List Tečaj L I ne I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača aa leto 40 kr. Naročnino prejema pravništvo v Blasnikovi tiskarni Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako sto za enkrat 8 kr., za dvakrat ki za trikrat 15 kr Dopisi naj se pošiljaj uredništvu „Novic Ljubljani 19- februvarija 1892 še trdil dade da prs se znanosti v teh jezikih več razpravljati ne je semtrtja morda bilo malo težko za znan- stveno terminologijo, ali kmalu se (lomača terminologija Slovenske vseučiliške stoliee. Gotovo e razvila s predavanji najmanj razviti izmej vseh slovanskih jezikov bolgarski. Dokler so Bolgari bili Vlada se rada izgovarja da nima slovenščine spo pod neposredno turško oblastjo se niso mogli dosti sobnih adnikov, da zatorej ne mor izvesti odne pečati z znanostmi. Ovirala je pa njih razvoj tudi cer ednakopravnosti Tudi se slišijo pritožbe, da nimamo kvena borba z Grki, ki je bila v mnogih ozirih slovenske terminologije, da bi mogli povsod adovati v podobna našemu slovenščini. Ne moremo tajiti, da je na tem nekoliko resnice. Slovenska literatura kaže še marsikake pomanjkljivosti. Iz mnogih strok nimamo še skoro ničesa pisanega v našem jeziku. Vprašati pa moramo, koliko so pa imeli Nemci znanstvenih del v svojem jeziku nemščini niso odprla vrata na visoke šole notranji razpori dosti precej Po osvobojenju so pa ali njih kulturno delovanje, ali odnemu boj vendar je že bilo mogoče, da so se začele v Sofiji sno- vati velikošolske stoliee, ki tudi dobi uspevajo Kar je bilo pri Bolgarih mogoče, je gotovo tudi pri nas, le vladi dokler se Uradna nem- ščina, v kolikor se je R^zm=5re so se še abila, tudi ni bila tedaj klasična, protesorje treba dobre volje.. Drugi izgovor je. tem se da ne bode dobiti slovenskih arjal tudi učni minister. zboljšale, ko so se dprla ata Ta izgovor je povsem prazen Pr vsakem narodu so se neuiscmi na vseučilišča. Ravno tako se bodo pri nas našli profesorj če so se velike šole osnovale, se bodo azmei zboljšale, ako se našemu jeziku odpr ata na pač tudi pi nas. Ze sedaj je več Slovencev, ki se bavijo visoke šole. Zato pa seveda ne zadošča, da bi kak lektor razlagal slovenščino s praktičnega stališča, temveč morajo se začeti predavati razni predmeti v slovenščini, v prvi z moi aznimi znanstvenimi stroki. Sicer je pa mnenje, da ajo na vseučiliščih razlagati Bog ve kaki strokov- sti seveda pravniški ker je posebno bas slov popolnoma zmožnih pravnikov nam potreba. Nasprotniki naši seveda so takoj z ugovorom pri rokah, da še naš jezik ni sposoben za predavanje na Ta usfovor ni nov in se tudi ni sligal edino « njaki, popolnoma napačno. Tudi profesorji na vseh nemških visokih šolah niso vsi Bog ve kaki učenjaki. Pri marsikaterem so njegove dosedanje znanstvene zasluge še dvomljive. Skušnje pa tudi ne kažejo vseučiliščih precej vspehi tistih velikih šol citete. da bi bili k j er razlagajo najboljše kapa dosti večji nego druzih. Marsikak učenjak nima nas. Ko pri vvaiati nemscma se je v prvi polovici tega v v na vseučilišča, so tudi stoletja mnogi jela učeni druzih šol pa možje imeli proti njej svoje pomislike, češ, da barbarična nemščina ni sposobna za učena razpravljanja. Do tedaj pokazati vrednega mu učenca, iz prihajajo dosti bolje podkovani mladeniči v javno Ijenje, dasi se ne sliši, da bi na njih predavale prve zopet živ- tudi se je občno mislilo da je latinščina sposobni jezik za moči. Sedaj ko so se razna slovstva tako razvila vsakdo svoje pomanjkljivo znanje iz knjig popolni. Ustna znanostna predavanja in razpravljanja. Dandanes bi pa predavanja nimajo vec te veljave nego so jih imela že marsikak vseučiliščni profesor bil malo v zadregi, ko prejšnja stoletja moral svojim slušateljem svoj predmet razlagati v latinščini. Kakor proti y v nemščini pomislike proti madjaridščini, polj ravno tako so imeli ni. češčini in hrvatsko- Slovenski vseučiliščniki bodo vselej svoje znanje lahko popolnili s študiranjem znanstvenih del iz nemške in druzih slovanskih literatur. Zaradi tega se ni bati, da bi zaostajali, ko bi kak predavatelj ne bil znana bščini in vendar se dandanes v vseh teh jezikih predava kapaciteta To morajo delati tudi nemški dijaki, če hočejo na visokih