Nižje cene vstopnic v Volcji Potok / str. 5 Obcina Moravce je z Arboretumom Volcji Potok sklenila pogodbo o sofinanciranju sezonskih vstopnic za naše obcane in obcanke. Cena znižane sezonske vstopnice je 37 odstotkov nižja od redne cene. Slovenski tradicionalni zajtrk v šoli in vrtcu / str. 9 do 11 Letošnji slovenski tradicionalni zajtrk je potekal pod sloganom »Zajtrk z mlekom – super dan!«. Namen tega vseslovenskega projekta je spodbuditi otroke k rednem zajtrkovanju s poudarkom na uživanju lokalno pridelane hrane. Baragov vecer v cerkvi Marije Kraljice angelov / str. 12 Clani izobraževalne sekcije KID Limbar so skupaj z Župnijo Moravce in ob strokovni podpori Bogomila Brvarja pripravili Baragov vecer, ki je letos potekal z naslovom »Bara - zgodovine«. Nov rekord Teka na Limbarsko goro / str. 17 dogodek. Letos so se udeleženci podali na tek do vrha Limbarske gore že osmic. Bili pa smo tudi price dvema dosežkoma: najvecje število tekmovalcev in nov rekord teka. NOVICE IZ MORAVŠKE DOLINE / DECEMBER 2022 / ŠTEVILKA 10 / LETNIK XXIII Novice iz Moravške doline DECEMBER 2022 ŠTEVILKA 10 LETNIK XXIII Novice iz Moravške doline je informativno glasilo Obcine Moravce, ki je tudi izdajateljica. ISSN 2536-4057. Izhaja predvidoma desetkrat letno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v obcini brezplacno. Sedež in naslov uredništva Obcina Moravce Vegova ulica 9 1251 Moravce 01 724 71 40 E-poštni naslov moravske.novice@moravce.si Uredništvo Novic iz Moravške doline: Odgovorna urednica mag. Tatjana Cop Lektorica Bernarda Mal Likovni urednik in oblikovanje mag. Blaž Slapar Uredniški odbor Bogomil Brvar Bojana Doric dr. Franci Malin Anja Ravnikar Fotografija na naslovnici Matjaž Maležic Tisk Tiskarna Januš d.o.o. Naklada 1800 izvodov Rokovnik izhajanj, navodila za pisce prispevkov in cenik oglasnega prostora so objavljeni na spletni strani www.moravce.si. Naslednja številka izide 2. februarja 2023. Prispevke za objavo pošljite na elektronski naslov moravske.novice@moravce.si. Rok za oddajo je 9. januar 2023. Pisci sami jamcijo za verodostojnost vsebine objav ter za avtorstvo besedil in slikovnega gradiva. Novice iz Moravške doline so vpisane v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 374. Hvala za vaše zaupanje Drage obcanke in obcani Obcine Moravce. Želim se iskreno zahvaliti za vaše zaupanje v prvem in drugem krogu volitev za župa­na. Spoštujem tudi voljo tistih, ki so volili drugace. V svoji skromnosti in zavedajoc se tudi svojih napak sprejemam vaše zaupanje. Tako kot doslej, nameravam biti župan za vse. Vsem hocem služiti, da s skupnimi mocmi stopimo v boljšo prihodnost vseh nas. Odlocno smo krenili na pot razvoja Moravške doline. Tako bo tudi v bodoce. Trdo bomo delali N e bom obljubljal gradov v oblakih, ampak delali bomo trdo. Z besedo sem se zavezal, da nadaljujemo s celim nizom zacetih projektov. Zdaj smo na tem, da jih izpeljemo. Med vecjimi je seveda dokoncanje šolskega prizidka s športno dvorano, temu sledi zacetek gradnje doma starejših obcanov in dokoncanje širokopa­sovnega opticnega omrežja. Pa nove asfaltirane ceste, vodovodi, kanalizacija, dvigalo za Zdravstveni dom – in tako naprej. Ne bom miroval, dokler ne zgradimo tudi obvoznice. Še naprej me ocenjujte po delih. Ko ste me ponovno izbrali za žu­pana, je vaša volja zame postala zakon in vodilo. Delal bom pošteno in vam govoril resnico, kot jo po najboljši volji razumem. Reševal bom vaše težave in sledil vašim zahtevam, zato vas prosim, da se cim vec pogovarjamo. Pridite na kavo k vašemu županu. Storil bom vse, kar je v moji moci. Poglejmo si v oci in sezimo si v roke. Ne Facebook ali druga socialna omrežja – le neposreden pogovor iz oci v oci nekaj velja! Složna skupnost N aj še enkrat poudarim: županstvo povezujem s poštenim delom in vrednotami pravicnosti, enakosti pred zakonom za vse in zdravo kmecko pametjo. Moj ideal je složna skupnost, ki pomaga socloveku v stiski. Skupnost, ki bo sedela za dobro obloženo mizo, ob kateri bo dovolj prostora za vse. Pred nami so prazniki – odeti v barve, prežeti s spomini na vecere v družinskem krogu. Božic naj nas prevzame s spokojnostjo in zavedanjem, da mir ni nikoli sam po sebi umeven. Za mir v duši in srcu lahko sami najvec naredimo. Dan samostojnosti in enotnosti nas vedno znova spomni, cesa vsega smo zmožni, kadar smo složni. Novo leto naj nas objame v krogu družine in prijateljev – tistih, na katere nas vežejo iskrena in globoka custva. Želim vam veliko zdravja in vse dobro v letu 2023! Dr. Milan Balažic župan obcine Moravce Ker imam dobro ekipo, bomo tudi v bodoce za naš razvoj iz­koristili evropska in državna sredstva. Odpirala se bodo nova gradbišca in nova delovna mesta – tukaj, doma, v naši lepi Moravški dolini. Pred štirimi leti sem z vsemi v Obcinskem svetu, ki so to želeli, podpisal »Sporazum o partner-stvu za razvoj obcine Moravce«. V preteklih štirih letih je to razvojno zavezništvo uresnicilo šestinšest­deset razvojnih projektov. Ocenju­jem, da velja tako tudi nadaljevati. Vse, ki hocejo delati na dobrobiti moravških ljudi, bom povabil, da stopimo skupaj. Zavracam poli­tiko nepotrebnih delitev, sporov in politicnih konfliktov, ki ne služijo skupnemu ucinkovitemu delu za razvoj obcine Moravce. Naš skup­ni cilj ostajajo nove investicije, zagon podjetništva, nova delovna mesta, širjenje lokalne demokraci­je in višji življenjski standard za obcanke in obcane v zdravem in cistem naravnem okolju. Zavezujem se strpni politi­ki graditve boljše prihodnosti, spoštovanju medsebojnih razlik in od tod izhajajocem sodelovanju ter povezovanju v službi obcank in obcanov Obcine Moravce. K temu sodelovanju vabim vse ljudi dob-re volje. Tako bomo pokazali našo skupno iskreno zavezanost k dose-ganju najboljših odgovorov na izzive negotove prihodnosti. Podpisan sporazum med Obcino Moravce, vaško skupnostjo Dešen in Industrijo apna Kresnice (IAK) N a zadnji novembrski dan, 30. novembra 2022, so na sedežu Obcine Moravce župan dr. Milan Balažic, direktor Industrije apna Kresnice (IAK) Andraž Lipolt ter predstavnik Kra­jevne skupnosti Marko Jancar podpisali sporazum, ki zagotavlja reševanje problemov z varovanjem okolja in zdravega življenja ljudi ob kamnolomu Ušenišce, hkrati pa podjetju omogoca razvoj in nova delovna mesta. Sporazum je plod vecmesecnih pogovorov in pogajanj med vsemi stranmi, zato lahko služi za vzor pri reševanju drugih okoljskih problemov Obcine Moravce. IAK se s Sporazumom zavezuje k posodabljanju tehnologije, prepovedi odlaganja industrijskih odpadkov in varnemu nacinu dela. Obcina Moravce bo v najkrajšem možnem casu lastniško prevzela cesto Dešen–Zapodje in poskrbela za njeno rekonstrukcijo. Ustanovljen je skupni Koordinacijski odbor, ki ga sestavljajo župan, direktor IAK in predsednik Krajevne skupnosti Dešen. Ta odbor bo bdel nad izpolnjevanjem Sporazuma in sproti razreševal morebitne težave. Vse spore bodo podpisnice Sporazuma reševale sporazumno in v dogovoru. S podpisom tega Sporazuma je Obcina Moravce okoljsko bolj zašcitena in oskrba z vodo varnejša, kot je bila doslej. Sporazum med Obcino Moravce, vaško skupnostjo Dešen in Industrijo apna Kresnice (IAK) 1. IAK se zavezuje, da bo izvedla temeljit remont drobilne naprave, v prihodnje pa sledila nacelu »best available technology« in posodabljala svoje naprave. K remontu drobilne naprave sodi tudi izvajanje ukrepov proti njeni glasnosti in ustrezna zatesnitev odprtin. 2. IAK bo vzpostavila kvalificirano vzdrževalno ekipo, ki bo pri obratovanju kamnoloma stalno prisotna na sedežu podjetja in ustrezno sanirala morebitne napake v delovanju. Ob morebitni okvari se drobilnica takoj ustavi. 3. IAK bo z Obcino Moravce sklenila pogodbo o prenosu lastništva ceste Dešen (kamnolom) – Zapodje (do meje z Obcino Litija). V pogodbi bodo dolocene medsebojne obveznosti, pravice in zagotovila glede financiranja in uporabe ceste. Obcina Moravce bo izvedla in financirala rekonstrukcijo ceste in poskrbela za stalno vzdrževanje. V pogodbi za podjetje IAK ne bo nikakršnih omejitev uporabe ceste. 4. IAK mora skladno z dovoljenji izvajati ukrepe za preprecevanje prašenja po nacelu »brez mocenja ni dela«. To vkljucuje mokro mletje in mocenje ceste. 5. IAK bo preveril možnost izvedbe vrtine za crpanje vode za namen mocenja pri izkorišcanju mineralne surovine ter njenem transportu v proizvodni del podjetja. 6. Transport tovornjakov skozi vas Dešen je prepovedan. Vozniki morajo strogo spoštovati znak prepovedi. IAK ne odgovarja za prevoze, katerih ni narocnik. 7. Kamnolom Ušenišce je prepovedano uporabljati za odlaganje industrijskih odpadkov. 8. IAK bo izvedla sanacijo opušcenega dela kamnoloma v skladu z rudarsko zakonodajo in poskrbela za sonaravno obnovo. 9. IAK bo ogradila nevarne robove kamnoloma, koder vodijo pohodne poti, pa zavarovala z ustrezno ograjo. Obseg ograditve se sporazumno doloci po podpisu vseh treh partnerjev tega Sporazuma. 10. IAK bo izvajal varni nacin razstreljevanja in redno izvajal monitoring (merjenje vibracij). V primeru, da se utemeljeno ugotovi povezanost morebitne nastale škode z razstreljevanjem, IAK oškodovancem izplaca odškodnino. Utemeljeno ugotovitev poda neodvisna strokovna institucija. 11. IAK se zavezuje, da bo delovanje kamnoloma prilagodil in uskladil s praznicnim koledarjem Republike Slovenije, tako da v dneh najvecjih praznikov (Velika noc, Praznik dela, Dan državnosti, Dan mrtvih, Božic in Novo leto) ne bo izvajal razstreljevanja, mletja in drugih delovnih procesov v kamnolomu. 12. Za zmanjšanje vpliva pri miniranju oz. delovanju kamnoloma na naselje Dešen se IAK zavezuje, da se kamnolom širi v nasprot­ni smeri od naselja. Kamnolom se širi v skladu s sprejetim zazidalnim nacrtom za obmocje kamnoloma Ušenišce iz leta 1996. IAK izvede vse potrebne postopke za izkorišcanje kamnoloma v skladu z zazidalnim nacrtom, ki ga Obcina Moravce nacelno ne bo spremenila. 13. Za letno usklajevanje delovanja kamnoloma z lokalno skupnostjo se ustanovi posebni Koordinacijski odbor, ki ga sestavljajo župan Obcine Moravce, direktor/lastnik IAK in predstavnik vaške skupnosti Dešen. Odbor se sestane dvakrat letno oziroma po potrebi. 14. Da bi preprecili negativne posledice morebitnih nenadnih napak v delovanju kamnoloma, je med tremi deležniki Koordinacijskega odbora vzpostavljen »rdeci telefon« v prid takojšnjega odziva na nepredvidene razmere in ureditve situacije. 15. Vse zgoraj navedeno postane del zavezujocega sporazuma, ki ga med seboj podpišejo župan Obcine Moravce, direktor/lastnik IAK in predstavnik vaške skupnosti Dešen. Izvedene morajo biti v najkrajšem možnem casu, vsekakor pa v razumnem roku. 16. V smislu krepitve zaupanja IAK takoj zacne tesneje sodelovati z lokalno skupnostjo in ponudi sponzorska sredstva. Lokalna skupnost pa se zavezuje, da bo preprecila nepooblašcene dohode v obmocje kamnoloma in IAK ne bo prijavljala inšpekcijskim službam. Vse morebitne spore podpisnice tega sporazuma rešujejo sporazumno in v dogovoru. Moravce, 30. november 2022 Nova asfaltirana cesta na Dolah pod sv. Trojico Župan Obcine Moravce dr. Mi­lan Balažic je sredi novem-bra na Dolah pod Sv. Troji- co odprl novo cesto, ki povezuje Dole s Kokošnjami do obcinske meje. Ob tej priložnosti je župan v svojem nagovoru poudaril, da je bilo v zadnjih štirih letih zgrajeno res veliko cestnih infrastrukturnih projektov: 34 asfaltiranih cestnih odsekov, 4 nova križišca in 4 mo- stovi. S takšno dinamiko gradnje infrastrukture – tudi kanalizaci­je, optike, elektricnega omrežja, toplovodov – velja nadaljevati, da bo Obcina Moravce ujela stopnjo razvitosti sosednjih obcin in se bo za ljudi v Moravški dolini dvignila kakovost življenja. Odprtju je prisostvoval tudi predsednik SLS mag. Marko Balažic. Po odprtju je sledilo krat­ko in prijetno druženje s krajani Dol pod Sv. Trojico. Z adnji dan novembra je Upravna enota Domžale Obcini Moravce izda-la gradbeno dovoljenje za zadnji odsek sekundarne kanalizacije v naselju Zalog pri Moravcah. Za ta odsek ima Obcina Moravce že izdelane projekte za izvedbo, zato bo takoj po pravnomocnosti gradbenega dovo­ljenja pristopila k izboru gradbenega izvajalca, spomladi 2023 pa pricela z gradbenimi deli. To pomeni, da se bodo po izgradnji zadnjega odseka sekundarne kanalizacije v Zalogu pri Moravcah (najkasneje jeseni 2023) na javni kanal lahko priklopili še zadnji ne-priklopljeni objekti in to brez hišnih crpališc. Arboretum - cenejše vstopnice za obcane Moravc O bcina Moravce je z Arboretu-mom Volcji Potok sklenila po­godbo o sofinanciranju sezon­skih vstopnic za naše obcane in obcanke za leto 2023. Cena sezonske vstopnice za odrasle, ki jo subvencionira Obcina Moravce, znaša 35 EUR (redna cena 55 EUR), cena