim pa tudi po najnižji ceni traverze itd. Nadalje imam v zalogi raznovrstne priproste in najfinejše okove za okna in vrata, okove za vozove, vezi, ter šine, trde kot jeklo itd. Za strebe kriti imam bogato zalogo olnkaste in pocinkane plošče-vine ter strešnega papirja. — V zalogi imam vsakovrstno orodje za mizarje lepo in teto pozlačene napota Me, posebno pa opozarjam na svojo veliko zalogo mnogovrstnih in njih posameznih delov ; Bartlielov izvirni karbolinej. Vnanja naročila se točno in vestno zvršč. Za obilno nakupovanje in naročevanje se priporoča 210 5 Andrej Druškovič, trgovec z železnino v Ljubljani, Mestni trg 9/10. "V mali dvorani „HPonli alle". V ponedeljek 1. maja zaključenje razstave velike astronomične ure. Pojasnujuča predavanja o tem velezanlmlvem umotvoru bodo I natančno ob nastopnem času: 206 12—9 Dopoldne od 10. do 11. ure. Popoldne ob 3., 4., 5. in 6. uri. "Vstopnina.: I. prostor 30 kr., II. prostor 20 kr. 3ttJT Otrooi ln vojaki od narednika nižje plačajo polovioo.~%2K { S4T V ponedeljek 1. maja zaključenje! BMBk JMMm Bn ii Pri zlatem drž. jabolku. J. Pserhofer, K 44 12—10 I )uiu«j, J., Singerstrasse 15. ttlM Mvtillll> krniriSipo ^°Prej univerzalne krog-1111 vlSUlllv/ HI Učljiv i , ijioe imenovane,so staroznano zdravilno sredsto proti zapretju. Od teh krogljie velja; 1 škatljloa s 15 kroglji-oami 21 kr., X zavoj s 6 škatljloami 1 gld. 5 kr., pri nefrankovanej pošiljatvi po povzetju 1 gld. 10 kr. — Ce se naprej pošlje denar, velja, s poštnine prosto pošiljatvijo: 1 zavoj krogljic 1 gld 25 kr., 2 zavoja 2 gld. 30 kr, 3 zavoji 3 gld. 35 kr., 4 zavoji 4 gld. 40 kr., 5 zavojev 5 gld. 20 kr„ 10 zavojev 9 gld. 20 kr. (Manj nego jeden zavoj se ne more odposlati.) — Prosi se, da se za-htevajo lzreono fl^PserhoferJa kri čistilne krogljioe in gleda na to, da ima vsaka škatljica na pokrovu na navodilu za rabo stoječi imenski pečat J, Pserhofer in sicer v rudečl barvi. Balzam za ozebljlne J. Pserhoferja, 1 lonček 40 kr, s frankovano pošiliatvijo 65 kr. — Trpotčev sok, proti kataru, hripavosti, krčevitemu kašlju itd., 1 steklenica 50 > r — Ameriška maža za protln 1 gld 20 kr. — Prašek proti potenju ndg, škatljica 50 kr.. s frankovano pošiljatvijo 75 kr. — Balzam za gušo, 1 flakon 40 kr.. s frankovano pošiljatvijo 65 kr. — Zdravilna esenoa (Praške kapljice), proti sprjenemu želodcu, slabej prebavljivosti itd., 1 steklenica 22 kr. — Angleški čudežni balzam, 1 steklenica 50 kr. — Fijakarski prašek, proti kašlju itd. 1 škatlja 35 kr.. s frankovano pošiljatvijo 60 kr. — Tannoohlnln-pom&da, J. Psertaolerja, najboljše sredstvo za pospeševanje rasti las, 1 škatljica 2 gld. — Univerzalni obllž, prof. Steudel-a, sredstvo primerno ranam, oteklinam itd.. 1 lonček 50 kr.. s frank, pošiljatvijo 75 kr. — Universalna čistilna sol, A. W. Bullrich-a. domače zdravilo proti posledicam slabega prebavljanja, 1 zavitek 1 gld. Razen tukaj omenjenih izdelkov ima še vse v avstrijskih časopisih naznanjene tu- in inozemske farmacevtične specijalitete in ko vsi predmeti, ki bi jih ne bilo v zalogi, na zahtevanje točno in po ceni preskrbe. Pošlljatve po pošti zvrše se najhitreje proti predpošiljatvi zneska, večje pa tudi proti povzetju. s/C Če se denar naprej pošlje (najbolje po poštni nakaz-nioi), je poštnina dosti nižja, nego pri pošlljatvah s povzetjem. Dunajska borza. -- Dn6 26. aprila. Papirna renta 5%, 16% davka .... 98 gld 40 kr. Srebrna renta 5%, 16% davka .... 98 , 05 „ Zlata renta 4%, davka prosta.....117 „ 25 „ 4% avstrijska kronina renta, 200 kron . . 96 . 75 „ Akeije avstro-ogerske banke, 600 gld. . . 983 — . Kreditne akcije, 160 gld................343 . 75 . '.ondon, 10 funtov stri.............122 . 40 . Napoleondor (20 fr.)................973 „ 73 • vJesarski cekini..................578 „ 77 „. Nemških mark 100 59 . 90 „ Dn6 26. aprila. Ogerska zlata renta 4« . . 115 gld. 70 kr. Ogerska kronina renta 200 kron . . 95 . 40 „ 4* državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 148 „ — » 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . 16-1 . 50 „ Državne srečke 1. 1864.. 100 gld.....197 „ 75 „ Zastavna pismaavmr. osr. zem. kred. banke 4 % 98 - 80 , Zastavna pisma ., . „ „ „ 4' ,> 100 „ — , Kreditne srečke. 10U gld............199 . 50 „ St. Genois srečke 40 eld 67 . — - 4% srečke dunajske parobrodne družbe . . 141 gld. — icr. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 19 „ 50 ,, Rudolfove srečke, 10 gld.......— « — * Salmove srečke, 40 gld........69 „ 25 „ Windischgraezove srečke, 20 gld..........70 „ — . Ljubljanske srečke.........21 „ 50 „ Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.1 . . 153 . — , Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2965 . — . Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . — „ — „ Papirnih rubeljev 100 .. ■ • 127 „ 50 . gMT Nakup in prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izirebanju najmaojseza dobitk -K a I a n t n a izvršitev naročil na borzi. 99 Menjarnična delniška družba MEBCV VVollzeile it. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B. 66 JUT Pojasnila vvseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoCe visocega obrestovanja pri popolni varnosti jpV naloženih glavnic, Izdajatelj : Dr. Ivan Janailft, Odgovorni vredni:.: Andrej Kalan. TiSK ,K>»"):lSKe I l«K>»;B«" > t.inbltollt.