šolah* in vsakdo bi se smejal tistemu, ki bi doseči kaka popolnost, kajti šole dajo pac navodila, ali i V" I ft do kake popolnosti pa najboljši profesorji nikogar ne tega je če se ne bode poslužil tudi druzih znan- nenemške bodo stvenih pripomočkov. Ko sta se osno pa tudi umestno, če se Dunaj ozira tudi na odnosti. Dunajčanj ali veliki šoli v Curihu benega povoda in pravice upirati se se je po- Baš sedaj se misli za klicalo več mlajših močij, ker ni bilo sredstev, da bi se poklicali kaki svetovni učenjaki. In kako dobro so se te mlajše poprej malo znane moči obnesle. Obe šoli dobili Dunaj dovoliti ste kmalu dobro ime vela kot edna prvih v Posebno Evropi Zatorej pa mi mislimo, da smemo zahtevati, da čanje tolerantni proti drugim narodnostim. Pr na Dunaju niso Slovanom, ali toliko nestrpni zatorej ne imeli no-slovenskim stolicam. milijonov, so Dunaj-ijazni tudi vec politehnika je zašlo- kakor v Gradcu pa niso Ravno tako se uteg- nejo tudi slovenske mlajše moči dobro obnesti edenjem slovenskih stolic bi se odpravila naj za je pa skrb odveč. Ta skrb sposobne Zatorej večja ovira izvedenj slovenske profesorje pač malo odne ednakopravnosti mej Slo Ker je pa narodna ednakopravnost utemeljena v dokazuje, da vladi le manjka dobre ustavi in je dolžnost vlade, skrbeti, da se ustava izvr- volje zadovoljiti željam in potrebam slovenskega naroda. Minister Gautsch se je tudi s tem izgovarjal, da bi vve- šuje, je tudi njena dolžnost preskrbeti za te stolice Slo denje slovenskih stolic v Gradcu dovelo do venskih poslancev dolžnost je pa lado pr tega vseučilišča. To je pa seveda azdelitve opominjati na to, posebno pa vsaki priliki ob prilikah, kadar bodo pi strah Na vseučilišču v Inomostu so že več let tudi poleg nemških tirolski poslanci gospodje ministri potrebovali slovenskih glasov. Južno so ob do kake azdelitv italijanske stolice, pa vendar vseučilišča ni prišlo. Nemški in italijanski profesorj tega i se taki priliki dosegli obnovljenje jako dobro sporazumijo politehniki v Švici odpravljene gimnazije v Roveredu, ravno tako bodo tudi naši poslanci slovenske stolice. Le odločnega in složnega statutih razla v nemščini, francoščini in italij Večina predmetov se uči v nemščini, ali vendar tudi toliko predmetov fr da se tehniki šoli lahko prisvoje popolno znanje francoščine se po postopanja je treba, pa pride vse drugo. Kdor prosi se inščini. mu da, in tudi nam Slovencem se bode dalo, ako bodemo se uči vztrajno prosili in zahtevali. Precej vlada seveda ne bode na tej izpolnila naše želje, ali če jih bodemo vedno in dosledno tudi za ponavljali, pa jih ves čas prezirati ne bode mogla praktično porabo. Posebno temeljni predmeti se razlagajo stvar je pa tudi tolike važnosti Politehnika se pa zaradi tega v nemscmi in francoščini, dosedaj ni razdelila, da niti kako teženje 1 še da se trud splača Ta kajti s tem, da se našemu jeziku odpro vrata v višje šole se dosedaj m opazilo azdelitvi dobil bode naš jezik to nikakor ni po ] motilo učnih njim naš od ednako veljav vspehov. nekoliko skrčiti z drugimi narodi, do tedaj pa bodemo nekako bodoče se utegnejo ta francoska predovanja jeno pleme vzlic zagotovljeni narodni ednakopravnosti podre ali ne zaradi tega ker bi francoska predavanja kako ovirala učne vspehe ali Tepo sporazum Ijenj na tej šoli, temveč adi tega, ker se je na vseučilišču v Lansanu osnoval tudi tehnični oddelek Švicarje francoske narodnosti. Politični pregled. za Državni zbor Poslanska zbor spr je te Gradcu se morda nekateri krogi malo spod dni, kakor je bilo pričakovati, vladni predlog glede podpore do navski parobrodni bi. Vsprejela je dalj zakon tikali nad slovenskimi stolicami, l^ajti znana je nestrpnost štajarskih Nemcev. Slovenski državni poslanec gospod dr. Ferjančič je v državnem zboru dobro odškodnino nedolžnim obsoj zadevajoč in sicer, kakor 2:a je nasve- Uredile so se pro v trgovinske treba da bi se te stolice osnovale baš opomnil da ni Gradcu, osnujejo tovala gosposka zbornica, razmere mej Avstrijo in losfo, da se 360.000 gld. dovoli podpore za kraje, oškodov 0. Tudi je vlada predložila pred to po m ah i n da se 500.000 gld. dovoli za drasriniske se lahko tudi kje drugje. Po našem mnenju bi bilo celo