sezonske vstopnice za otroke pa 17 EUR (redna cena 27 EUR). Otroške sezonske vstopnice veljajo za otroke od dopolnjenega 3. leta do konca osnovne šole. Vstopnice lahko kupite v Volcjem Potoku pri vhodu v park. S seboj morate imeti sliko in oseb­ni dokument ali potrdilo o stalnem oz. zacasnem prebivališcu. Ugodnost velja tudi za tiste z zacasnim prebi­vališcem v obcini Moravce. Ob nakupu je potrebno doplacati kavcijo 2 EUR za brezsticno kartico (key card), na kateri bodo zapisani tocni podatki lastnika s sliko, saj sezonska vstopnica ni prenos­ljiva. Sezonska karta velja tudi za vse prireditve v Arboretumu Volcji Potok. za predložitev podatkov, vkljucno s Vsi obcani, ki so že kupili letno vstop-transakcijskim racunom, kamor jim bo nico za leto 2023, bodo s strani Arbo-povrnjena razlika (do deleža sofinan­retuma Volcji Potok v prihodnjih dneh ciranja) placane kupnine za sezonsko prejeli dopis, na katerem bodo navodila karto. Imamo najcenejši vrtec in zdravo prehrano otrok D rugi dan v decembru je ka brv, ki omogoca pešcem varno jo je tesarstvo Štebe iz Vodic, bila dana v uporabo brv preckanje, še posebej otrokom in ki ima za takšne konstrukcije za pešce cez Drtijšcico v Za-sprehajalcem, ki prihajajo na spre-posebno licenco. Pripravljal­logu pri Moravcah. Ob obsto-hajalno pot ob Drtijšcici. Dolži-na in zemeljska dela je opravil jecem mostu je zgrajena širo-na brvi je 9 metrov, izdelalo pa Franci Avbelj (zavarovanje gradbišca, prometna signali­ zacija, namestitev odboj­ne ograje, odstranitev drevja, cišcenje terena in podaljšanje izpusta iz melioracijskega kanala). Župan Obcine Moravce dr. Milan Balažic se zave­da, da cena programov vrtca predstavlja veliko financno breme za starše. Zato je velik poudarek namenjen oblikovanju cen programov VVE Vojke Napokoj, ki pa morajo biti skladne z zakonodajo. Glede na strukturo oblikovanih skupin in stroške, ki sestavljajo ceno programov vrtca, Obcina Moravce letno preverja cene. Kljub uvedbi dodatnih financnih bremen v oktobru 2022 s strani države, ki bistveno vplivajo na višino cene programov vrtca, se Obcina Moravce trudi, da je le-ta cim nižja. To dokazuje tudi primerjava cen programov za moravški vrtec in okoliških javnih vrtcev, iz katere je razvidno, da so cene programov vrtca v naši obcini najnižje. Prav Nova brv za pešce cez Drtijšcico tako Obcina Moravce spodbuja zdravo prehranje­vanje otrok in eko aktivnosti v moravškem vrtcu. V predšolskem obdobju prehrana otrok pomembno vpliva na zdravje, zato je naša temeljna naloga zagotavljanje varne, raznovrstne in uravnotežene prehrane ob upoštevanju smernic zdravega prehra­ njevanja. Obcina Moravce vzpodbuja vkljucevanje lokalnih pridelovalcev, ki s svojimi izdelki bistveno pripomorejo k zdravemu prehranjevanju. V okviru eko aktivnosti obcina zagotavlja sredstva vrtcu, ki sodeluje tudi z Društvom za okoljsko vzgojo Evrope v Sloveniji. Ena izmed nalog je tudi spod­bujanje aktivnosti za zmanjšanje kolicine zavržene hrane, kar VVE Vojke Napokoj dosledno zasleduje. Dan za karierno orientacijo BESEDILO in FOTOGRAFIJE: mag. NIKA CERAR, univ. dipl. psih. N a OŠ Jurija Vege smo novembra organizirali dan dejavnosti za 8. razrede. Celotni dan je bil namenjen karierni orientaciji. Ucencem smo pripravili razlicne vsebine, povezane z odloca­ njem, postavljanjem in doseganjem ciljev, spozna­ vanjem šolskega sistema v Republiki Sloveniji, s spoznavanjem sebe, poklicev … Pomembno je dolociti cilj D an se je zacel s spoznavanjem ciljev. Spoznali so raz­ licne cilje, za kaj so potrebni in pomembni, kako jih postavljati, spremljati, uresnicevati in dosegati. Ta del je izvajala strokovna sodelavka Zavoda MEPI (Mednarodno priznanje za mlade) Ana Lenic s sodelavko Teo. V nada­ ljevanju so spoznali možnosti izobraževalnega sistema v Republiki Sloveniji. Pogovori so potekali o tem, kako priti do dolocenega poklica, kakšna je pot šolanja. Vsak je imel možnost opisati, kakšna bo njegova pot šolanja. Spoznali so tudi dejavnike, ki vplivajo na odlocanje za šolo in poklic. Spoznali so racunalniški program Kam in kako, ki je do- datni pripomocek, s katerim lahko posameznik spoznava sebe in poklice, ki se ujemajo z njegovimi interesi. »Kam in kako« je interaktivni racunalniški program, ki je v pomoc pri odlocanju za poklic. Spodbudi ucence, da si zastavljajo vprašanja o poklicih, dodatno išcejo informacije. Pomaga jim opredeliti podrocja, o katerih se želijo pogovoriti s poklic­ nim svetovalcem, jih opogumiti, da podrobneje razišcejo poklice, ki so zanje primerni in jih zanimajo. Ob tem dobijo nove zamisli o poklicih in si razširijo znanje o že znanih kot tudi novih poklicih. Potujoca razstava poklicev S pomocjo poklicnih kartic so se veliko pogovarjali o raz­ licnih poklicih, o poteku dela posameznega poklica, o delovnih pripomockih, kakšne lastnosti in znanje je potreb- no za posamezni poklic. Izvedli so celo igro Activity na temo prepoznavanja poklica. V tem delu so poklic pokazali, opisali ali ga risali. V tem letu smo v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije imeli Potujoco razstavo poklicev prihodnosti. Za promocijo poklicnega izobraževanja je zbornica objavila video spot raperja Trkaja »Znanje za lajf«, ki je nastal v okviru projekta Potujoca razstava poklicev prihodnosti, katere skupni moto je »Grem se ucit, kar hocem bit«, je namenjena ucencem osnovnih šol. Pripravili so nabor zanimivih in perspektivnih poklicev ter se odpravili v slo­ venska podjetja, kjer so posneli fotografije zaposlenih, ki z veseljem opravljajo svoj poklic. Vsak predstavljen poklic ima svojo zgodbo, ki jo lahko ucenci in njihovi starši naprej raziskujejo na spletnih straneh, ki so navedene na vseh plakatih. Z razstavo imajo ucenci možnost spoznati, kaj jih zanima. Vsak je v življenju srecnejši, ce dela tisto, kar ga veseli. Zato je pomembno, da na prehodu v srednjo šolo zberejo cim vec informacij o poklicih. Dan je bil zanimiv in poucen. Ucenci so imeli možnosti dobiti nov pogled na poklice, postavljanje ciljev, odlocanje za svojo izobraževalno pot, ki jih bo pripeljala do (sanj­skega) poklica. Podjetnik bom BESEDILO in FOTOGRAFIJE: NIKA CERAR N a OŠ Jurija Vege smo v novembru or-ganizirali dan dejavnosti za 9. razrede. Ucencem smo pripravili razlicne vse­bine povezane s podjetništvom, financnim opismenjevanjem, spoznavanjem sebe ter karierno orientacijo. Podjetništvo smo izvedli s pomocjo Obrtne zbor-nice Domžale. Ucence je najbolj zanimalo, kako posta-ti samostojni podjetnik. Spoznali so najpomembnejše korake za vstop v podjetništvo, torej kako odpreti s.p. Pogovorili so se o prioritetnih lastnostih podjetnika, ki so pomembne za uspešno delovanje. Pri financnem opismenjevanju so prejeli osnove o varcevanju, kako priti do dodatnega denarja, na­kupovanju v trgovini, o pomenu postavljanja vprašanj npr.: kako to, da toliko zapravim. Predstavljen je bil pomen nacrtovanja. Ucenci so si ogledali razstavo poklicev. O poklicih so razmišljali na drugacen nacin ter spoznavali znacil­nosti poklicev tudi preko igre. Z razlicnimi aktivnostmi so spoznavali sebe. S poznavanjem sebe se bodo lažje odlocili za poklic, ki ga želijo opravljati kasne­je. Sedaj že vsi vemo, da je oseba srecnejša, ce dela tisto, kar jo veseli. Dan je bil zanimiv in poucen. Ucenci so imeli možnost dobiti informacije o podjetništvu, financah, pridobiti nov pogled na poklice. Vse te informacije jim bodo pomagale, da se bodo lažje odlocili za šolo, ki jih bo pripeljala do izbranega poklica. Najmlajši in gasilci BESEDILO in FOTOGRAFIJE: JOŽA ŽUNA M esec oktober je mesec požarne varnosti. V vrtcu tej temi namenimo veliko pozor­nosti, da urimo organizacijsko in tehnicno pripravljenost za varno in hitro evakuacijo iz vrtca, ker so za otroke gasilci in vse, kar je povezano z nji-mi, izredno zanimivi in ker je z gasilci v našem oko­lju zelo prijetno sodelovati. Z veseljem se odzovejo prošnji za sodelovanje. V ponedeljek, 17. oktobra, so gasilci za skupine našega vrtca organizirali Dan odprtih vrat. Gasilci Simon, Kristjan in Jošt so nam odprli vrata gasilskega doma v Moravcah, nam razkazali gasilski tovornjak, opremo ter predstavili poklic gasilca. Vsak otrok in vzgojitelj se je preizkusil v »gašenju« s pravo gasilsko cevjo. V torek, 18. oktobra 2022, so nas obiskali gasilci kar petih okoliških prostovoljnih društev. V uvodu smo izvedli evakuacijsko vajo požarne varnosti. Ob zvoku siren smo zapustili naše igralnice, odšli do varne tocke na vrtcevskem igrišcu. Po preštetju vseh prisotnih, smo ugotovili, da smo se vsi varno evakuirali. Po uspešni vaji, smo se na dvorišcu družili z gasilci. Spoznavali smo njihova vozila, orodja, uniforme ter »gasili« z vodo in peno. Hvala vsem prostovoljnim gasilcem za sodelova­nje in pripravljenost! S ivo sredino novembrsko Obisk pisateljice Nine Mav Hrovat dopoldne nam je v svojem BESEDILO in FOTOGRAFIJE: JOŽA ŽUNA, ANA GUNA humornem in iskrivem slogu obarvala priznana otroška in mladinska pisateljica Nina Mav Hrovat. Prebrala nam je pravljici Ozimni-ca ter Posluh, jazbec gre. V nada­ljevanju je z nami delila svojo ve­liko skrivnost, ki jo ima zaklenjeno v majckeni skrinjici in ji pomaga pri pisanju pravljic za otroke. Še je veliko carala, nas zacara-la in ocarala, nas popeljala v svet ustvarjalnosti in poudarila pomen branja, pa tudi pomen sodelovanja, prijateljstva. Pisateljicin obisk je potekal v okviru projekta Povabi-mo besedo, ki ga organizira Društvo slovenskih pisateljev, za kar se jim zahvaljujemo. Pravljicni bazar v našem vrtcu BESEDILO in FOTOGRAFIJE: MOJCA VOZEL in BOJANA KOVIC PRAŠNIKAR* Z akorakali smo v praznicni december, mesec praznovanja, veselja, carobnosti … Delcek prav­ljicnosti smo otroci in zaposleni v vrtcu delili tudi na pravljicnem bazarju, ki je potekal v cetrtek, 1. decembra, v prostorih spodnjega vrtca. Priceli smo s pozdravom ravnatelja, nato pa so naša srca ogreli otroci, ki so ob glasbeni spremljali zapeli praznicni pesmi. Nato so lahko obiskovalci vstopili v pravljicni svet, kjer so si lahko skupaj s pravljicnimi junaki ogledali pravljicno hišico, kamišibaj, ustvarili novoletni okrasek za smrecico, si nekaj izbrali med cudovitimi rocno izdelanimi izdelki ter zaupali sreci v srecelovu. V soju praznicnega vzdušja so se lahko obiskovalci sprehodili ob okrašenih stojnicah, na katerih je lahko vsak našel nekaj zase. Ob praznicnem vzdušju so številni obiskovalci, med njimi tudi g. župan, sprošceno poklepetali, se za trenutek ustavili in si vzeli cas drug za drugega. Za sprošceno in veselo vzdušje je poskrbel ansambel Fantje z dveh bregov, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo tudi vsem obiskovalcem, ki ste se udeležili novoletnega bazarja in z vašo navzocnostjo še dodatno popestrili pricetek praznicnega dogajanja v našem vrtcu. V prihajajocih dneh vam želimo cim vec ca­robnih trenutkov v krogu ljudi, ki jih imate radi. Lepo vas pozdravljamo otroci in zaposleni vrtca. (*Mojca Vozel in Bojana Kovic Prašnikar sta bili koor­dinatorki pravljicnega bazarja) Slovenski tradicionalni zajtrk B.: MAJA DOBRAVC, F.: MAJA DOBRAVC, SAŠA IGREC in TANJA APŠNER V petek, 18. novembra, smo na naši šoli obeležili dan slovenske hrane s tradicionalnim slovenskim zajtrkom. Letos je potekal pod sloganom »Zaj­trk z mlekom – super dan!