klade državnim in državnih železnic uradnikom pri umestneje, če se stolice osnujejo na Dunaju. Mnogo Slo vencev je navezano baš adi Knafflovih ustanov danajsko vseučilišče. Dunajsko vseučilišče je pa zatorej marsikdo je na tudi Državni zbor preneha marca snidejo se de- tako najbolje oskrbljeno in obiskoval nego graško. Ker bi za vse predmete ne bilo • v • ajsi slovenskih stolic bi predavanja slovenski dijaki obiskovali dr 6 pri najboljših nemških profesorjih vsaj je Parlamentarna zborovanja. - zborovanje koncem tega tedna in dne želni zbori. Levičarji bi radi, da bi se zborovanje državnega zbora bilo podaljšalo, da bi bil rešil predlogo o prometnih napravah na Dunaju. Vlada misli od državnega zbora zahtevati nad 40 milijonov za prometne zgradbe na Dunaju. Konservativci in Poljaki so mislili, da ta stvar še ni tako nujna in so zatorej zahtevali, da se poprej snidejo deželni zbori. Po kon- znano, da so najboljše moči na Dunaju Ko potem čanem zborovanju deželnih zborov se pa snide baje zopet slovenska predavanja ne bila popolnoma na znanstveni višini sedanjega časa dijaki svoje znanje si popolnili s poslušanjem boljših nemških profesorjev. Dunaj je pa državni zbor, da reši omenjeno predlogo. Pr^oti dovolitvi omenjene svote imajo nekateri poslanci več pomislikov. Dunaj se premalo ozira na težnje neneniskih narodnosti} v naši državi in še središče mnogojezične države. Na Dunaj se stikajo davki zatorej je naravno, celo za češko šolo mestna občina nima nobenega denarja, v ce slovanski poslanci nimajo posebnega iz vseh dežel. Poslednja desetletja se je Dunaj lepo azvil, ali ne s svojimi močmi, temveč so vse avstrijske temu razvoju. Tudi slovenski veselja dovoliti milijone za Dunaj. Tudi je v raznih kronovinah mnogo druzih zgradb se se zanje kronovine pripomogle denar je pripomogel še bolj potrebnih, ali vender niso odločile potrebne svote. Mnogi kraji si še težje pomagajo. kakor elikemu razvoju Dunaja adi države. b ogniti D u n a j, kamor se stekajo velike svote iz cele i 1. % I I I i I t i' I i f r r" r I y r>» Tiskovni zakon Odsek za premembo tiskovnega dijaki izjavili, da hočejo s svojimi tova • v • v Eimu solidarno zakona je miniilo soboto imel sejo. so trij ladni za- postopati in odločno protestirati proti kakemu kaznovanju stopniki so se pa zjavili skoi proti vsem premenam Ministerskega predsednika End odlikoval je ški cesar Mnogi odsekov člani so mislili, da je najbolj da se odsek z edom črnega in že poročano odlikovanje od strani kar razide, ker itak ni pričakovati nobenega vspeha, ko vlada tako ki = presvitlega cesarja je v zvezi s trgovinskimi pogodbami sprotnje. Po sklepn večine se je pa izvolil pododsek e bode posvetov k je sedaj storiti ko vlada tako Rim Papeževi poslaniki oma dotične vlade dobile eugodno izjavila. Po našem mnenju je vsa stvar že sedaj po kop ker nas parlament nima toliko moči, da bi kake važnejše premembe sklenil in proti volj vladi ker so iz Vatikana povelje, da imenujejo kandidate za nova kardi-nalska mesta: To priča da se bode konzistorij kmalu sešel in imenoval nove kardinale. — Umrl je te te dni v Rimu av- bode poslednje gotovo imel večino v gospodski zbornici zase. ditor sv. stola monsignore Boccali in sicer za plučn tak hud boj proti vlade bi moi v zbornici poslane S erbij a Kakor znano, sklenil je razkralj Milan s bil trdna večina, kater pa žalibog ni. Praški mestni zbor je sklenil peticijo na deželni zbor, da naj sklene zakon. po katerem se smejo v nemške šole srbsko cam in izstopi čila lado dogovor, po katerem se odpoveduje vsem prav srbske made temu pa najnovejša poi v se edo povedati, da bo odložil tudi častno mesto ot vsprejemati le nemškega jezika zmožni otroci, v češke pa češki otroci. Nemcem ta peticija ni po godu, ker se boje, da se zapro edne vrata germanizaciji. Ogersko. — Cesar je podelil tudi ogerskemu trgovskemu ministru veliki križ Leopoldovega reda. Sedaj sta obestranska trgovska ministra odlikovana s tem redom. Shod staročeških poslancev v Pragi je sklenil, da Staročehi še obdrže svoje dežtlnozbor.^ke mandate. Hkratu so poslanci sklenili, da se naj daljše izvršehje češkonemške sprave Posebno nova razdelitev okrajev se mora odložiti. Tudi veleposestniki imeli posvetovanje in se izrekli, da jiočejo vzajemno postopati s Staročehi. Nemški listi se sedaj sihio jeze. Nadejali so se, .da Staročehi odlože mandate, veleposestniki se pa potem približajo Nemcem, ker z Mladočehi hoditi ne bodo hoteli. Nemci v zvezi z veleposestniki bi pa bili lahko polagoma izveli vse dunajske punktacije, k večjemu deželnozborski volilni red bi bil imejitelj avstrijskega polka št 97 Rumuniia Pretečene dni se E umu ni j volitve v narodno zbornico. Dasi je opozici stranka zelo delala proti vladni stranki in so kateri vodj te stranke celo proti kralju hujskali, zmagala je vender vladna stranka z veliko večino. V Bukrešu samem prodrli so sami vladni oziroma konservativni kandidatje. Španija Zadnji dogodki v Kseresu in okolici pri zadeli niso le prebivalstvu nemirnih nočij in velikih skrbij, da odloži, dokler vlada ne predloži vsega gradiva. so v se tin j celo kraljevska hiša je prizadeta po njih. Kralj dobila je namreč anonimno pretilno pismo ca regen- da se bode mladi kralj moral pokoriti za usmrtenj v Kseresu. Ukrenilo se je vse potrebno, da se zaprečijo kake anarhističn namere Vsekako k rat je dobro za državo je to, da so tudi socijalni demo jeli prijemati republičan anarhiste ter jim odločno asprotovati. Grško Te dni bila Pireju, luki atenski, verska ostal nespremenien in pa kurije bi se ne bile vvele. ker je za to treba dvotretjinske večine. Sprememba volilnega reda bi pa itak'bila le Čehom v korist, kiirije bi pa tudi za Nemce vstaja. Tolpa ljudi, razjarjena zaradi prestopa Grkov k prote-stantizmu, napala je protestantovsko cerkev ravno v času, ko se je v nji vršila služba božja, razrušila en del njenega zi- ne imele posebne veljave, ko. bi veleposestnike imeh na svoji dovj zapodila protestante v beg mnoge iz mej njih pa strani in bi v deželnem zboru ne bilo več češke večine, like nade splavale so torej Nemcem po vodi. Ve- ž njimi ravnala. Ko je poli Vrejenje valute Kakor je znano, hočejo v naši državi vvesti zlato veljavo in se že pogaja o tej stvari du najska vlada z ogersko. Te dni so na dunajski denarni kovnic ugrabila in grdo nastal ji slučaji fanatizem ljudstv godil za časa hujskanja proti Židom na otoku Krtu v^mes posegla iboj. Državno pravdništvo pričelo je preiskavo Jednaki so pri Grrkih jako redki in le politični nagoni so zmozni tako azvneti/ kakor ednak slučaj skova] koliko za poskušnj p I cekin za 10 gld. Ta cekin je ne- Francija manii nego je nemški cekin za 20 mark, malo večji , ljudska V mestu Bordeauxu ustanovila se je pod imenom nova repabličanska-liberalna straka, ki ima pa nego je franc s ki cekin za 20 frankov in bi bil vreden namen zopet si pridobiti obodo. Stranka ima na svoji 17 21 marke ali 21-52 franka Potem takem bi mi dobili strani konservativ girondiste t. j. zmerne republikance. Y nove goldina v zlati elj ki bi po vrednosti ne bili svojem programu zahteva stranka, da jim sedanje uredbe na ednaki niti dvema frankoma niti dvema markoma, ravno tako Francoskem podele potrebno obodo. ne da bi se vlada tudi ne sedanjemu goldinarj gold i bode imel zopet obliki kaj premenila Oni zahtevaj torej od vlade 100 krajcarjev, ki ne bodo ednaki sedanjim krajcarjem Ce pravičnejega postopanja. Eepublika, pravijo dalje, ni izključno ostane pi sedanj vredbi bode sedanji goldinar v novi veljavi gospodstvo ene stranke, ampak republika je vlada vseh, vsem vreden 86 kr., sedanji petak 4 gld. 30 kr. in sedanji desetak odprta ednaka za brez razločka na mnenje in izvor. 8 dd. 60 kr. Ker stvar še ni končno določena, se te razmere Karakteristično za stranko je pač to, da je predsednik stranke morda še malo pr Mi ne vemo so se odločili zet Carnota, sedanjega predsednika republike baš za tak goldinar, po našem mnenju bi bilo umestm^e, ko bi novi goldinar bil ravno dve marki, ali pa dva fi anka. ali pa Državni svet je zopet dovolil 60 milijonov 3. — Kakor so prišli pred nekohko časom ko bi se bila zlata veljava tako uravnala, da bi novi goldinar Rusija. — rnbljev za stradajo na sled nihilističnim skrivnim tiskarnam v Peterburgu, Moskv ednak po vrednosti sedanjemu goldinarj olajšalo menjavanje. tem bi se bilo Kij in Harkovu, tako zasledili so pretečem teden tudi