«. S tem projektom želimo ucence spodbuditi k uživanju slovenske hrane, k rednemu zajtrkovanju ter s tem izboljšati prehranske navade. Glavni namen dneva slovenske hrane je podpora slo­venskim pridelovalcem in predelovalcem hrane ter spodbu­janje samooskrbe s kakovostno hrano iz lokalnega okolja. Hrana iz lokalnega okolja je prijaznejša okolju, ima vec vit- Dan smo torej zaceli z zajtrkom, ki je vseboval hrano slovenskega (lokalnega) izvora, za kar so poskrbeli: • za med Branko Peterka, Cebelarsko društvo Moravce • za mleko in maslo Tilen Novak (Kmetija Potokar) • za domaci kruh Društvo kmeckih žena Moravce • za jabolka Boštjan Luznar (Kmetija Pr' Matck). aminov in višjo hranilno vrednost, hkrati pa ni prepotovala velikih razdalj. Doma pridelani hrani ni potrebno dodajati konzervansov in barvil za podaljševanje njene obstojnosti. Ucenci so ta dan obeležili poleg zajtrka tudi z razlicnimi aktivnostmi, pripravili so lepe pogrinjke, izdelovali cebelice, pekli medenjake, zborcek pa je zapel tudi lepo pesem Šani Šeni z naslovom Leti moja cebelica. Na POŠ Vrhpolje so imeli na ta dan tudi obisk rokodelcev, s katerimi so se otroci preizkusili v rokodelskih spretnostih. Sejmarjenje ob vstopu v veseli december BESEDILO: BERNARDA MAL, FOTOGRAFIJE: ANDREJA VAVPETIC G lasovi, pogovori, novoletno okrasje, srecolov, žvenketanje kovancev, srecanje ob kavi s prijatelji, ki jih že dolgo nismo srecali, glas harmonike, žarece oci in nasmehi na obrazih malih prodajalcev, uciteljev in tudi iskrice ponosa so sijale iz starševskih oci – to je najkrajši povzetek velikega tradicionalnega prednovoletnega sejmarjenja na Osnovni šoli Jurija Vege Moravce, na katerem so se predstavili maticna in podružnicna šola ter vrtec. Devetošolci so spekli medenjake in pujske za sreco. Obiskovalce so vabili v kavarno, kjer so goste postregli s prijazno besedo in toplimi napitki. Na trenutke si moral pocakati, da je bila kakšna miza v kavarni prosta. Na stojnicah je bila velika izbira novoletnega in božicnega okrasja, vošcilnice, kak posladek, igrace, darilne vrecke … V dobre pol ure so bile prodane vse srecke. Sreca nas še vedno pri­vablja, tista neznana in pricakujoca. Dogajanje je bilo veselo. Da bi veselja ostalo še veliko na zalogi za vse leto 2023. V vrtcu sta Mojca in Bojana skrei­rali novo idejo sejmarjenja. Postavili so pravljicni paviljon z veliko in še vec luckami in s 7 posteljicami – posteljicami Sneguljcicinih palckov – vzgojiteljice so za ta dan postale pravljicni palcki. Na stojnicah so ponudili izdelke, ki so jih izdelale vzgojiteljice in so se skladale s pravljicami. V Kekcevi deželi je teta Pehta ponujala cajno mešanico, Juri Muri je prodajal milo, v pekarni Mišmaš so se znašle dobrote in še zelo veliko mikavnih izdelkov. Malcki so zaplesali ob zvokih Fantov z dveh bregov. Za kratek pocitek so si lahko privošcili pravljici, prikazani s kamišibajem. V vsesplošnem vrvenju otrok, staršev, dedkov in babic, zaposlenih in prvih vonjav po praznikih sta s svojim obiskom pocastila Matej Žist, ravnatelj, in dr. Milan Balažic, župan. Zadovoljni, utrujeni, ponosni in navdušeni se oziramo po zaslužku za šolski sklad, za valeto, za oddelcne skupnosti in igralo, ki ga bodo z iz­kupickom dobili malcki v vrtcu. Zremo že v december 2023 in se veselimo novih praznicnih dogodkov. Tradicionalni slovenski zajtrk v našem vrtcu BESEDILO in FOTOGRAFIJA: KLAVDIJA GORIŠEK T radicionalni slovenski zajtrk je “praznik” slo­venske hrane. Na ta dan v slovenskih vrtcih in šolah ter drugih ustanovah postrežemo zajtrk z lokalnimi dobrotami. Tradicionalni slo­venski zajtrk sestavljajo kruh, maslo, med, mleko in jabolko. In prav to smo imeli v petek, 18. novembra 2022, za zajtrk tudi v našem vrtcu. Skupina Metulji je v svoji igralnici gostila lokalne ponudnike hrane, predstavnike obcine (med njimi tudi župana) ter ravnatelja in pomocnico ravnatelja. S kratkim na­ stopom so se otroci predstavili povabljenim, nato pa skupaj zajtrkovali. Po igralnici se je razvnel prijeten klepet ob dobri lokalno pridelani hrani. Slovenski tradicionalni zajtrk na POŠ Vrhpolje BESEDILO in FOTOGRAFIJE: TANJA APŠNER V petek, 18. novembra 2022, smo na podružnici Vrhpolje obeležili dan slovenske hrane in v okviru vseslovenskega projekta izvedli že 18. Tradicionalni slovenski zajtrk. Drugošolci so pripravili kratek kulturni program, na harmoniko je zaigral cetrtošolec Ožbe, vsi skupaj pa smo z uciteljico Nastjo zapeli Cebelarsko pesem. Nato smo se za zajtrk posladkali z domacimi do-brotami in se spomnili, da je hrana, ki jo pridelajo in pripravijo ljudje na naših okoliških kmetijah bolj sveža in še okusnejša. To pa še ni vse. Zajtrk je pri nas trajal kar vec ur, saj so gostje in uciteljice pripravili še druge zani­mive dejavnosti. Uciteljica Jana je predstavila delo in opremo cebelarja. V šolo smo povabili dva gos-ta s spretnimi prsti. Gospa Pavla Lebar in gospod Tone Muhic sta pokazala, kako iz naravnih viter in stojk spletemo košare ter kakšen material in orodje potrebujemo za to. V pletenju košar in peharja so se preizkusili tudi ucenci. Pekli so medenjake. Joj, kako je dišalo in kako so bili slastni! V telovadnici pa je uciteljica Ana predstavila cebeljo telovadbo. Tako je na podružnici minil še en zanimiv in poucen naravoslovni dan. Akcija »Tom potuje, otroke obiskuje« v Moravcah BESEDILO in FOTOGRAFIJE: mag. NIKA CERAR, univ. dipl. psih. M ednarodni dan otroških telefo­ nov obeležujemo 17. maja. Na ta dan se je letos zacela vsesloven- ska akcija »Tom potuje, otroke obiskuje«. V ta namen je po Sloveniji potoval TOM nahrbtnik in obiskoval osnovne šole. V akciji je sodelovala tudi OŠ Jurija Vege Moravce. Nahrbtnik TOM telefona je bil na šoli od 18. oktobra 2022 do 11. novembra 2022. Nahrbtnik je bil na vid­nem mestu. V okviru razrednih ur so bile izvedene predstavitvene delavnice o delovanju TOM telefo­na. Vsak razred je lahko v priložen zvezek narisal, napisal … svoje vtise ali razmišljanja o TOM telefonu. Ucenci so imeli možnost na listke zapisati svoja vprašanja ali tematike, o katerih se ne morejo ali ne želijo pogovarjati s starši. Vsa njihova vprašanja so bila posredovana Zvezi prijateljev mladine Slovenije. S to akcijo sporocamo, da nobena težava ni pre­velika ali premajhna za pogovor. Pogovor lahko pomaga, da se oseba pocuti lažje, se razbremeni, umiri in dobi obcutek, da v stiski ni sama. S pogo-vorom problem pogosto postane manjši, bolj ob-vladljiv, stvari, ki so se prej mogoce zdele nerešljive, postanejo rešljive. Veliko hitreje in lažje se najde rešitev, bolj jasno postane, kaj bi bilo dobro narediti in kako se lahko deluje v prihodnosti. TOM nahrbtnik je opomnik, da lahko vsakdo anonimno in brezplacno poklice na TOM telefon vsakic, ko se pojavi dvom, vprašanje ali potrebuje pogovor. Akcija se je zakljucila 20. novembra 2022, ko TOM telefon praznuje rojstni dan. Baragov vecer 2022 BESEDILO: ALOJZIJ ŠTEFAN, FOTOGRAFIJE: ARHIV KID LIMBAR T radicionalni Baragov vecer v spomin na veli­kega svetniškega misijonarja med Indijanci ob Velikih jezerih (Michigan, ZDA) smo clani izobraževalne sekcije KID Limbar Moravce skupaj z Župnijo Moravce letos pripravili 2. oktobra v cerkvi Marije Kraljice angelov na Drtiji. Naslov letošnjega dogodka je bil »Baraga in Pirc! Dve svetli zvezdi na nebu naše misijonske zgodovine«. Izjemni in originalni prispevek, lahko recemo kar študijo o povezanosti teh dveh velikih Slovencev, misijonarjev in sopotnikov, je pripravil Bogomil Brvar. Z navdušenjem in veliko hvaležnostjo že mnogo let preucuje življenje in delo nekdanjega peškega župnika in kasnejšega misijonarja Franca Pirca. Za letošnji Baragov vecer pa je raziskal živ­ljenje in delovanje Friderika Ireneja Barage in Franca Pirca pred odhodom v misijone, obdobja njunega sodelovanja, ko je bil Baraga Pircu misijonski vzornik, obdobje globokega medsebojnega spoštova­nja ter tudi obdobje nezaupanja, ki je nastalo zaradi Baragovega odklonilnega mnenja glede ti-ska Pircevega velikega katekizma v otavskem jezi­ku. Prikazal je tudi obdobje Pircevega delovanja v Minnesoti in Baragov obisk domovine. Poglobljeno razmišljanje je zakljucil s trditvijo, da sta Baraga in Pirc ves cas, vse do Baragove smrti leta 1868, sodelovala in si dopisovala. Friderik Baraga in Franc Pirc sta misijonarsko poslanstvo opravila v najtežjih razmerah, a vedno z dobroto v srcu, za dobro ljudi, ki sta jim bila poslana. Pirc je na poti iz Amerike napisal o Baragi celo pe­sem, v kateri je med drugim zapisal: »Lep izgled je mis'jonarjem, vsim Indijanom pomocnik, svitla slava tudi Krajncem, v nebesih je svetnik.« Predstavitev študije Bogmila Brvarja so cudovito dopolnili umet­niki sopranistka Nastja Omahna z doživeto izvedbo crnske duhovne skladbe Deep river ter angleške Amazing grace. Limbarjeva pevca baritonist Andrej in basist Miha Gaberšek pa sta nam predstavila izsek iz oratorija Irenej Friderik Baraga avtorja Alojzija Geržinica. Bogat umetniško-izobraževalni vecer je obiskalo številno obcinstvo. Z velikim zanimanjem spremljamo postopek za beatifikacijo našega Friderika Ireneja Barage, ki bo, upamo, cimprej uspešno zakljucen. Blagoslov malih živali BESEDILO: ALOJZIJ ŠTEFAN, FOTOGRAFIJE: ARHIV KID LIMBAR KID Limbar in Župnija Moravce sta 4. oktobra 2022, na svetovni dan živali in god njihovega zavetnika svetega Franciška Asiškega, pri cerkvi sv. Andreja prvic pripravila blagoslov malih živali. K blagoslovu je prišlo veliko ljudi z najrazlicnejšimi živalmi, od psov, mack do zajca, hrcka in celo palicnjaka. Blagoslovil jih je kapucin brat Luka Modic, ki je nato tudi daroval sv. mašo za zdravje. Na izjemno topel in prepricljiv nacin je spregovoril o tem, da je Bog vse stvari ustvaril dobre in je njegovo stvarstvo cudoviti dar, za katerega moramo hvaležno skrbeti in ga varovati. Vesoljno bratstvo, o katerem pogosto preroško govori papež Francišek, je mogoce le, ce sprejmemo resnicnost, da »smo vsi na isti ladji«, ki se ji rece planet Zemlja, ki je naš edini in skupni dom, na katerem je lahko in mora biti prostor miru in sožitja za vsakega in vse. Program in bogoslužje BESEDILO: KLARA URŠIC FOTOGRAFIJE: ANDREJ VOJE Spoznali smo del podvodnega sveta z vec kot 1300 potopov po celem svetu, izvedeli, kako poteka raziskovanje pod vodo ter ob cudovitih fotografijah spoznali zanimivosti marsi­katere živalske vrste. Ob mojstrskih videoposnetkih, za snemanje katerih je Andrej sam razvil in izdelal celo nekaj opreme, ter ob zgodbah in prigodah s potovanj smo podoživeli delcek neverjetnih potopov izkušenega pod-vodnega fotografa in snemalca. Kot nam je povedal, si objave svojih fotografij v priznanih domacih in tujih revijah, med drugim National Geographic, Gea, Potapljac, Val, Unterwasser, šteje v cast in kot priznanje za svoje delo, a ga najbolj veseli, kadar uspe ujeti »nov zaklad«, posnetek živali, ki jo raziskuje že dolgo casa. Spoznali smo, da je potrebna izjemna potrpežljivost, cas, izkušnje in pogum, da zaplavaš z morskimi psi, da redka vrsta ribe ravno ob pravem casu zazeha, da moraš svet spoštovati in pocakati, poskusiti veckrat, da obrodijo sadove. Cas je kar prehitro minil, vsi bi si radi ogledali še vec. Mogoce pa se bo tudi kdo od obiskovalcev opogumil, da se bo podal pod gladino, v raziskovanje neverjetnega rastlinstva in živalstva. PO D MORJEM OKOLI SVETA V PETEK, 9. SEPTEMBRA 2022, SMO SE OBISKOVALCI DOGODKA POD MORJEM OKOLI SVETA KAR SREDI TUŠTANJSKEGA GRADU POTOPILI V NEŠTETO ODTENKOV MODRINE POD MORSKO GLADINO. OKOLI SVETA NAS JE OB SVOJIH IZJEMNIH FOTOGRAFIJAH IN VIDEO-POSNETKIH POPELJAL NAŠ SOKRAJAN ANDREJ VOJE. Andrej Voje, podvodni fotograf in snemalec, že vec kot desetletje živi v Cešnjicah pri Moravcah. Na pot pod morjem okoli sveta se je odpravil pred davnimi tridesetimi leti in še vedno ni prišel do cilja. Na tej nenavadni poti je raziskoval podvodni svet v vseh treh oceanih in morjih na šestih kontinentih. V tem dolgem obdobju se je v njegovem arhivu nabralo izjemno veliko število podvodnih fotografij, video posnetkov in predvsem osebnih doživetij. Carobni podvodni svet je približal številnim bralcem razlicnih revij, televizijskim gledalcem in udeležencem projekcij. Podvodne reportaže je objavljal na TV Slovenija, njegove fotografije pa so bile objavljene tudi v reviji National Geographic. Vec o Andreju Vojetu lahko preberete in si ogledate del fotografij na njegovi spletni strani oceanus.si. Zahvalna maša ob 25. obletnici KID Limbar Moravce BESEDILO: IRENA MALOVRH, FOTOGRAFIJE: MARTIN CAPUDER N a drugo oktobrsko soboto, odeto v pisane jesenske barve, so se iz cerkve sv. Martina v Moravcah razlegale pesmi, glasba in lepe misli. Vrednote, ki povezujejo ljudi v Kulturno izo­ braževalnem društvu Limbar Moravce že polnih 25 let, so prišle v tem popoldnevu do polnega izraza. Hvaležni za vceraj, veseli za danes in odprti za jutri. Leta 1996 ustanovljeno društvo, ki si je nadelo ime po ljudskem izrazu za lilijo, je sprva združevalo komorni pevski zbor in odraslo dramsko skupino. Že po nekaj letih se jim je pridružila mladinska dramska skupina, kasneje pa še izobraževalne in ustvarjalne delavnice. Na vseh podrocjih delovanja se je v vec kot 25 letih izrazila odlicnost v vsem, cesar so se lotili. Besede ljudje, besede, vrednote, prijateljstvo in glasba pa vse clane in njihove družine združujejo v kulturo srca. Maše so se poleg clanov društva, njihovih družin in ljubiteljev kulture udeležili župan obcine Moravce dr. Milan Balažic, evropska poslanka in nekdanja predsednica KID Limbar Ljudmila Novak ter dolgo­ letna spremljevalka in oboževalka društva Mara Vilar. Pesmi je ubrano zapel Komorni zbor Limbar s solisti Anjo Avbelj, Manco Hribar, Matejem Avbljem in Matevžem Kinkom. Domacim instrumentali­stom so se pridružili clani Simfonicnega orkestra Domžale–Kamnik. Zbor in orkester je vodil dirigent Tomaž Pirnat, mašo pa so soustvarjali tudi clani dramskih skupin društva. Limbarjev jubilej je sovpadal s 25-letnico du­ hovništva domacega župnika Kancijana Cižmana. Ob pomembnem jubileju mu je cestitala dolgoletna predsednica KID Limbar Ljudmila Novak ter se mu zahvalila za dobro sodelovanje, saj smo pri župni­ku in v župnišcu vedno naleteli na odprta vrata in