v^ Pultavi ednako tiskarno. V tiskarni našli so več dotiskanih Črnagora Umrla je te dni v Benetkah črnogorska lica bila ustajnih oklicev. Tiskarniško osobj poli takoj zaprla kneginja Darinka v 61. letu svoje starosti. Pokojnica soproga bivšega črnogorskega kneza Danila L, ki je umrl Nekateri listi ruski ostro prijemajo grofa Tolstega in ga na- zivlj socijalista in državi nevarnega človeka. Tolstoj namreč 1860. in teta sedanjega kneza zadnj Italija dni n Po nekaterih vseučiliščih laških nastali so edi. Eimsko vseučilišče nekaj slušatelj ka potuje po pokrajinah, kjer razsaja lakota in narod podpira in tolaži. Ker mu je ljudstvo zaradi tega naklonjeno, se nekateri krogi nad tem spodtikajo in Tolstemu očitajo, da širi nihilistične znovalo, temu pa so se tovarši uprli in pi ________, , . . zgrede. Aka-. in socijalistične ideje med ljudstvom. Da se je pa Tolstoj tako demični senat rimski je vseučilišče' zaprl in jednako so storili zameril nekaterim krogom in razdražil posebno vladne^ kroge, tudi senati v Neapolji, Kataniji in Palermi, ker so se ondotni temu kriva pač ni napominana okoliščina, ker vsakdo želi od- # 64 pomoči stradajočim, temveč okoliščina, ker je Tolstoj razne sleparije, katere so ruski uradniki uganjali pri razdelitvi žita, ali pa kot fin, a še vedno razločno razkavi prah. Kedar svetu v nekem angleškem listu. Amerika. V zjedinjenih državah severoameriških brusimo ž njim ravne ploskve, prežagamo votličevo kepo s kako staro žago, potem pa novi ploskvi drgnemo drugo nastalo je vsled nekih privatnih prepirov mej predsednikom Harrison-om in državnim tajnikom Blainne-jem neko nasprotstvo. Aloža drug druzega po svojih časopisih blatita in drug druzemu ob drugo, da se obe zbrusite in zravnate. takimi kosi brusimo les ali pa kov če niso pretrde. Les nama kajo pri brušenji z lanenim oljem ali pa z lojem, časih tla izpodkopavata. Govori se, da bi Blainne celo sam rad tudi s prašičevo mastjo. Loj vzamemo takrat, ako hočemo postal predsednik republike. Da se Harrison temu ustavlja, je zabraniti, da ne postane les bolj temen, na pr. pri belih lesovih in pri mahagoniji. Nekateri mizarji rabijo zmes lahko umljivo — V Braziliji so razmere tudi j ako napete. Trije ministri so odstopih in kaže se vstaj no gibanje po vsej repubhki. Nasledek temu bo najbrže razpad države v manjše državice. od lanenega olja m terpentina, v novejšem času tudi 4 z Obrtnija. tekoč parafin, ki se po brušenji da lepp obrisati s plosk in je izvrstna podlaga za politiranje s šelakom. brusimo samo pri belih lesovih, ki vodo se ne smejo svoje barve prav nič spremeniti. 9 vodo vzamemo samo v .............................■■■■■■■I.................I skrajnih slučajih, kajti zmočen les se rad zveži; ko je suh, se dvignejo nekatera vlakenca kvišku in gladkost zgirve v kratkem. Zato je laneno olje, posebno pa laneni firnež, dokaj boljše sredstvo za mazanje. Firnež se v par brušenji in likanji. Dovršena dela morajo imeti lepo, gladko lice, predno bil svojo novo omaro hotel poslati razkavo in zapuste mojstrovo delarnico. Ves trud mizarjev bi zastonj, ko neoglajeno med svet; kamnosek mora trdi kamen lepo zbrusiti in zlikati, predno sme reči, da je delo dovršeno. Kovač in ključar, sploh vsak izdelovalec kovinskih tvarin mora skrbno paziti na ,gladko površje predmetov, ako hoče z vspehona spečavati proizvode svojih rok. dneh posuši, olje pa ostane tekoče pozneje skozi polituro — in čestokrat prodere kdo ne pozna onih motnih lis politirani opravi, ki se tako rade pokažejo, ko smo komaj prinesli opravo iz prodajalnice domov? Vzrok jim na lesa, ko ga je je olje, katerega ni mizar odpravil iz nehal brusiti. Izurjeni mizarji si napravijo firnež za bru Za ne- šenje na nastopne načine: številne druge obrti je gladenje # važnega pomena, kakor za naštete in svojim hrušenje jednako zato upamo vstreči bralcem, ako jim v naslednjih vrsticah podamo lanenega olja treba kuhati 1 16 2 delov prav starega uri z ednim delom stolčene svinčene gladkine (Bleiglätte), potem nekaj dni čakati, da se dobro sestoji, odliti in primešati polovico opis glavnih tvarin. ki rabijo obrtniku v brušenje m terpentina; pol kilograma olja in par žlic sušilnega gladenje, ter razložimo njihovo uporabo. Razkavo površje odstranimo ft in sicer 1.) s tem, da vse povišbe lahko na na dva načina hrapavi površini odbrusimo do dna globin in jamic, ali pa 2.) s tem, da olja (sikativ) ter toliko terpentina, da je vsa zmes dovolj tekoča. Sikativ potemni firnež in seveda tudi les, katerega smo s to namako napojili. napije firneža, gladilna ploskev Plovec se kmalo se zalijemo in izpolnemo vse jamice tako visoko, kakor dvigajo povišbe. Rezultat je v obeh slučajih gladko in ravno površje. se prevleče s skorjo potrjenega firneža in ugladi se tako, da ni več za brušenje. Zato je treba votlič po vsaki rabi skrbno očistiti in ga spravljati v plehnatih, dobro za- Gladko lice torej dobimo, ako dotični predmet s tr prtih posodah. (Dalje sledi.) 1.) brusimo, 2.) ako mu povišbe potlačimo dimi telesi, z jeklom ali kamnom (gladilno jeklo, Polier- stahl, jamice gladilni kamen, Polierstein), ali pa 3.) ako mu Sloni Obrtnijske raznoterosti. - pomagači pri lesnem obrtu. Najnovejše in luknjice napolnimo s posebnimi t v ar i- poročilo našega konzula iz Bombaja v Aziji ima nastopno vest nami, katerim pravimo lošči ali po lit ure. Za brušenje in likanje rabimo sredstva, izvirajoče « ^ iz vseh treh oddelkov prirode, iz rudninstva, rastlinstva in živalstva. iz Birme: V vsej deželi rabijo slone pri prevažanji in plav-Ijenji lesa. Sloni vale debla k reki, razrešujejo v vodi zamotana in zajezena debla j ako spretno, vlečejo les zopet iz vode, ga s čudovitim razumom nalagajo in vale od brega dalje in skladajo. Konečno spravijo plode do žag ali pa do ladij. Vse A. Rudninske brusilne tvarine. Med temi je pač te operacije bi bile z največjimi težavami zvezane, ko bi ne ' ^^ ^ s ^ ^ _ w M m ^ A ^ ^^ * V A v A A najbolj poznat plovec ali votlič, po nemško Bims stein, ali kakor mu naši obrtniki popačeno pravijo imeli prebivalci teh razumnih in sila močnih živalij. Koliko železa smo pridelali v zadnjih letih ? n pinzeljštajn". Plovec je vulkanskega izvira. Dobiva se v obližji nekdanjih m sedanjih ognjenih gor, na Lipar- Na to odgovarja " najnovejše izvestje statističnega urada Zjedinjenih držav z naslednjimi podatki. Pridelale so železa Zjedinjene Države v letu 1S90 skih otocih, ob reki Reni, na Izlandiji, Tenerih itd. Votlič Velika Britanija mehurčasta, luknjičeva in gobasta tvarina, jako krhka Nemčija v, JI J in razkava. Barva mu je svetlo-siva, malokdaj modrikasta, zelenkasta ali rudečkasto-rujava. Kemija nas sestoji z večine od kremenjače (kieselsäure) in glinice ▼ ^ uci, da (Thonerde). Na prodaj pride v velikih kosih in kepah Francoska V S vedi j a Avstro-Ogerska Belgija Rusija y. 71 92,027.030 metr. centov 79,042.140 45,630.250 19,701.600 TI 71 7) n 1889 r. r 71 1888 7,819.580 8,161.560 8,322.160 6,120.000 JI n 71 77 JI n t I t II i / I i r t >jt r - ^ 1 r s» t. - • • G 5 I i 4 5 = Kmetijstvo. Umno krmljenje konj. ( skali, Pia ni vec okusen. Za seme naj se odbere le debel krompir, vender bas naj debelejšega ni treba. Košnja zelene krmoc Praktične skušnje so pokazale, da zvečer, ako je bilo jasno, ima detelja v gorenjili delih mnogo iitraj, da je torej bolj redilna. Zatorej je več dušeča nego Konj bolje zvečer kositi deteljo za zeleno klajo, posebno če je drugače ustvarjen nego so prežvekovalci, vreme bilo ves dan jasno in gorko Poslednji lahko hitro pojedo, kar se jim položi, ker pozneje prežvekujejo. Konj pa mora sproti prežvekovati in mora zatorej počasneje jesti, da mu hrana zares tekne. Gnojenje krompirja. Skušnje so pokazale, da krompirju ne ugaja noben umeten gnoj, ako se sam rabi, pač se pa dosežej dobr pel v ce pomeša umetni gnoj z živinskim če pride hrana neprezvečena in neoslinjena v želodec, gnojem. Natronov solitar za krompir ni dober gnoj, nekaj bolj se dobro ne prekuha in zatorej dosti ne koristi. Skušnja so kalij soli uči, da živina mokro krmo hitreje kali) najslabši je J e v se kalij sufat (žveplenokisli \"ender se pa lahko reče, da tudi poje nego suho, in kromi posebno dober in tečen ce . se mu s temi solmi nekateri gospodarji mislijo zatorej, da je mokra krma gnoj]. boljša nego suha. To je pa pri prežvekovalcih res- nično, konj pa mokro krmo preslabo zgrize in oslini m jo zatorej želodec