prijazno spodbudo. Simbolicno darilo, potovalni kovcek, naj ga spremlja na poteh po svetu, a naj ga tudi vedno pripeljejo nazaj, v Moravce. Ob koncu se je zdajšnja predsednica Elizabe­ta Pirnat še enkrat zahvalila vsem, ki sodelujejo v društvu, ter gostom, tistim, katerih delo je vidno kot tudi tistim, katerih dela vcasih ne opazimo, pa je prav tako pomembno. Pri tem je izpostavila, da je delo v društvu prostovoljno, kar v današnjem svetu in nacinu življenja ni samo po sebi umevno. S svojim delom ustvarjamo kulturno podobo svojega kraja, ki je opazna doma in izven kraja z željo po ustvarjanju lepšega in boljšega sveta. Še posebej ponosni smo na sadove našega skupnega dela in hvaležni za mladi rod, ki prihaja za nami. Komorni zbor Limbar na dobrodelnem koncertu v Borovnici BESEDILO: TOMAŽ PIRNAT, FOTOGRAFIJE: ARHIV KARITAS Povabilo smo prejeli s strani organizatorja in se mu z veseljem odzvali. Koncert je potekal v tamkajšnji Os-novni šoli dr. Ivana Korošca. V programu smo sodelovali skupaj z razlicnimi narodno-zabavnimi ansambli, fol-klornimi skupinami, klapami in solisti, tako pevskimi kot instrumentalnimi. Nagovoril nas je predsednik župnijske Karitas, župnik g. Janez Šilar. Izvedli smo skladbi Po poljube, slovenskega skladatelja Tineta Beca ter priljub­ljeno skladbo bratov Avsenik Lepe ste ve Karavanke. Ob koncu smo vsi nastopajoci ob spremljavi ansambla izvedli še skladbo Slovenija, od kod lepote tvoje, kjer je sodelovala tudi polna dvorana obiskovalcev. Lep vecer smo zakljucili ob imenitni pogostitvi, ki so jo pripravili clanice in clani Karitas. Koncert si lahko ogledate na spletnem portalu YouTube. Izobraževalni izlet na Kras BESEDILO: DANICA JANCAR, FOTOGRAFIJE: BOJANA DORIC M islim, da ni starša, ki svojemu otroku ne bi bral pesmic: Soncek boža tacice …, Decek in sonce, Škrat Dobrošin … Ko ob branju mimogrede ošineš ime pesnika Srecka Kosovela, pomisliš: »Aha, to je tisti pesnik s Krasa, ki je zelo mlad umrl.« Potem se ti v podzavesti zbudi še nekaj o pravici pa o Krasu, o brinovkah pa neki Kons. 5 in to je skoraj vse. Pri meni je že bilo tako! Vse pohvale, ce ste iz srednje šole v kasnejša leta prinesli kaj vec. Toplota iskrenih `elja Podjetja, samostojne podjetnike in posameznike pozivamo, da namesto novoletnih vo{~ilnic in poslovnih daril namenijo sredstva za izdelavo volnenih kva~kanih odej za stanovalce Doma upokojencev Dom`ale, med katerimi je tudi precej starej{ih morav{kih ob~anov. Tople in li~ne odeje bodo naredile ~lanice Dru{tva rokodelcev – Rokodelskega centra Morav~e. Nazive podjetij oz. imena vseh, ki boste podprli dobrodelno dejavnost morav{kih rokodelcev, bomo objavili v prihodnji {tevilki Novic iz Morav{ke doline in jih sporo~ili stanovalcem Doma upokojencev Dom`ale. Sredstva lahko naka`ete na transakcijski ra~un SI56 0230 8025 4098 883. Do sedaj so na{o dejavnost podprli: Dru{tvo krajanov Limbarska gora, gospa Mirjam Drnov{ek iz Dom`al, Trgovina Hru{ka - ponudba dru`inskih kmetij. Za podporo se vam zahvaljujemo! Morav{ke rokodelke in rokodelci Tako! To je uvod v zapis o izobraževalnem izletu Turisticnega društva Moravce 19. novembra na naš krasni Kras. Dnevi so zdaj že res kratki in temu primeren je bil tudi program izleta. Kulturno smo ga obarvali. Ce izvzamemo kavo na poti, je bil naš prvi postanek v Tomaju pri Kosovelovi spominski hiši. Srecko Kosovel je 1904 postal srecni peti otrok v uciteljski družini v Sežani. Študiral je v Ljubljani, dalec od svojega rojstnega kraja, ki je takrat pripadal Italiji. Kot študent slovenistike, romanistike in filozofije je svoja dela objavljal v raznih listih, vendar so prvo zbirko z naslovom Pesmi izdali prijatelji šele po njegovi smrti. Srecko je umrl pri rosnih dvaindvajsetih letih zaradi zapletov po hudem prehladu, pljucnici in meningitisu v hiši svoje družine v Tomaju. Vredno si jo je ogledati in vredno je prisluhniti pripovedi prijazne vodicke. S hrano za dušo smo se tako na našem izletu dodobra preskrbeli. Za telo smo se »dali postreci« v osmici. Osmica je priljubljena oblika ponudbe na kraških kmetijah, kjer se gostje družijo ob dobrem vinu in domacih dobrotah. Nekdaj je osmica trajala osem dni v letu, ko so kmetje menda lahko prodajali svoje pridel­ke brez davka. V Osmici Cernigoj v Lokavcu smo uživali v dobrem aperitivu, ob pravih domacih dobrotah ter pristnem kraškem vinu. Nikamor se nam ni mudilo, povedali smo si nekaj smešnic in tudi malo sestankovali. Vožnja domov je bila prijetna, a prekratka za pogovore. Nov rekord Teka na Limbarsko goro BESEDILO: KARMEN VOVKO, FOTOGRAFIJE: ERIKA MLAKAR S oncno nedeljsko jutro, 13. novembra 2022, je za športno prireditev Tek na Limbarsko goro, ki postaja s svojo osmo ponovitvijo tradicionalna, prineslo nov rekord. Letošnji dogodek je obeležil najvecje število tekmovalcev do sedaj. Pestra drušcina tekmovalcev iz razlicnih krajev V Društvu krajanov Limbarska Gora smo letos organizirali osmi tek na Limbarsko goro. Vsako leto se sprašujemo, koliko tekmovalcev bomo privabili. Ko smo se letos ob 11. uri zbrali na startu v Zalogu pri Moravcah, smo z veseljem ugotovili, da se bo kar 50 tekacev pogumno podalo na 5,1 km dolgo traso proti cerkvi sv. Valentina na vrh Limbarske gore. Tudi letos so tekmovalci tekmovali v petih razlicnih ka­tegorijah: moški v treh (do 40 let, med 40 in 60 let ter nad 60 let), ženske pa v dveh kategorijah (do 40 let in nad 40 let). Tekace je z uvodnimi besedami nagovoril Peter Pergar, ki je povezoval prireditev. Dogodka so se udeležili nekateri naši stalni tekmovalci, kar nekaj pa je bilo tudi tekacev, ki so se na tek podali prvic. Poleg domacinov so se teka udeležili tudi tekmovalci iz sosednjih obcin (Domžale, Mengeš, Lukovica), pa tudi iz nekoliko bolj oddaljenih krajev, kot so Grahovo, Železniki, Griže, Laško. Dejstvo, da smo gostili tekmovalce iz razlicnih koncev Slovenije, nas je iskreno razveselilo. Prvic na teku in prvi na cilju! T ik pred ciljem je šlo na tesno. Prvi je na cilj pritekel Martin Mocnik s casom 25 minut in 51 sekund, ki se je letos teka udeležil prvic in se že takoj odlicno izkazal. Tik za petami mu je, z zgolj petimi sekundami zaostanka, sledil domacin Luka Avbelj. Tretje mesto v kategoriji moških do 40 let je osvojil Mark Kocar. V kategoriji moških med 40 in 60 let je na najvišjo stopnicko stopil Vid Senica, ki je tudi sicer na cilj pritekel s tretjim najboljšim casom 26 minut in 56 sekund. Drugo mesto v tej kategoriji je dosegel Miha Schaffer, tretje pa Metod Mocnik. V kategoriji moških tekacev nad 60 let je bil na prvem mestu Milivoj Papic, na drugem Drago Laznik, na tretjem Andrej Hajshen. Med ženskami je bila najhitrejša Ivica Žlogar, ki je s casom 34 minut in 58 sekund dosegla prvo mesto v ženski kategoriji nad 40 let. Drugo mesto je dosegla Romana Jemec Opeka, tretjega pa domacinka Anica Grilj. V kategoriji žensk do 40 let pa je prvi mesto zasedla Saša Vesel, druga je bila Neja Ambrož, tretja pa domacinka Lidija Medic. Rezultati tekmovanja so v celoti na voljo na spletni strani Društva, vsem tekmovalcem pa cestitamo za njihove dosežke. Za tekacice in tekace je bilo dobro poskrbljeno N a vrhu je tekmovalce kljub prijaznim soncnim žarkom pricakal veter, zato je bil še toliko bolj dobrodošel bograc, s katerim so se tekmovalci po tekmi lahko okrepcali. Za hrano in pijaco je poskrbela gostilna in picerija Pri Jur­ku. Pred cerkvijo svetega Valentina sta ob 12.30 navzoce pozdravila predsednik Društva Franci Lipovec in župan dr. Milan Balažic, najhitrejši tekmovalci pa so prejeli zaslužene pokale. Kot vsako leto se organizatorji lepo zah­valjujemo vsem sponzorjem, donatorjem in drugim pod-pornikom dogodka, saj nam brez vas ne bi uspelo. Iskrena hvala vsem tekacem in obiskovalcem. Veseli smo bili ko­mentarjev tekmovalcev, da jim je proga ustrezala in so bili z organizacijo dogodka zadovoljni. Odlicno so se odrezali in z veseljem vse tekmovalce in obiskovalce pricakujemo naslednje leto. Za tiste, ki se dogodka niste udeležili, pa si lahko foto utrinke pogledate na Facebook in spletni strani Društva krajanov Limbarska gora. Ko zadiši po knjigi ZAPISE ZBRALA mag. KATARINA PETERC Bralci bralnih skupin Krajevne knjižnice Daneta Zajca vam priporocajo v branje naslednje knjige: L etos v bralnem krožku Bralne lucke beremo svetovne klasike. Jaz klasiko v literaturi razumem kot nekaj odlicnega, kakovostnega, vecno aktualnega, delo z dobrimi ocenami kritikov. Delo, ki nekaj pusti in ti da misliti. Roman Krasni novi svet tem kriterijem ustreza, je vecplasten in nosi globlja sporocila. Ce knjige še ne poznate, jo priporocam v branje. Z branjem romana boste vstopili v prihodnost, v umetno ustvarjeno Svetovno državo, kjer vlada pešcica ljudi, ki obvladuje svet z uporabo tehnologije in dobro premišljeno propagando. Že zacetek knjige te pusti odprtih ust, otroci nastajajo v tovarni s pomocjo kloniranja, ne rodijo se staršem, ampak se iztocijo iz naprav. Zarodkom v postopku nastajanja in rasti dovajajo razlicne hormone in kemicne substance, ki dolocijo, v katero kasto bo posameznik uvršcen. Kaste alfa, najpametnejše, so celo sposobne same razmišljati. Vendar razmišljati vseeno ne smejo prevec, da ne ogrozijo družbe. Kaste beta, gama, delta in najnižji na družbenimi lestvici epsiloni, so narejeni za prav dolocena opravila znotraj ekonomsko uspešnega modela. Skozi branje romana spoznamo junake, Bernarda Marxa, manj priljubljenega predstavnika alfa družbe, Lenino Crowne, lepotico kaste beta, intelektualca in svetovnega nadzornika Mustafo Monda, divjaka Johna in njegovo mater Lindo, ki sta živela v rezervatu za Indijance. Pravih rojstev v Novem svetu ni vec, družina ne obstaja, custvovanje ni zaželeno, knjige so prepovedane, zasebnosti, svobode, ustvarjalnosti ni. Iz epruvete ustvarjeni osebki se predajajo spolnosti na zabavah orgy-porgy, zvecer gledajo cutne filme, igrajo golf in goltajo mamilo somo. Nauceni so, da so srecni. Saj sreca je boljša kot resnica. Roman ima žalosten konec, divjak John nad življenjem obupa. Sporocilo knjige je - ostanimo cloveški z vsemi napakami vred. Alica Rotar Pacnik, bralni klub Bralne lucke Gabriel Garcia Marquez Sto let samote B ralne lucke smo jubilejno deseto sezono naših bralnih srecanj zacele z enim najvecjih romanov svetovne književnosti Sto let samote Nobelovega nagrajenca za književnost pisatelja Gabriela Garcie Marqueza. Sto let samote prikazuje vzpon in padec mesta Macondo, ki ga ustanovi Jose Arcadio Buendia na podlagi svojih preroških sanj. Vmesno obdobje stotih let, ki se razteza skozi sedem generacij rodbine Buendia, zaznamujejo resnicni dogodki iz kolumbijske zgodovine, kot so tisocdnevna vojna in vzpon bananskih združb, ki s seboj pripeljejo novo gospodarstvo in njegove posledice, med drugim v romanu prikazane v nasilni zadušitvi vstaje bananskih delavcev. Kolumbijski pisatelj je poleg avtobiografskih elementov v svoje delo vnesel tudi magicni realizem. Življenja Macondcanov tako vseskozi spremljajo nenavadni, magicni pojavi, kot so tropi rumenih metuljev, vraževerja in vnebohod, ki navsezadnje odsevajo svet Latinske Amerike in njenih ljudi, kjer je misticnost del vsakdana in kljucen del njihovega preživetja. Roman je v svojem bistvu brezcasen, saj skriva veliko sporocil, tako za posameznika kot tudi za narod. Eno od njih, trenutno tudi zelo aktualno, nam sporoca, da je potrebno ohranjati (kolektivni) spomin na preteklost in poskrbeti, da ne ostanemo v krogu vecnega vracanja k dogodkom, ki so se že zgodili. Ta krog, v katerem cas ne tece, ampak kroži, lahko prekinemo samo skupaj, in sicer s skupno (kolektivno) zavestjo, da smo le skupaj mocnejši. Natalija Ravnikar, bralni klub Bralne lucke Blaž Vurnik in Zoran Smiljanic Plecnik L eto 2022 je razglašeno za Plecnikovo leto, namenjeno obeležitvi 150. obletnice rojstva najvecjega slovenskega arhitekta Jožeta Plecnika. V ta namen sta Blaž Vurnik in stripar Zoran Smiljanic ustvarila knjigo Plecnik., ki življenje in delo arhitekta prikazuje v stripu. Zgodba, ki jo pripoveduje arhitekt sam, prikazuje njegove zacetne korake in vzpon med najpomembnejše arhitekte svojega casa. Strip zajema tudi njegove najvecje arhitekturne zapušcine, od Ljubljane in drugih slovenskih krajev ter vse do Dunaja in Prage, v katerih je zaznati mocan vpliv antike in religije. Plecnikova dela so ne samo velicastna, ampak tudi brezcasna. Mojster Plecnik je v stripu prikazan kot resen in marljiv, strog in zahteven tudi do sebe. Njegovo zasebno življenje pa je bilo dokaj skromno, v celoti ga je posvetil, kot se je sam izrazil, svoji edini "lubici" – arhitekturi. Njegove besede "minljiv si, le tvoja dela so tvoj spomin," pa nam odstirajo njegovo ponižno držo in neomajno predanost svojemu poklicu. Nekatera arhitekturna dela Jožeta Plecnika v Ljubljani so vpisana na Unescov seznam svetovne dedišcine. Natalija Ravnikar, bralni klub Bralne lucke Raynor Winn Prežeta s soljo V bralnem klubu Eleganca besed smo brale prvenec angleške avtorice Raynor Winn z naslovom Prežeta s soljo. Na našem srecanju smo Dekanijska revija otroških cerkvenih pevskih zborov BESEDILO in FOTOGRAFIJA: DRAGO JUTERŠEK izpostavile teme o brezdomcih in pohodništvu na dolge proge. Roman je avtobiografski in opisuje Raynor in njenega moža Motha, ki sta izgubila dom, delo in vse premoženje, ker sta zaupala prijatelju in se mu pridružila v poslu, ki je propadel. Istocasno so Mothu zdravniki diagnosticirali redko degenerativno možgansko bolezen, ki pomeni smrt v šestih do osmih letih. Priporoceno mu je bilo cim manj fizicnega napora in hoje. Zdravilo ne obstaja, razen za blažitev simptomov. Ker nista imela vec kaj izgubiti, sta spakirala kovcke in se kot brezdomca s šotorom odpravila na 1014 kilometrov dolgo pot South West Coast Path (Pot po jugozahodni obali Anglije) iz Mineheada v Somersetu.Narava igra veliko vlogo v Raynorini knjigi ter njenem obcutku pripadnosti in varnosti. Pisateljica doživeto opisuje njuno brezdomsko življenje: slabe higienske razmere, omejitve v prehrani, predvsem pa poniževanje s strani tistih, ki revšcine, pomanjkanja in lakote niso nikoli izkusili. Odnos med zakonca pa je bil poln medsebojne naklonjenosti, ljubezni in spoštovanja. Rekla sta si “midva zmoreva”. Ivana Judež, bralni klub Eleganca besed N a praznik Kristusa kralja, 20. novembra, so se v cerk- vi svetega Martina v Dobu zbrali otroški pevski zbori dekanije Domžale. Pozdrav je tokrat pripadal domacemu župniku Juretu Ferležu, ki je podal osnovna navodila. Tokrat sta predstavitev zborov odlicno opravila mlada Veronika in Urban, ki sta se spopadla z vlogo povezovalcev programa. Na mladih svet stoji, zato so najprej nastopili otroci iz skupin Zvoncki in Lucke iz vrtca Dominik Savio iz Domžal. Tudi »Soncni žarki« so bili iz Domžal in poleg njih še najštevilcnejša skupi­na, ki je dodobra napolnila prezbi­ terij, družinski zbor Veseli kristjani, ki je poleg petja navdušila tudi s koreografijo. Zapeli so še združeni otroški pev-ski zbor župnij Brdo in Krašnja ter otroški zbor Mavrica iz župnije Dob. Otroški pevski zbor Zvoncki iz žup­nije Moravce je pod taktirko Maše Capuder in ob spremljavi (klavir Klara Urankar – in Marjan Capuder, Anja Pirnat –flavta, Žiga Svetlina – kohon, Matija Lavrac – kitara) zapel O, Gospod poslušaj me in Noe. Sled-nja je navdušila vse zbrane v cerk- vi. To še ni bilo konec, saj so skupaj zapeli še Kralj divje džungle in Cu­dovito tokrat pod dirigentskim vod­stvom Tine Grošelj. Kot je že v navadi, so popoldan­sko druženje zakljucili s pogostitvijo. Starejši so obujali spomine. Otroci so poleg ostalega dobili še sok Pingo, ki je številne med njihovimi sprem­ljevalci popeljal v svoja otroška leta. Doza smeha v Mlinšah BESEDILO in FOTOGRAFIJA: NATALIJA BRODAR D ramska skupina KUD Vrhpolje je na Mar-tinovo soboto, 12. novembra, gostovala v Mlinšah s predstavo Pacienti v cakalnici. Njihovo gostovanje je spremljala polna dvorana »pacientov«. Po predstavah na Vrhpoljah in Moravcah smo bili v skrbeh zaradi udeležbe v kraju, kjer nas ne poznajo, kjer odrasla dramska skupina še ni nastopala. Tudi nismo vedeli, ali nam bo praznicna sobota v pomoc ali ne. Ali pridejo na predstavo, pravilna. S povabilom, da se jim smo naredili dovolj reklame, obvestili dovolj širok krog pridemo predstavit še kdaj z novo igro, smo vecer zabave ljudi, da se predstave udeležijo? Odziv publike je za zakljucili cez cesto, Pri Fani. Ko sta dobra volja in smeh igralce na odru zelo pomemben. med nami – vemo, da delamo dobre stvari. Naše skrbi so bile odvec. Dvorana je bila polna nasme-Radi se družimo, ustvarjamo in radi ljudi na­janih otrok in odraslih. Uspeli smo jih nasmejati, se jim smejimo, spravimo v dobro voljo in vsaj za kakšno približati s šalami na svoj racun. Prisotni so se strinjali, uro skrajšamo dolge vecere. Vsakic znova upamo, da je martinova sobota uspela, da je bila odlocitev, da da nam uspe. In v Mlinšah nam je uspelo! Revija odraslih cerkvenih pevskih zborov dekanije Domžale BESEDILO in FOTOGRAFIJE: DRAGO JUTERŠEK G ostitelj tokratne dekanijske revije odraslih cerkvenih zborov je bila Župnija Moravce in tako so se na prvo adventno nedeljo, 27. novembra, v cerkvi svetega Martina v Moravcah zbrali zbori, da zapojo Bogu v cast ter sebi in nam poslušalcem v veselje. Zbrane je najprej pozdravil in nagovoril Marko Košir, animator za cerkveno glasbo v dekaniji in se obenem v kratkem nagovoru, v katerem je omenil, da smo lahko po dveh letih ponovno veseli, da se družimo, kar je zelo dragoceno, vsem zahvalil. Zahvalil se je tako župniji gostiteljici in župniku Kancijanu Cižmanu, s katerim sta bila sošolca ter Dominiku Štefanu za organizacijo. Tako smo v tem nedeljskem popoldnevu najprej prisluhnili orglam, na katere je zaigrala Klara Urankar, nato sta besedo prevzela Klara Zupancic in Tadej Uršic. Z besedo sta nas popeljala v svet glasbe in letošnjih jubilantov, saj je bila revija namenjena prav njim. Predvsem pa 80-letniku Jožetu Troštu, ki ni le instrumentalist (orgle), pac pa tudi skladatelj, zborovodja, pedagog in duhovnik. Žal je svoje tudi tokrat naredila bolezen in na revijo niso prišli vsi zbori iz dekanije, a upajmo, da bo prihodnje leto število zborov še vecje. Tokrat nam je zapel cerkveni mešani pevski zbor Marijinega vnebovzetja župnije Domžale pod vodstvom zbo­rovodkinje Ksenije Kozjek. Na orglah jih je spremljal Janez Kozjek, pri pesmi Vinka Vodopivca Biser je namesto odsotne Katarine Kozjek solo zapela Urška Pavli. Zapel je tudi ženski pevski zbor Jutro župnije Ihan pod vodstvom zborovodje Luke Štiftarja, na orglah in klavirju jih je spremljala Veronika Krušnik. Mešani pevski zbor župnije Dob je nastopil pod vodstvom zborovodje Marka Starbka, na orglah jih je spremljala Jana Lamberšek Starbek. Cerkveni pev-ski zbor župnije Brdo je vodil zborovodja Matevža Kinka, za orglami je bil Miha Zavrl. Mešani pevski zbor sv. Mihaela iz Mengša je zapel pod vodstvom zborovodje Andreja Levca, na orglah jih je sprem­ljala Ana Kešnar. Dva zbora iz moravške župnije T okrat sta župnijo Moravce zastopala dva zbora. Moški pevski zbor župnije sv. Martina Moravce je zapel pod vodstvom zborovodje Alojzija Štefana. Na orglah jih je spremljal Dominik Štefan. Zapel je Troštovo Slavo in Vodopivcevo Nesimo srcu Božjemu. To so pesmi, ki jih cerkveni zbori obicajno pojejo prvo nedeljo v mesecu. Kot zadnji je zapel mešani pevski zbor župnije sv. Martina iz Moravc pod vodstvom Dominika Štefa­ na in ob orgelski spremljavi Tomaža Pirnata. Zapeli so Troštovo pesem Drugi advent in Vodopivcevo Vihar divja. Dominik Štefan in Tomaž Pirnat sta pri skupno zapetih pesmih zamenjala vlogi: za orgle je sedel Dominik Štefan, v prezbiterij pa z dirigentsko palico prišel Tomaž Pirnat. In tako smo prisluhnili še pesmim jubilantov: Vinka Vodopiv-ca (1878–1952) Najlepšo pesem zapojmo Devici, Martina Železnika (1891–1962) Oznanil je angel in Troštovo Mašnik kruh in vino v dar. Poleg Klare in Tadeja je nekaj spodbudnih besed namenil še domaci župnik Kancijan Cižman, ki je med drugim dejal, da ga v hladni cerkvi sploh vec ne zebe, odkar mu je Tomaž rekel, da bo potrebno misliti na nove orgle. Da je za vse pevce in pevke v župnišcu še nekaj dobrot od Martinove nedelje, je še dejal. Tako smo pevsko obarvano nedeljsko popoldne zakljucili ob Martinovi pojedini, ki pa zanesljivo ni ostala od Martinove nedelje, pac pa so zanje poskrbele gospodinje, ki se jim iskreno zahvaljujemo. Poskr­bele so, da so bile mize bogato obložile z dobro­tami, da ne bi odšli lacni in žejni v svoje župnije. Moški zbor KD Tine Kos nastopil v Festivalni dvorani BESEDILO: MITJA RADOŠEVIC, FOTOGRAFIJA: CELINA BRUMEC V soboto, 26.novembra, je v Festivalni dvorani v Lju­bljani potekala 14. prireditev Praznik partizanske pesmi, katere namen je ohranitev dedišcine enega od pomembnih delov naše pevske kulture. Sodelovalo je devet pevskih zborov, med njimi pa je na tej prireditvi prvic nastopil Moški pevski zbor KD Tine Kos iz Moravc pod vod­stvom Milana Kokalja, ki se je predstavil tudi kot solist. Zbor je zapel pesmi Postoj, kdor mimo greš, Ob Kolpi in Kovaci smo. Zlasti s slednjo, pri kateri je za harmoniko poprijel Klemen Logaj, je zbor navdušil vec kot petsto obiskovalcev in bil na koncu nagrajen z gromkim aplavzom. Moravška dolina v leksikonu Dravske banovine L Leta 1937 je izšel obširen Krajevni leksikon Dravske banovine – krajevni repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in tujsko-prometnimi podatki vseh krajev dravske banovine (v nadaljevanju: KLDB). Izdala ga je Zveza za tujski promet za Slovenijo v Ljubljani. Zbiranje in urejanje podatkov je potekalo od leta 1933. Vecina statisticnih po­datkov se nanaša na leto 1931, nekatera so starejši. Dravska banovína je bila ena od devetih banovin – upravnih enot Kraljevine Jugoslavije. Ustanovljene so bile leta 1929, ukinjene pa 1941. Na celu bano-vine je bil ban, ki ga je imenoval kralj ob pomoci banskega sveta. Dravska banovina je obsegala del ozemlja današnje Slovenije in je bila razdeljena na ljubljansko in mariborsko oblast. Razdeljena je bila na 25 srezov (okrajev), ti pa na obcine. Obcina Moravce je bila ena od 18 obcin kam­ niškega sreza (Srez Kamnik). Pokrivala je 5.778 ha ali 57,8 km˛, sedanja obcina je nekoliko vecja, meri 61,4 km˛. Leta 1931 je štela 3.280 prebivalcev ( leta 2022: 5.522). V obcini je bilo 699 hiš, 541 posest­ nikov, 134 kocarjev in 26 najemnikov. V uvodnem opisu obcine Moravce beremo, da je njeno prebivalstvo izrazito poljedelsko. V nižjih legah je gosto naseljeno, tu je gozd mestoma skrcen že do neznatnih ostankov. Pridelujejo vse vrste žita, krompir in fižol ter precej sadja, a skoraj vse le za domaco porabo. Živinoreja je precej razvita, mleko se skoro iz vseh vasi oddaja v zadružno mlekarno v Moravcah. Perutnino in jajca prevzemajo v veliki meri prekupcevalke za Ljubljano, deloma tudi za Zagorje. Gozdarstvo je mocno, vendar domace lesne industrije razen nekaj manjših žag ni, hlode prodajajo v Domžale in Ljubljano, prav tako drva. Kot domaca obrt je raz­vito pletenje slamnatih kit za tovarne slamnikov v Domžalah in okolici (KLDB, 1937, str. 196). Obrt se je v Moravcah razvila že v srednjem veku, v 17. stoletju predvsem suknjartsvo. Z obrtjo so kmetje obogateli in se odkupili podložništva številnih gradov v moravski okolici. Tod mimo je vodila v tej dobi pomembna tovorna pot iz Ljubljane proti Štajerski. Po njej so tovorili predvsem živo srebro iz Idrije. V tej dobi, razvite obrti in trgovine, so bile M. najbrž pov­zdignjene v trg. V novejšem casu so tu veliko kopali kremenasti pesek za izdelovanje steklenih posod in za topilnice železa. Izvažali so ga predvsem na Štajersko in Ceško. (KLDB, 1937, str. 197). V leksikonu je podrob-no predstavljenih vseh 49 naselij takratne moravške obcine: Cešnjice, Dešen, Dole pod Sv. Trojico, Dole pri Sv. Andreju, Drtija, Dvorje, Gora, Gorica, Goricica, Hrastnik, Hudej, Imenje, Kokošnje, Konfin, Krašce, Križate, Moravce, Mošenik, Negastrn, Pece, Podgo­rica, Podoreh, Podstran, Pogled, Prikrnica, Pretrž, Rudnik, Selo, Soteska, Spodnja Dobrava, Spodnja Javoršcica, Spodnji Tuštanj, Stegne, Sv. Andrej, Sv. Mohor, Sv. Valentin, Svinje, Tlacnica, Viševek, Vojni dol, Vrh pri Sv. Trojici, Vrhe, Vrhpolje, Zalog, Zalog pod Sv. Trojico, Zgornja Dobrava, Zgornja Javoršcica, Zgornje Koseze in Zgornji Tuštanj. Nekaterih od teh imen naselij ne najdemo v seznamu naselij današnje obcine, nekatera imena pa so nekoliko spremenjena, Velika vas in vsa naselja, ki so danes v tej krajevni skupnosti, so bili leta 1931 še v obcini Kresnice. Med naselji, v katerih zdaj živi vec kot dvakrat vec ljudi kot leta 1931, so Dole pri Moravcah, Moravce, Stegne in Sveti Andrej. Za vsako kraj so podatki o številu prebivalcev, hiš, posestnikov, kocarjev, najemnikov, oddaljenost od srenskega sodišca (Brdo), žandarmarijske postaje, pošte, šole, župnije (vse Moravce), zdravstvenega okoliša (Lukovica-Brdo), oddelka financne kontrole (Lukovica) in železniške postaje (Domžale). Našteti so vsi zaselki in samotne kmetije, ki spadajo k nase­ lju. Zapisani so podatki o možnih dostopih do nase­ lja, tudi o oddaljenosti od banovinske ceste in o najpomembnejših kmetijskih panogah, s katerimi se prebivalstvo preživlja. Avtorji leksikona so k opisom naselij dodali tudi posebnosti – znamenitosti, kot so gradovi, znamenite osebnosti; pri opisu prvega naselja – Cešnjice je med drugim zapisano: Grad Cešnjice so sezidali 1550 gospodje Galli s sosednjega Rožeka radi vecje