prekuhati ne moi^. Konji, ki se z iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii € i = mokro krmo hranijo, so nekaj časa zares lepi videti, ker so od vode napeti, a s časom pa začne kujati. Za trdo Poučni in zabavni del. IIIIII I ....................................................iiiliiiiiiiililiirMiiiiiMiiiiiiT ^ delo niso, ker se hitro pote m utrudijo. Tudi kmalu konja začne ščipati v vampu. Pa še več druzih bolezni prihaja od mokrega krmljenja. Pomisliti je pa tudi treba, da kajti se pri krma takem krmljenji potrati tudi mnogo krme kakor oves., ki se ne prekuha, koristi vrabcem, ki brskajo po konjskih figah po cesti, nego pa konju. Zatorej noben pameten gospodar svojim konjem ne bode pokladal mokre krme. Sedaj še hočemo nekoliko omeniti, kaka slama naj se daje konjem. Dobra je ovsena in ržena slama. Taka slama se tudi zaradi tega posebno priporoča, ker govedi Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. Ja ros lav. 247.-^) i. Familija pasjih strupov. Strup kurare. Strihninci in njih strup. Familija mlečnic se ne odlikuje niti z lepoto cvetja niti s posebnim vzrastom. V nekaterih toplih krajih so se mlečnice tako nakazile, da bi jih lahko s kakti zamenili. Kar se tiče mlečnih sokov, našle so mlečnice pravo žlahto v familiji pasjih strupov, o katerej smo že preje omenili, da so jo razdelili na manjih • # No pasji strupi tako dobro ne tekne. Po ovseni slami dobi mleko neki imajo pred mlečnicami to prednost, da se odlikuj s čuden okus in . ta slama zatorej ni za krave. Če tudi je prekrasnim časih za konje dobra slama od obeh teh dveh žit, vendar se adnim cvetjem, da si se kedaj Pre- priporoča, da se od ovsene slame precej ne preide rženi, kajti poslednja je težje prebavljiva, in bi nagla pa kedaj z nenavadno obliko približujejo kaktom. krasno cvetje je vpeljalo mnoge pasje strupe na vrtove, kjer so zavzeli dostojno mesto. Tudi pasji strupi imajo prememba utegnila prouzročiti kako bolezen. Ječmenova dosta mlečnega soka, in kar se svojstva tega mleka tiče slama ni posebno dobra za konje. Pokladati se sme jim samo s senom, kajti sicer jih začne ščipati v vampu. Kmetijske raznoterosti. Krmljenje čebel. Vzemi 20 delov medu, 1 dc4 fine pšeničiie moke in 30 delov vode, to dobro v • zmešaj in dobiš velika je sorodnost mej eno in drugo familijo. Brali smo, da nekateri mlečarji imajo obilo kavčuka, in kavčuk stvar-jajo tudi mnogi zastopniki v familiji pasjih strupov. In število teh pasjih strupov, kateri nam kavčuk dado, mnogo večje in dosta potov je tudi sam kavčuk boljši od onega iz mlečarjev. Razen teh rastlin, katere imajo obilo kavčuka, ima dobro hrano za čebele. Tako čebele krmiti je bolje nego s samim mej pasjimi strupi tudi ,še takih, v katerih so mlečni sokovi sladki in ugodni ter se morejo kot mleko piti, kar smo našli tudi pri nekaterih mlečarjih. Pri tretjih pa so mlečni sokovi polni najgroznejšega strupa. V gozdih angleške Gujane raste lepo drevo, ki je Indijanci zovejo „hya-hya". To drevo ima izredno množino belega mleka, v Japonski kostanj. Na Švicarskem delajo poskuse z .japonskim kostanjem. Ta kostanj ima jako debel sad, pa mu ne škoduje po zimi Imd mraz. Drevesce je majlnio in rodi sad :že tretje leto. Kako naj se spravlja krompir?- Ne kopiji krompirja, dokler ni popolnoma dozorel, kajti klike krompirjeve bolezni so katero ni škodljivo: divjaki je radi pijejo. Na Cejlonu na zelenih listih in potem pridejo do gomolov. Krompir spravljaj pri suhem vremenu. Klike krompirjeve bolezni narede se pri vlažnem vremenu in v močno rosnih nočeh. Krompir je pa treba dobro osušiti, predno se spravi v klet. Moker spravljen krompir rajši gnije. Krompir naj se skrbno zbere, kajti od raste drugo mlečno drevo, cegar mleko je boljše in te-čnejše. Singelezi vele temu drevesu „kiriaghuma", a Burman pripoveda, da to mleko upotrebljajo mesto kravjega. Gujani in Braziliji pripravljajo domačini strašne gnilega krompirja rada prehaja gniloba na zdravega. Pri izbi- strupe, in to od rastlin, katere gredo v familijo pasjih ranji krompirja, naj se odbere tudi krompir, ki bode spomladi za seme. To je potrebno zaradi tega, ker bi se spomladi s prebiranjem pospešilo kaljenje krompirja. Krompir, kateri pa