udobnosti. Lepo ohranjeni grad je danes last g. Primca, davcnega uradnika iz Ljubljane. Iz C. doma Kos Tine (r. 1894), akad. kipar v Ljubljani (KLDB, 1937, str., 196). V dekanijo Moravce je leta 1931 spadalo kar 18 župnij: Blagovica, Brdo, Cemšenik, Cešnjice, Sv. Gora, Št. Gotard, Izlake (takrat podružnica cemšeniške župnije), Kolovrat, Krašnja, Sv. Križ, Moravce, Št. Ožbalt, Pece, Sv. Trojica, Vace, Št. Vid pri Brdu, Vrh­polje in Zlato polje. Moravški župniki so bili zelo ugledni, pogosto arhidiakoni – namestniki oglej­skega patriarha za Gorenjsko. Štiftarji, skakaci, zamaknjenci v Moravški dolini V Krajevnem leksikonu dravske banovine (KLDB) preberemo tudi o vnetih privržencih Lutrovega nauka v Moravški dolini. Njegovi pristaši so bili grašcaki številnih gradov in v njih se je novi nauk zelo dolgo obdržal, tako da so imele protireformacij­ske komisije še 1642 z njimi opraviti. Zelo je bila v Moravcah razširjena sekta skakacev, štiftarjev in zamaknjencev z Gašp. in Lukom Golešem na celu. (KLDB, 1937, str. 197). O teh sektah v leksikonu kaj vec ne zvemo, vec nam pove dr. Josip Gruden. Najprej kratko pojas­ nimo kdo so bili štiftarji, skakaci in/ali zamaknjenci. V 16. stoletju se je pojavila sekta štiftarjev, naziv so dobili zaradi zavzemanja za ustanavljanje cerkva, samostanov, kapel (nem. Stifter = ustanovitelj), svojo vnemo pa so poudarjali v zamaknjenosti s posebnim plesom, ob katerem so se verniki poga­njali v zrak, prijelo se jih je ime skakaci ali zamak­njenci. Skakaci so po zgledu štiftarjev zaceli gradili lastne cerkve, glavni del njihovega bogoslužja je bilo mucenje samega sebe. Najprej so se pojavili na Goriškem, nato jih najdemo na Notranjskem in Gorenjskem. Cerkvena in posvetna oblast sta jih preganjali, cerkvena pozneje kot posvetna in scasoma so ljudje na te zablode pozabili, toda v zacetku 17. stoletja se skakaštvo in zamaknjenost pojavita na Moravškem. Prvikrat se moravški zamak­njenci omenjajo leta 1602. Kot navaja Gruden, 1909, str. 110, je listina o tem v vatikanskem arhivu: Borg-lhese", II, 197 in II, 192. To je porocilo graškega nuncija Janeza Krstnika Salvaga, ki je na papežev ukaz opravil kanonicno vizitacijo v deželah južno od Drave, med drugim tudi v Moravcah. Na celu sta bila kovaca: oce Gašper in dvajsetletni sin Luka Goleš (lahko Valeš, Falež; Gruden, prav tam), doma v vasi Gradišce. Oce Gašpar kmalu »izgine« iz listin, sin Luka pa je bil neomejeni voditelj lahkovernega ljudstva, ki se je zbiralo okoli njega. Pricel je ljudi odvracevati od katoliške božje službe in na nekem skednju prirejati ponocne shode, kjer se je delal zamak­njenega, cudno zvijal s telesom in se metal po tleh (Gruden, 190, str. 110). Na zahtevo tedanjega moravš­ kega župnika Janeza Vutalica, ki ga je Luka Goleš zmerjal z zapeljivcem, je ta zamaknjenec pristal v jeci, na zahtevo nadvojvode Ferdinanda so ga izpusti­ li. Luka je nadaljeval s svojim pocetjem, ponovno se znajde v jeci, na svobodi pa je zopet »prerok«. Obsojen je bil tudi na dvanajstletno težko kazen na galeji, a mu je že na poti v Trst, kjer naj bi ga vkrcali na galejo, uspelo pobegniti. Kaj se je koncno zgodilo z Lukom Golešem, ni znano, vsekakor je skoraj deset let kljuboval duhovski in svetni oblasti, vzlic vsem zaporom in drugim strašilom. Menda jo je moral koncno vendarle placati s smrtjo (Gruden, 1909, str. 113). Bogomil Brvar Viri so na voljo pri avtorju in v uredništvu Zapise in zanimivosti iz Moravške zgodovine zbira in ureja Bogomil Brvar John Dolcic: Božicni spomini na Limbarsko goro, pred 80 leti. (Ameriška domovina, 45, 21. december 1942, št. 298) V clanku z gornjim naslovom, objavljenem v casopisu Ameriška domovina, je John (Janez) Dolcic opisal spomin na Limbarsko goro, kjer je preživljal pocitnice. Spominja se božicnih pocitnic leta 1908. Njegova mama je bila Trdinova z Limbarske gore. Tam je poleti preživljal pocitnice pri starih starših in stricu mizarju. Njegov najvecji prijatelj je bil prav stari oce, pri sosedu pa je imel prijatelja »Bivcevega« Petra. Za starega oceta je hodil po tobak v mežnari­jo. Božja pot na Limbarsko goro je slovela po vsej Sloveniji in romarji so jo trikrat na leto množicno obiskali, v dar pa so prinašali vsakovrstne živali in tudi denar. Najvec romarjev se je zbralo na binkoštni ponedeljek in Trdinovi so imeli posebno dovoljenje, da so ta dan lahko tocili vino in pivo. Stric je dal zaklati še kakšno govedo, da so bili ro marji tudi glede jedi dobro postreženi. Najvecje veselje mi je bil napravil stric, ko me je vzel s seboj, ko je šel z voli po pivo v Moravce in po vino v Crni graben. Pocasi sva se zibala proti Moravški dolini. Bila je pac volovska vprega in poleg tega je pa imel voz še lesene osi, kar se mi je pac cudno zdelo, da lesene osi lahko prenesejo toliko teže in da se ne polomijo. Naložila sta devet sodckov in se podprla v gostilni pri Kavku, kje je Janezova mati služila, ko je bila še dekle. Mati mu je mnogokrat pripovedovala, kako je tam nocni cuvaj klical vsako uro ponoci in ko je bila ura štiri zjutraj, je prišel pod okno in zaklical: "Johana, ura je štiri, treba je ustat in iti na delo." Bila je že noc, ko se je voz ustavil v Vodicah. Stric se je spomnil, da mora povabiti brhka Vehovceva dekleta, da bodo prišle pomagat kelnarit. Na binkoštni ponedeljek je bil tudi Janez silno zaposlen: … pripravljal sem postelje romarjem pod kozolcem in v skednju. Za to moje delo sem bil dobil par grošev, pa nisem bil dolgo gospodar istih, kajti z Bivcevim Petrom sva jo ubrala k cerkvi, kjer so imeli kramarji razloženo svojo robo. Tam so tudi za stavo sekali nekak kruh, ki so ga imenovali "poše" in ker nisem bil vajen tega posla, sem kmalu vse izgubil, da nisem imel ne "poš" in ne grošev (prof. dr. Janez Bogataj je na prošnjo za pojasnilo besede »poš«, odgovoril: verjetno gre za »prešce«, t.j. krušne hlebcke, s katerimi so obdarovali otroke in berace, ki so hodili od hiše do hiše na dolocene praznicne dneve; elektronska pošta, 12. 11. 2022). … Kadar je bil oce toliko srecen, da je dobil kakšno kronco, me je takoj poklical in mi narocil, da naj mu prinesem tobaka in frakelcek slivovke in za to mojo uslugo mi je pa zvecer kakšno zaigral na citre. Najbolj pa mi je bilo všec, kadar je zaigral tako neizreceno lepo in sicer "Sveti Izidor je ovcice pasel . . ." Moje mlado srce mi je od veselja poskakovalo. Kadar pa sva bila skupaj na gori, mi je pripovedoval imena cerkvic, ki so dalec naokoli pozdravljale Limbarsko goro. Povedal mi je, tam proti Litiji je Sveta gora, malo nižje je Sveti Florijan, tu sem pa oceta prekinil, ker sem se spomnil pripovedovanja moje matere, ko je pripovedovala nam otrokom, da jim je njena maceha rezala tako tenke košcke kruha, da se je videlo skozi k Svetemu Florijanu. K polnocnici so hodili v Krašnjo. Janezovi spomini so cudoviti: Bili smo še sredi pota, ko so nas že nebeško lepo pozdravljali zvonovi farne cerkve v Krašni. Po enourni hoji smo dospeli v cerkev, ki je bila rajsko lepo okraše na in skozi vso pobožnost je donela božicna pesem: "Sveta noc, blažena noc." Kakšni duševni doživljaji so bili to za moje mlado srce in dušo. Mislil sem si, da sem najsrecnejši otrok na svetu, ko uživam tako lepoto praznikov poleg svojega starega oceta in stare matere. John Dolcic je zapisan v zveznem popisu prebival stva ZDA leta 1940, z letnico rojstva 1896. Srecanje sošolk in sošolcev ob 50. obletnici valete BESEDILO: JOŽICA SMOLE PETERKA, FOTOGRAFIJA: VIKA KOPLAN D an se je prevesel v mrak, ko smo se v gostišcu Pe­terka, srecali nekdanje sošolke in sošolci OŠ Moravce, da obeležimo 50. obletnico valete. Kako lepo je bilo po petih le­ tih ali vec (srecujemo se vsakih pet let) seci v roke sošolki in sošolcu, mu podariti nasmeh in spregovoriti nekaj besed. »Tecejo, tecejo nitke, nitke življenja in nitke blaga, tecejo, tecejo leta, leta življenja in leta …,« so bile besede uvodnega pozdrava. V nadaljevanju pa je bilo slišati, kako prijetna so ta srecanja, na katerih se obudi spomin na cas, ko smo skupaj gulili šolske klopi. Po koncani osnovni šoli smo šli vsak svojo pot, se zaposlili, si ustvarili Miklavžev vecer otrok iz rejniških družin in Rotary cluba Domžale BESEDILO in FOTOGRAFIJE: MARTA TOMEC P rvi sobotni vecer v decembru je sv. Miklavž obiskal v Kulturnem domu Radomlje vse otroke iz družin, ki izvajajo rejniško dejavnost na ob-mocju Domžal, Mengša, Trzina, Lukovice in Moravc. Tradicionalno smo ga pricakali skupaj z otroki iz družin Rotary cluba Domžale. V prelep pravljicni vecer so nas popeljale balet­ke in baletnik iz Baletne šole Ana s predstavo Biserni zaliv, v kateri so nas spomnili, kako prav in dobro je, da varujemo naravo pred plastiko in drugim onesnaževanjem, da ohranimo življenje. Otroci so pokazali veliko znanja o skrbi za ciste vode in nara­vo, klicali in priklicali sv. Miklavža, ki je prišel v spremstvu angela, s kupom daril. Zanj so narisali risbice, pisali pesmi in lepa sporocila, kako so bili pridni skozi leto, kako radi ga imajo in kako željno ga pricakujejo. Najpogumnejši so mu tudi zapeli. Otroci vedo, da je sv. Miklavž vesel njihovih dobrih del, da pomagajo prijatelju ali prijateljici, pomagajo doma in se pridno ucijo. Da so iskreni, prijazni in v srcu nosijo dobroto. Tudi letos jih je sv. Miklavž povabil k sodelovanju v Miklavževem natecaju o tem, kako skrbimo za naravo in okolje. Sodelujoce bo nagradil s posebnim izletom. Obdarjen je bil 101 otrok. V Centru za socialno delo Osrednja Slovenija Vzhod, Enoti Domžale in Društvu rejnic in rej­nikov Domžale se zahvaljujemo vsem Miklav­ževim pomocnikom iz Rotary cluba Domžale, še posebej Martini Oražem in Mateji A. Kegel, za prelepo praznicno doživetje. Košara - izdelek slovenskega pletarstva BESEDILO in FOTOGRAFIJE: BOJANA DORIC ka, zavita v meglice mnogoterih D ruštvo katoliških pedagogov Slovenije že štiri leta pripravlja mednarodno konferenco Vzgoja za ljubezen do domovine in države. Pred dvema letoma je prišlo do zamisli, da na konferenco vežejo natecaj, na katerega povabijo osnovnošolce. Ker so želeli obuditi spomin na izdelke, ki so jih naši predniki izdelovali zato, ker so jih potrebovali pri vsakdanjem delu in za praznicne potrebe, so se povezali s prof. dr. Janezom Bogatajem in Iztokom Urbanijo. Tako je nastal natecaj Košara – izdelek slovenskega pletarstva. Želeli so, da bi ucen­ci izdelali izdelek, ki v sebi nosi tradicijo, znanje, je prijazen naravi, prepoznaven in uporaben. Natecaj se je zacel jeseni 2021, zakljucil pa 20. junija 2022. Decembra so organizirali tudi izobraževanje za mentorje, ki sta ga vrhunsko izvedla prof. dr. Janez Bogataj in Iztok Urbanija. Ucenci so v sklopu natecaja ustvarjali iz naravnih materialov (šibje, protje, vitre), po vzoru košar, ki so jih delali v njihovem okolju. Ucenci in mentorji so se povezali z ljudmi, ki to obrt že poznajo – to so v vecini starejši ljudje. Tako se je vzpostavil most med generacijami. Udeležba na prvem natecaju ni bila velika. Vendar pa je bilo vloženega veliko truda ucencev in mentorjev, ki so ga vložili v izdelavo košare. Ustvarili so lepe in uporabne izdelke in se ob tem tudi veliko naucili. V Etnografskem muzeju je bilo 27. oktobra 2022 odprtje razstave izdelkov, ki so bili nagrajeni v okviru natecaja Košara – izdelek slo­venskega pletarstva 2021/2022. Nagrade so dobili ucenci 9. razreda OŠ Rovte in OŠ Ob Dravinji. Nagrade so podeljevali pletarski mojster g. Iztok Urbanija, dr. Janez Bogataj in ga. Marija Žabjek predsednica DKPS. Iztok Urbanija je za vsakega nagrajenca prispeval nagrado – košaro. Za šolsko leto 2022/2023 so se odlocili, da tema natecaja ostane enaka. Organizatorji želijo, da se jim pridruži vec šol ter oživijo in obogatijo nekaj malega o tej temi v ucnih programih in dejavnostih v šoli. Mladi bodo ob delu spoznavali slovensko kulturo in kulturno dedišcino, pomembne osebnosti, ki so jo gradile in pri tem spoznali, da živijo v domovini z bogato rokodelsko dedišcino. barv. Na tej poti se srecujemo z veliko ljubezni, spoštovanja in razlicnosti. V naša življenja vstopajo ljudje, ki so k nam poslani kot darilo z neba. Takšni ljudje so kot sanje, a sanj na žalost ni nikoli veliko. To so osebe, ki so zlatega srca, pošteni, dobri inpredani svojemu poklicu. Že vrsto leto prav takšna oseba opravlja razlicne zdravniške dolžnosti v Zdravstvenem domu Moravce. Njegova skrb so mno­gi bolniki iz Moravc in širše okolice. Je srcno predan svojemu poklicu, ved-no v pomoc ljudem slabšega zdravja, nikoli slabe volje in vedno prijazen ter spoštljiv do vsakega, ki poišce njegovo pomoc. Z asistentko Sanelo in svojo patronažo je vzor mnogim ljudem v belem. To je naš spoštovani dr. Marjan Dežman. Življenje je naše najvecje bogastvo, stkano iz malih srec naših otrok v pisan mozaik veselja. Vendar sreca ni, kar morala bi biti, ce si sam srecen in srece nimaš s kom deliti. Zato pa je prijateljstvo kot duh radosti, ki trudno dušo poživi, da ni osamljena v brid­kosti življenja. Želimo sreco in mir vsem ljudem na tem krhkem svetu. Veselimo se življenja, saj sreca najde vsaka vrata, samo mi vcasih sreci vrat ne znamo odpreti. Pot življenja res je kratka, na njej se marsikaj zgodi, vcasih strma, vcasih gladka, vedno polna je ceri. Ceri z ljubeznijo zgladi-mo in v božicnem casu vsem ljudem miru in srece zaželimo. Božicni cas je cas lepih in bolecih spominov; je cas, ki obudi v nas skrito sreco kot tudi prikrito bolecino. Božic svet prerodi, v silvestrovem pa znova vse zacveti. Imejte se lepo v novem letu na tem cudovitem svetu, naj vas spremlja sreca in ljubezen. Prižgimo luc, ljudje! Najprej za naše najmanjše, ko dovolj nam bo let in njihov bo ta svet, naj bo zelen ne opušcen, odmeva na njem naj prijeten pticji zven. Prižgimo luc miru, ljudje! Stanka Slavka Srenjšcek Koledar kot darilo BESEDILO: BOJANA DORIC, FOTOGRAFIJE: IZDELKI GRAFICNEGA OBLIKOVANJA KOLEDARJEV DIJAKOV SŠOF koledarjev z motivi pletenja in pletenih izdelkov. Za leto 2023 je koledar z motivi košar izdal skupaj z Društvom krajanov Tuštanj. Društvo krajanov Tuštanj se ob novem letu vedno spomni svojih vašcanov z darilom. Letos je to darilo koledar, ki je nastal v sodelovanju s pletarsko šolo Iztoka Urbanije in Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo iz Ljubljane pod mentorstvom prof. mag. Blaža Slaparja. Koledar za leto 2023, 1. mesto: Špela Cekada Dijaki so fotografijam košar dodali svoje Mentor mag. Blaž Slapar, © SŠOF ustvarjalno videnje. Za vsak mesec so poleg košar P letarstvo in pletarski tecaji pod vodstvom narisali plodove in sadeže, znacilne za ta letni Iztoka Urbanije že vrsto let privabljajo v cas. Nastal je zanimiv kolaž – koledar, ki povezuje našo obcino navdušence pletarstva iz raz-izkušnje, znanje in drznost generacij. Ker so bile licnih koncev Slovenije. Na tecajih so pridne kreativne rešitve dijakov nad pricakovanji je Iztok roke tecajnikov izdelale mnoge košare, ki služi-poleg koledarja za leto 2023 odkupil še dve in jo razlicnim namenom. Med košarami so naj-sicer za leto 2025 in 2027. bolj znane: velikonocna, trebušasta, tuštanjska, okrogla, kmecka, moravška in košara gondola. Poleg knjige TU STANujem, delovnega zvezka Pletenje košar in košev je Iztok izdal že vrsto Koledar za leto 2025, 2. mesto: Lana Mrak Gašparic Mentor mag. Blaž Slapar, © SŠOF Odlocen korak v smeri trajnostne mobilnosti P redstavniki Univerzitetnega klinicnega centra (UKCL), podjetij parka Ljubljansko barje – pri obiskoval-BTC d. d., IKEA Slovenija d. o. o., Studia Moderna d. o. o. in Kra-cih parka. jinskega parka Ljubljansko barje (KPLB) so danes v Mestni hiši »Glavni namen projekta SmartMOVE tudi formalno podpisali sporazum z Regionalno razvojno agencijo je vpeljava in promocija trajnostne mo-Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) o sodelovanju v okviru enega bilnosti v podjetjih in organizacijah, ki najvecjih evropskih mobilnostnih projektov pri nas, SmartMOVE: zaposlujejo veliko število ljudi in posle-Pametne rešitve za trajnostno mobilnost. dicno generirajo veliko prometa. Pro- V Ljubljano se vsakodnevno pripelje vec kot 120.000 ljudi, povecini s svojim jekt stremi k temu, da ponudi konkretne avtomobilom. Ljubljanska urbana regija se tako sooca z izjemno kolicino pro-ukrepe in spodbude, hkrati pa opolno-meta in negativnih okoljskih vplivov s tega naslova. Z zavedanjem, da so nujno moci in motivira tako zaposlene kot potrebne spremembe na tem podrocju, so k projektu SmartMOVE pristopile delodajalce za obrat k trajnostni mo-navedene organizacije, ki želijo z njegovo pomocjo oblikovati ucinkovite ukrepe bilnosti,« je pojasnila mag. Lilijana za spodbujanje uporabe trajnostnih nacinov mobilnosti med zaposlenimi v Madjar, direktorica RRA LUR, ki svojih podjetjih oziroma v primeru obmocja posebnega pomena – Krajinskega je vodilni partner projekta. Ob tem je poudarila, da je razvoj trajnostne mo-bilnosti ena izmed prioritetnih podrocij, ki ji na agenciji dajejo velik pomen že vse od njene ustanovitve. Projekt, ki ga v celoti financirajo Islandija, Lihtenštajn in Norveška s sredstvi Financnega mehanizma EGP 2014–2021 ter sredstvi pripadajoce slovenske udeležbe, je vreden kar 1,6 milijonov EUR in bo trajal do aprila leta 2024, vkljucuje pa interdisciplinarno sodelovanje kar osmih partnerjev. Brezplacen prevoz v službo – kar tri mesece! V sklopu evropskega projekta SmartMOVE lahko prisedete na organiziran skupinski prevoz ob urah, prilagojenih vašim že­ljam – brezplacno, brez obveznosti in brez stresa. V Ljubljano se povecini z lastnim Kdaj? Vsak dan od 1. februarja do 30. aprila 2023. Prijave Za prevoz, casovno prilagojen vašim željam, se je potrebno prijaviti do 20. januarja 2023 oziroma do zapolnitve mest preko obrazca na www.goopti.com/gremoskupaj/ prijava/. Kaj prinašajo prevozi? • Udoben skupinski prevoz s kombijem na delo iz domacega kraja s profesional­nimi vozniki – tudi v povsem novih elektricnih kombijih – v casu v skladu z vašimi željami; • prihranek do 170 evrov vsak mesec za gorivo in ure in ure casa, ki ga lahko namesto za volanom preživite sprošceno; • do 70 % manj emisij. Pozitivna izkušnja uporabnikov bo osnova za razvoj izboljšane, trajne oblike prevoza, ki bo na voljo za ceno javnega prevoza. Za vec informacij o projektu obišcite www.smart-move.si, o prevozih pa www.gremoskupaj.si. Projekt SmartMOVE sofinancirajo Islandija, Lih­tenštajn in Norveška s sredstvi Financnega meha­nizma EGP 2014–2021 in s sredstvi pripadajoce slovenske udeležbe v skupni višini 1.609.166,79 EUR v okviru programa Blaženje podnebnih spre­memb in prilagajanje nanje. Predavanje o raku dojke vozilom na delo pripelje kar 120.000 BESEDILO in FOTOGRAFIJA: JELKA LALIC ljudi dnevno, kar ustvarja izjemno ko-licino prometa in emisij. Projekt SmartMOVE: Pametne rešitve za trajnostno mobilnost razvi­ja razlicna orodja in rešitve za zmanj­ševanje prometa na najprometnejših lokacijah v Ljubljani. V okviru projek­ta bo preizkušena tudi povsem nova oblika prevoza na delo, dinamicni skupinski prevoz s kombijem kot alternativa, ki se lahko mocno pri­bliža udobju in fleksibilnosti, ki ju nudi avtomobil. Prevozi bodo potekali iz okoliških krajev do obmocij BTC in UKC, ki sta aktivno pristopila k projektu. Analiza temeljitega anketiranja zaposlenih, ki jo je opravil IPoP – Inštitut za politike prostora, je pokazala, da jih najvec z lastnim prevozom prihaja iz smeri Gorenjske, zato bo partner projekta GoOpti d. o. o. tam vzpostavil vec pove­zav v urah, ki jih bo prilagodil željam uporabnikov. Kdo? Vsi, ki se vozite na delo iz Kranja, Kam­nika, Domžal, Radomelj, Komende, Mengša ali Trzina na obmocje Uni-verzitetnega klinicnega centra ali nakupovalnega središca BTC. V soboto, 5. novembra 2022, zvecer je v Pecah Krajevna organizacija Rdecega križa Pece organizirala predavanje o raku dojke. Vodila ga je naša clanica, diplomirana medicinska sestra Vesna Vesel. Ceprav se je ravno koncal rožnati oktober, posvecen boju proti raku na dojki in so o tej temi porocali vsi mediji, se nas je na predavanju zbralo preko štirideset žena in deklet. Prvi del je potekal v obliki predavanja ob projekciji, v drugem delu pa smo se ob številnih vprašanjih, ki so se nam porajala, v sprošcenem pomenku poucile o tej zahrbtni bolezni, ki pa je pogosto popolnoma ozdravljiva. Vesna Vesel nas je seznanila z vrstami te hude bolezni, z dejavniki tveganja in o tem, kaj lahko storimo sami, da ne bi zboleli. Razložila nam je tudi pomen mamografije, kako se sa-mo-pregledamo in kaj storiti, ce vendarle opazimo nekaj, kar bi bilo lahko znak bolezni. Seznanila nas je tudi s tem, na kakšne nacine zdravijo raka dojke. Ta vecer je predavateljica Vesna poleg tega, da je samo pre­davanje odlicno pripravila, z nami tudi delila lastno izkušnjo te bolezni. Njena dobra volja in optimizem sta se prenesla tudi na vse nas. Ob koncu smo se ji zahvalile in ji tudi za prihodnje zažele zdravja in optimizma. Domov smo odšle bogatejše za novo izkušnjo in z zavedanjem, da za svoje zdravje lahko veliko naredimo tudi sami. Zagotovo vsakemu od nas novica o tej bolezni spodnese tla pod nogami in se življenje popolnoma obrne na glavo. A vredno se je boriti in kjer je volja, je vse mogoce. Kronicna venska bolezen BESEDILO: NINA POROVNE CERNE, mag. farm. V Sloveniji so bolezni ven pogoste, saj prizadenejo približno polovico prebivalstva. Venska bolezen nastane zaradi motenj v venskem obtoku, ponavadi zaradi daljšega sedenja ali stanja. Dolgotrajno sedenje ali stanje povzroci širjenje ven zaradi same teže krvi. Zdrava žilna stena in venske zaklopke se pritisku zlahka upirajo, tako da ne pride do širjenja ven. Vendar ko stene in zaklopke slabijo, pride do razširitve ven, kar oteži sam pretok krvi nazaj proti srcu ter povzroci težave. Takrat zacnemo govoriti o kronicni venski bolezni. Simptomi in dejavniki tveganja P rvi in najbolj pogosti simptom (kronicnega) ven­skega popušcanja je obcutek težkih, bolecih in oteklih nog. Prisotna je lahko tudi bolecina in srbež v predelu mec. Sami simptomi so hujši ponoci in v toplejših dnevih. Znaki bolezni pa se s starostjo in napredovanjem lahko poslabšajo. Pojavijo se nam­rec lahko tanke rdece-modre žilice (t. i. mrežaste vene), kasneje pa, v kolikor se te vene razširijo in zvijugajo, nastanejo prave krcne žile (t. i. varice). Obstaja vec dejavnikov za sam pojav bolezni. Najbolj pogosti so dolgotrajno sedec ali stojec položaj, sta­rost, vrocina, kajenje, prehrana z malo vlakninami, telesna nedejavnost, debelost, nosecnost, peroralni kontraceptivi ter genska predpozicija. Kaj lahko storimo sami? N astanka krcnih žil s samo spremembo življenj­skega sloga žal ne moremo prepreciti, lahko pa vplivamo na kakovost življenja ter tako omilimo težave bolezni. Priporocamo, da z nogami gibamo ob vsaki priložnosti (gibanje stopal, veckrat na dan kratka hoja, ne sedimo s prekrižanimi nogami). Z izbiro primernega športa (tek, hitra hoja, kolesar­jenje, ples, plavanje) povecamo venski pretok proti srcu in posledicno zmanjšamo otekanje nog. No-simo cevlje s primerno peto (višine 2 do 4 cm) ter izbiramo mehka in ohlapna oblacila, izogibamo se pretesnim hlacam in nogavicam, ki lahko stisnejo vene in zavrejo pretok krvi. Izogibamo se toploti (soncenju, vrocim kopelim, savnam) in svojim nogam privošcimo hlad (tuširanje nog s hladno vodo), noge tudi pogosto zmasiramo (v smeri od stopal proti stegnom). Poskrbimo, da pred spanjem spodbudimo venski obtok (telovadba pred spanjem t. i. vožnja kolesa) ter spimo z dvignjenimi (podloženimi) noga-mi. Skrbimo za urejeno prehrano (hrana z veliko vlak­ninami), pijemo dovolj vode. Veliko lahko storimo tudi z uporabo preventivnih kompresijskih nogavic, ce so prisotni blagi simptomi, brez bolecin in krcev. Zdravljenje Z a samozdravljenje kronicne venske bolezni ob-staja v lekarni veliko zdravil in gelov, ki nam pomagajo pri lajšanju simptomov bolezni. V ko­likor izberemo zdravilo kemijskega izvora imamo v Sloveniji na tržišcu pripravke iz flavonoidov (di­osmin, hesperidin), ki krepijo žilno steno, delujejo protivnetno in zmanjšujejo nastajanje edemov. Na voljo so v obliki tablet in jih priporocamo za jemanje v vseh stopnjah kronicnega venskega popušcanja, tudi v kombinaciji z drugimi nacini zdravljenja. Samozdravljenje lahko traja vec mesecev, celo let. Prav tako obstajajo na tržišcu geli iz natrijevega heparinata, ki preprecuje nastanek strdkov in de­luje protivnetno. Slednjega se ne sme nanašati na odprte rane. Med zdravili naravnega izvora imamo na slo­venskem tržišcu prisotno ucinkovino escin, izv­lecek divjega kostanja, ki deluje na žilni tonus ter prepustnost žilnih sten. Na voljo je v obliki tablet. Pri lajšanju simptomov kronicne venske bolezni pa nam pomagajo tudi geli iz posušenih semen divjega kostanja, ki so odlicna dopolnitev kompresijskemu zdravljenju (nogavice, povoji). Nosecnost V eliko žensk se v casu nosecnosti sreca z boleci-mi in oteklimi nogami, katerih spremljevalec so lahko tudi krci. Poleg priporocenih ukrepov in pitja magnezija svetujemo tudi veliko pocitka. V dolocenih primerih tudi gele z heparinom. Ce se kljub rednemu pocitku in uporabi gela sami simptomi ne izboljšajo, pa svetujemo posvet pri zdravniku. V kolikor se srecujete s težavami kronicne venske bolezni, vas vabimo na posvet v bližnjo lekarno. S farmacevtom bosta s pomocjo po­govora izbrala najbolj primerno obliko lajša­nja simptomov, ki bo ustrezal vam in vašemu življenjskemu slogu. Zahvala volivkam in volivcem BESEDILO: OO SLS Moravce – predsednik