strupov. Mej temi strupi so najbolje na glasu „worara u V zadnji številki se je po pomoti namesto 246 tiskalo 245 60 in curare tt . Woraro napravljajo v holandeškej Gujani od da umrje. Zastrupljenja s strihninom se prigajajo največ soka jednega pasjega strupa, in nd lubja nekih sorodnih vsled nepaznosti lekarnarjev Strup deluje časih zelo hitro, rastlin, in to je zelo hud strup. Indijancem je ta strup tako da človek umrje v petih-ali desetih minutah, nekaternik najboljše orožje proti neprijatelju in zverini. Oni narede pa trpi celo m'9 strašne mul^e. Zastrupljen človek se koj dolgo cev, katero znotraj dobro očistijo in izgladijo, da po smrti skrči in to traje po več mesecev, tako da truplo skozi njo morejo lahko pognati strelico. Strelico izrežejo že gnije, a skrčenost še vedno drži. Dasi je strihnin tako od trdega lesa, jeden konec jej in s strupom na- nevaren strup, vender more, ako ga v malej mnozmi mažejo, a drugi konec omotajo s pavolo, da se v cevi jemljemo, biti izvrsten lek. Najraje ga upotrebljajo v takih dobro drži. S takim orožjem lazi Indijanec po gozdu, in slučajih, kjer so pojedini deli telesa otrpnili, ker on jih kedar iz zasede izpuhne strelico, gotovo korakov pogodi nesrečno žrtvo, katera kmalu pogine. „Ku rare" pripravljajo vzlasti v španjolskej Gujani na trideset more oživiti. Tudi božjast zdravijo s strihninom, potem bolezni v čevih, pa mrzlico s kininom ob enem. Vsi stri-hninci imajo razen strihnina še drug strup, namreč brucin ; njim nas je prvi pobliže seznanil Humboldt, ki je v Esmeraldi njegova svojstva so ista kakor strihninova, samo mu je gledal, kako ga Indijanci prirejajo. Misijonarji, kateri so delovanje nekaj slabejše. prvi glas o kuraru v Evropo prinesli, pripovedali so, da človek ta strup že od daleč čuti, in da ga pripravljajo stare ženske. Humboldt pripoveda, da kurare pripravljajo samo starejši in izkušenejši ljudje, kateri ga potem drago prodajajo. Jeden tak starec je hvalil kurare in rekel Hum- boldtu: „Jaz vem da belci umejete delati prah v katerem je to zlo, da napravlja pok in uplaši živali, ako jih ne zadene. No kurare, katerega se sin od očeta nauči prirejati, vreden je več od vsega tega, kar vi tam preko umejete napravljati. To je sok rastline, kateri tiho ubija, ih se ne ve, od kod strelica prihaja. Kurare je gost kot opij in okusa je izredno grenkega. Ako človek nima poškodovanih ust, more ga brez strahu pokušati, ker kurare deluje samo takrat, kedar pride v dotiko s toplih krajih severne Amerike imajo tudi neki pasji strup, v čegar soku Indijanci svoje strelice namakajo. Stanovniki na Madagaskaru jemljo plod neke take strupene rastline, da jim sodi zatoženca. Na zboru prisili duhovnik zatoženca, da požre strupeni oreh rastline, kateremu vele botaniki „Tanghinia venenifera", in če ga želodec vrže iz sebe, potem je nedolžen, ako oreh ostane mu ni treba, ker v njem potem je kriv, in druge kazni ga oreh kmalu umori. Tudi na zahodnej obali afriškej imajo strihninca, kateri jim sodi o nedolžnosti ali krivdi zatoženčevej. Naposled moramo omeniti še našega oleandra, kateri tudi gre v familijo pasjih strupov, ker tudi v njem so našli dva strupa, oleandrin in pseudokurarin. krvjo. Kedar Indijanec kuha kurare, pokuša ga pogosto, da vidi ali je dosta grenak, ker po grenkobi poznaje. kedaj mu je strup gotov. Humboldt sodi, da se kurare M € Novice prireja od nekega strihninca, no novejši čas so začeli o tem sumiti. Strupeno tvar, katera se v kuraru nahaja, nazvala v sta Roulin in Bousingault „kurarin". Cist kurarin deluje kot grozen strup. Jeden miligram more zajca usmrtiti, ako Osobne vesti« OkrajQi ziviiiozdravnik g ' Ar tur Fo- lakowsky je promešcen iz Kranja v Ljubljano, okrajni živino pride v dotiko s krvjo. Kurarin so začeli upotrebljati zdravnik g. Alfred Folakowsky je premeščen iz Logatca v pa iz Črnomlja Kranj, okrajni živinozdravnik g. Fran ] • v IC tudi v zdravilstvu, zlasti za neke vrste krča, dajali so ga tudi proti božjasti, ali videti je, da tu ne koristi dosta. Strihninci, katere so preje postavljali v vrsto pasjih njih se v Logatec. Državni zbor pretrga svoje seje dne 20. t. m. in deželni zbori pricno svoje delovanje dne marca. Zboro- vali bo