Janez Vidic O bcinski odbor SLS Moravce se iskreno zahva­ ljuje vsem, ki ste 20. novembra 2022 odšli na volitve in namenili svoj dragoceni glas naši stranki. Obcinski odbor se zahvaljuje tudi vsem, ki ste namenili svoj glas dr. Milanu Balažicu, ki je z našo podporo uspešno kandidiral za župana Obcine Moravce. Po letošnjem super volilnem letu smo vstopili v adventni cas. Pred nami so pomembni prazniki: Božic, dan samostojnosti in enotnosti ter novo leto. Praznike izkoristimo, da se malo oddahnemo in skupaj s prijatelji in družino užijemo notranji mir. Naj vas adventni cas poveže v razumevanju, toplini, miru in sodelovanju. Mesec naj bo cim bolj caroben, z veliko nepozabnih trenutkov in družin­skih srecanj. Umirjen, povezan in doživet december in srecno v letu 2023 vam želimo! Narava da tri reci, po katerih clovek najbolj hrepeni: sreco, svobodo in duševni mir, kar vedno pridobimo tako, da jih podarimo nekomu, ki ga imamo radi. Vsem želimo blagoslovljene božicne praznike ter zdravja in veselja polno novo leto. Evropski parlament za zašcito kriticne infrastrukture EU BESEDILO: LJUDMILA NOVAK, poslanka Evropskega parlamenta V Evropskem parlamentu smo na plenarnem zasedanju v Strasbourgu pred koncem le­tošnjega leta sprejeli nov zakon za ucinko­vitejšo zašcito kriticne infrastrukture v Evropski uniji. S 595 glasovi za, 17 glasovi proti in 24 vzdržanimi glasovi smo potrdili sporazum s Svetom Evrope o minimalnih pravilih za oceno tveganja in o naci­ onalnih strategijah odpornosti. Kriticna infrastruktura bo tako odslej v vseh državah clanicah enako oprede­ljena. V skladu z novimi pravili bodo morale države clanice sprejeti nacionalne strategije za odpornost kriticne infrastrukture, vsaka država clanica pa bo morala dolociti tudi enotno kontaktno tocko za cezmejno komuniciranje. Ob tem bodo morale vlade v državah clanicah obvešcati nacionalne organe o morebitnih incidentih ali motnjah, pri cemer bo javnost imela pravico biti obvešcena o incidentih, ce se bo izkazalo, da je to v javnem interesu. Zakonodaja, ki smo jo sprejeli, velja za sektorje energetike, prometa, bancništva, infrastrukture financnega trga, digitalne infrastrukture, pitne in odpadne vode, proizvodnje, predelave in distribucije hrane, zdravja, javne uprave in vesolja. Putinova vojaška agresija v Ukrajini je sprožila potrebo po nujni zašciti evropske infrastrukture. Ce želimo zagotoviti stabilnost, potrebujemo ukrepe za zašci-to. Pozdravljam odlocitev Evropskega parlamenta, ki je s tem zakonodajnim okvirjem to zašcito zdaj zagotovil. Evropski parlament pa je na zadnjem plenar­nem zasedanju v Strasbourgu slovesno obeležil tudi 70. obletnico ustanovitve Skupšcine Evropske skupnosti za premog in jeklo. Od tedaj je Evropski parlament postal edini neposredno izvoljeni, vec­jezicni in vecstrankarski nadnacionalni parlament na svetu, kjer 705 neposredno izvoljenih clanic in clanov predstavlja evropsko javno mnenje. Prvotni duh Evropskega parlamenta je bil ustvariti politicno institucijo, odprto za katero koli državo EU. Ce kdaj, potem moramo danes še toliko bolj stremeti k pomenu odprtosti, a hkrati upoštevati zavedanje, da EU temelji na spoštovanju demokracije, vladavine prava, clovekovem dostojanstvu, svobodi in varnosti. V tem duhu vam želim lepo in mirno praznovanje Božica, ki naj vas napolni z veseljem in notranjim mirom. V novem letu pa vam želim veliko zdravja in blagoslova pri vašem delu. Dan slovenske samostojnosti in enotnosti praznuj-mo z veselim spominom in z navdihom za cim bolj državotvorne ter pogumne odlocitve v letu 2023. Zahvala volivkam in volivcem BESEDILO: MORAVŠKA DOLINA.SI, SEBASTIJAN KOVACIC V olilna kampanja je zakljucena. Hvala vsem, ki ste se udeležili volitev, še posebej pa hvala vam, ki ste nam zaupali vaš glas! Ponosno ga bomo zastopali v obcinskem svetu, ki bo naslednja štiri leta zelo pester. Županu, dr. Milanu Balažicu, cestitamo za ponovno izvolitev. Mislimo, da je prav in pošteno, da ima žu-pan, kateremu so zaupali obcanke in obcani, vecino v obcinskem svetu in nemoteno vodi obcino naprej. Sami se sestavljeni koaliciji ne bomo pridružili. To pa ne pomeni, da bomo v opoziciji, saj ne spadamo v skupino ljudi, ki vidijo kozarec napol prazen in ne na pol poln. Na lokalni politicni sceni smo novi, zato smo se odlocili, da ostajamo neodvisni. Podprli bomo vse projekte, dobre za obcino, obcanke in obcane. Županu ponujamo naša znanja, izkušnje in naše sodelovanje pri doseganju skupnih ciljev. V gibanju Moravška dolina.si še naprej ostaja-mo aktivni in delovni. Moravška dolina je najlepša dolina na svetu. Ponosni smo, da smo del nje. Radi vas imamo. V letu 2023 pa vam želimo veliko radosti, smeha in veselja. Je cas, ki da, je cas, ki vzame, je cas, ki celi rane in je cas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. Zahvala V 92. letu se je od nas poslovil oce, dedi, pradedi in tast Štefan Merela IZ DOL POD SVETO TROJICO. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem ostalim za izrecena sožalja, podarjene svece, darovane maše in spremstvo na zadnji poti. Hvala gospodu Ivanu Povšnarju, pevcem in pogrebni službi Vrbancic za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tudi cvetlicarni Gabi za lepo cvetje. Vsi njegovi Le pojdi torej, duša draga, ceprav težkó mi je slovo; naj meni tece solzna sraga, pa drugim vedrila boš oko. (Simon Gregorcic) Svojo življenjsko pot je v 68. letu starosti sklenila Marta Peternel ROJENA ULCAKAR IZ MEDVOD. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in bivšim sodelavcem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in svece. Zahvaljujemo se gospe Ivice Zupancic za pripravo custvenega govora, pevcem za zapete pesmi in trobentacu. Zahvaljujemo se tudi pogrebnemu zavodu Vrbancic. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni poslednji poti. Vsi njeni Društvo krajanov Tuštanj Ko jutro zacne se z nasmehom, ki prijatelj ti ga podari in s teboj dobre misli deli, je to najlepše, kar se ti lahko zgodi. Veliko prijaznih nasmehov, srece in miru vam v letu 2023 skupina ZDRAVJA želi. telovadke Šole zdravja Želimo vam prijetne in mirne praznicne dni, v prihajajocem letu pa obilo zdravja in medsebojnega razumevanja ter moci za nove izzive. Naj vas sreca spremlja skozi vse leto 2023. KGZS - Zavod Ljubljana Izpostava Kmetijske svetovalne službe Domžale KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDECEGA KRIŽA PECE VSEM SVOJIM CLANOM, KRVODAJALCEM IN VSEM KRAJANOM VOŠCI VESELE BOŽICNE PRAZNIKE, V LETU 2023 PA ZDRAVJA, MIRU IN DOBRE VOLJE! PGD Vrhpolje pri Moravcah želi vsem - svojim clanom, krajanom in obcanom obcine Moravce blagoslovljen Božic in srece, zdravja in uspehov polno v Novem Letu 2023. Iskreno se zahvaljujemo vsem krajanom in donatorjem za podporo in pomoc pri našem delovanju. Naj blaginja, radost, sreca polno zaživijo v naših domovih. Morav{ke rokodelke in morav{ki rokodelci `elimo vsem obilo dobrih zamisli, uresni~enih sanj, sre~nih trenutkov, sr~nega miru in ustvarjalnega nemira. Vabimo vas, da se nam pridru`ite in okusite ~arobnost rokodelstva. @elimo vam sre~no, zdravo in ustvarjalno novo leto 2023! PEŠKI OKTET VABI V nedeljo, 25. decembra 2022, ob 19.00 bo v cerkvi sv. Jerneja v Pecah Božicni koncert Peškega okteta. Gostje bodo Eva Cerne in mladi talenti. Vabljeni na pevski dogodek na vecer svetega dne. BREZPLACNI PREVOZI ZA STAROSTNIKE V OBCINI MORAVCE - S SRCEM NA POTI O bcina Moravce je pristopila k vseslovenskemu humani­tarnemu projektu za mo- bilnost starejših PROSTOFER in v letu 2021 za izvedbo zagoto­vila financna sredstva ter vozilo, s katerim se izvajajo brezplacni prevozi starejših obcanov. Uporabnik prevoza mora imeti svojo zašcitno masko in si mora pred vstopom v avto in ob izstopu iz avta obvezno razkužiti roke. Ce bo zaradi poslabšanja epi­demioloških razmer prišlo do sprememb pri izvajanju prevozov starejših, vas bomo o tem obvešca­li preko objav na obcinski spletni Komu je namenjen Prostofer? Brezplacni prevozi so namenjeni vsem tistim starejšim, ki: - ne vozijo sami, - nimajo sorodnikov, ki bi imeli prosti cas takrat, ko potrebujejo prevoz, - imajo nižje mesecne dohodke, - imajo slabše povezave z javnimi prevoznimi sredstvi. Brezplacni prevozi starejšim omogocajo lažjo dostopnost do zdrav­niške oskrbe (npr. v zdravstveni dom, bolnišnice), javnih ustanov (obcine, upravne enote), trgovinskih centrov ipd. Kaj je potrebno storiti, ce se želite dogovoriti za brezplacni prevoz? Uporabnik, ki potrebuje brezplacni prevoz, naredi naslednje: 1. Poklice na brezplacno številko 080 10 10. 2. V komunikacijskem centru zabeležijo njegove podatke in lokacijo prevoza. Klicni center nato obvesti prostovoljnega voznika o prevozu in to sporoci uporabniku, za katerega se opravi prevoz. 3. Vozilo zagotovi OBCINA MORAVCE, poskrbljeno je tudi za zavarovanje tako voznika kot sopotnikov. 4. Klicni center je na voljo za rezervacije prevozov uporabnikov vsak delovnik med 8. in 18. uro, rezervacijo prevoza pa je potrebno najaviti vsaj tri dni pred izvedbo storitve. 5. Vozniki prostovoljci bodo prevoze opravljali od ponedeljka do petka med 8. in 16. uro, izjemoma pa se lahko dnevi in ure tudi prilagodijo potrebam. Bralcem se opravicujemo, ker v decembrski šte­vilki Novic iz Moravške doline zaradi objektivnih razlogov ni nagradne križanke. Za razumevanje se zahvaljujemo. Geslo križanke, objavljene v deveti številki Novic iz Moravške doline, je bilo PONUDBA DRUŽINSKIH KMETIJ. Izžrebani pošiljatelj pravilnega gesla je gospod Matevž L. iz Domžal, ki bo od sponzor­ja križanke, Trgovine Hruška iz Hrušice pri Ljub­ ljani, prejel nagrado. Glede prevzema nagrade naj gospod Matevž poklice na telefon številka 041 366 506. Spremenjen termin brezplacnega pravnega svetovanja Od 27. septembra dalje bo odvetnica Miriam Ravnikar Šurk za brezplacne pravne nasvete v zvezi z razlicnimi pravnimi postopki na voljo vsak torek med 16.00 in 17.00 uro, v prostorih Obcine Moravce (vhod v pisarno s parkirišca, na levi strani). Obcina Moravce t: 01 72 47 140 / f: 01 72 31 035 Ponedeljek: 8.00 - 10.30 in 11.00 - 15.00 Sreda: 8.00 - 12.00 in 13.00 - 17.00 Petek: 8.00 - 10.30 in 11.00 - 13.00 Karitas Tretji cetrtek v mesecu: 17.45 - 18.45 Rdeci križ g: 031 291 564 Prvi ponedeljek v mesecu: 17.00 - 19.00 Župnijski urad t: 01 72 31 055 Ponedeljek in petek: 9.00 - 10.00 in 16.00 - 18.00 Pošta t: 030 718 533 Ponedeljek, sreda, petek: 9.00 - 12.00 in 13.00 - 16.00 Torek, cetrtek: 9.00 - 11.00 in 15.00 - 18.00 Sobota: Zaprto Policijska pisarna Ponedeljek: 16.00 - 18.00 Petek: 8.00 - 10.00 Zadnjo nedeljo v mesecu: 8.00 - 10.00 Osnovna šola Jurija Vege t: 01 72 31 003 in 01 72 31 210 www.osmoravce.si Od ponedeljka do petka: 7.00 - 15.00 Vrtec t: 01 72 31 227 Od ponedeljka do petka: 7.00 - 15.00 Podružnicna osnovna šola Vrhpolje t: 01 72 31 233 Od ponedeljka do petka: 7.00 - 15.00 Zavod za gozdove Revir Moravce, Vegova 7 g: 041 454 293 Gasilska zveza Moravce t: 01 72 31 234 24-urna dežurna služba na telefonu 112 Knjižnica Daneta Zajca t: 01 72 31 359 Ponedeljek: ZAPRTO Torek: 13.00 - 19.00 Sreda: 7.00 - 9.00 in 11.00 - 14.00 Cetrtek: 13.00 - 19.00 Petek: ZAPRTO Sobota: 9.00 - 12.00 Ambulanta splošne medicine t: 01 72 31 008 Ponedeljek in sreda: 12.30 - 19.30 (sprejem do 18.00) Torek, cetrtek, petek: 7.00 - 14.00 Amb. za otroke in mladino t: 01 72 32 943 Ponedeljek in sreda: 13.00 - 20.00 Torek: 7.00 - 14.00 (ambulanta), 10.30 - 14.00 (posvetovalnica) Cetrtek: 7.00 - 14.00 (ambulanta) 8.30 - 11.00 (sis. pregledi), Petek: 7.00 - 14.00 (ambulanta) 8.00 - 11.00 (ambulanta) Diagnosticni laboratorij Ponedeljek in sreda: 12.30 - 19.00 Torek, cetrtek in petek: 7.00 - 13.30 Odvzem za biokemicne preiskave: 8.00 - 10.00 Zobna ambulanta t: 01 72 31 150 Ponedeljek in sreda: 6.45 - 13.15 Torek in cetrtek: 12.45 - 19.15 Petek: 6.45 - 12.45 Zobna ambulanta za otroke in mladino t: 01 72 32 750 Ponedeljek in sreda: 7.00 - 14.00 Torek in cetrtek: 13.00 - 19.00 Petek: 7.00 - 13.30 Patronažna služba t: 01 72 32 944 Od ponedeljka do petka: 7.00 - 8.00 Lekarna t: 01 77 70 245 Ponedeljek: 12.00 - 19.00 Torek, cetrtek, petek: 7.30 - 14.00 Sreda: 13.00 - 19.00 Prva sobota v mesecu: 8.00 - 12.00 Kmetijska svetovalna služba KGZS - Zavod LJ, Izpostava KSS Domžale Šaranoviceva cesta 21a, Vir t: 01 724 18 45 ali 01 724 48 55 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 8. do 11. ure oz. po dogovoru Slovenski okoljski javni sklad, mreža ENSVET Brezplacno energetsko svetovanje gasper.stegnar@ensvet.si (po predhodnem dogovoru) Dežurna številka za javljanje okvar na javnem vodovodnem in kanalizacijskem omrežju IZDELAVA POHIŠTVA PO NAROCILU www.mizarstvo-avbelj.si info@mizarstvo-avbelj.si Stegne 1, 1251 Moravce GSM: 041 641 446