H S g Poštni urad 9020 Ceiovec Veriagspostamt 9020 Kiagenturt izhaja vCeiovcu Erschemungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov ceioietna naročnina 200 šiiingov P. b. b. ^ETNiK XXXVI) CELOVEC, PETEK, 13. AVGUST 1982 ŠTEV. 32 (2083) Spomenik na Svinski pianini „Jeza nacističnih mogotcev nad razširitvijo partizanskega gibanja na severno stran Drave na Svinsko pianino je biia strašna in tukaj se je zgodi! največji ziočin med drugo svetovno vojno na tej strani Drave. 23. julija 1941 je bila umorjena družina in uničeno gospodarsko poslopje tu pri Rarluttu." Tako se je predsednik Zveze koroških partizanov Janez Wutte-Luc preteklo nedeljo ob odkritju spomenika Karluttovim žrtvam v svo-ie*n govoru spomnil zločina na Svinški planini. „Ljudje na tem področju S" nas partizane prijazno sprejeli in nas podpirali, kajti drugače bi bi! obstoj tukaj na najbolj izpostavljenem delu našega naselitvenega Prostora skoraj nemogoč. Za to naklonjenost pa so morali prestati razne Nevšečnosti s strani podivjanih nacistov, ker so na vsak način hoteli preprečiti širitev osvobodilnega gibanja na tem področju Koroške." Pri Karluttovi domačiji na Svinški Pianini, 1300 metrov visoko, se je v Nedeljo popoldne zbraia množica lju-da bi prisostvovala odkritju spomenika Martinu Siemenšku in Margareti Mally, ki so ju 1944. leta pomit nacisti, in tako počastiii njun 'Potnim Kot gtavni govornik je Janez Wut-!j**Luc, ki je sam partizani! na Svin-Sm planini ib je bi! nemočna priča ^iocinapri Karluttu, orisa! gnusno dejanje nacistične policije. Pod očmi Pres!abe partizanske edinice so ubi!i Najemnika kmetije in nosečo gospodinjo, ju vrgli v goreče gospodarsko po-^dpje in odvedti dve!etnega otroka. Kjun ztočin je bi!, da sta — on Slovenec, ona Nemka — s hrano podpičja partizane. „Tu ni bi!o raz!ike, n*t so biti slovensko a!i nemško go- Voreči, biHsoprodHidgrjuinnjg- KOvim pomagačem in že!e!i so si kon-č vojne", je deja! Janez Wutte. „S čm zločinom tukaj pri Karluttu in . ogimi šikanami prebivalstva so na-mstt dosegli ravno nasprotno, kot so Pričakovali. Prebivalstvo se je še bolj tjienilo partizanov in sodelovalo z Jtrni kot prej in dokončno obrnilo "rbet nacistom." Janez Wutte je poudari! tudi po-čen partizanskega prodora na Svinjo p)anino, predvsem tudi v času, so odprto borbo z orožjem v ro-proti Hitlerju voditi !e sloven-^t partizani. Zahvali! se je današ- njemu lastniku zemjjišča dr. Thurnu in Taxisu, ki je radevolje podprl predlog za spominsko obeležje in dal na razpolago ustrezen prostor. Ob koncu pa je posvaril pred na novo porajajočim se nacističnim gibanjem po Evropi in tudi v Avstriji in pozval navzoče, da naj čuvajo pridobitve miru in demokracije in se postavijo tem silam po robu. Kot drugi govornik je dješki obč. odbornik Filip Warasch dejal, da bi morala postaviti spomenik Karluttovim žrtvam že občina Djekše takoj po vojni. Zahvali! se je Zvezi koroških partizanov, da je nadoknadita to zamudo. ,,V zadnjih dneh so se v naši občini pojavile paro!e, češ tudi partizani so pobili civiliste in tudi tem (da/je na #. strani J ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV SPOMINSKA SLOVESNOST ob 40. obletnici prvega spopada partizanov z nemško soldatesko na Koroškem v nedetjo 22. avgusta 1982 ob 14.00 uri na Robežah pri Apačah Pri Karluttu na Svinški planini, kjer je ZKP postavila spomenik dvema žrtvama nacizma, so se zbrali tudi borci, ki so partizanih v teh krajih. Votlini boj se začenja Notranja politika se je s kanclerjevim enotedenskim dopustom od dopusta malo poživila. Zvezni kancler Bruno Kreisky je ta teden potrdi! domneve, da naj bi bile naslednje volitve, predvidene za pomlad 1983, 15. maja, torej na obletnico državne pogodbe. Tako menda ljudje želijo. Za jesen je napovedal razprave o poostritvi zakonskih določil glede neonacističnih dejavnosti, vendar o prepovedi desničarskih organizacij tudi po zadnjih bombnih atentatih noče nič slišati. Kreisky pa je posegel tudi v trenutno razpravo o tako imenovani prerazdelitvi dohodkov. S to temo se je pravzaprav že začel predvolilni volilni boj. Socialisti iščejo nova sredstva za financiranje državnega proračuna, pri tem pa segajo na predloge, da bi višje dohodke bolj obdavčili kot nižje, kar samo po sebi ni tako neumno. Vendar pa zaradi odpora ljudske stranke do tega že ne bo prišlo, razen tega pa je tudi sam predlog blizu demagogije, kajti naslednje krepko povišanje davkov po volitvah gotovo pride. Nočejo sodelovanja čez mejo Koroška politika je še vedno proti regionalnemu gospodarskemu sporazumu s Slovenijo. To je v sredo v radijskem intervjuju potrdil državni poslanec Alois Roppert, sicer tudi še podpredsednik Delavske zbornice in frakcijski vodja socialističnih sindikalistov. Argumentacija proti takemu sporazumu pa je nova. Roppert je namreč dejal, da regionalni sporazum za Koroško ni znosen, ker ni dana enakost možnosti v Sloveniji. Dokler te enakosti ne bo, bodo delavske organizacije — tako je dejal — proti tej zahtevi Slovenije. Če bi Roppert govoril o interesih koroških podjetnikov, bi človek še nekje razumel, da je proti sporazumu. Pa že v tem primeru je več kot dvomljivo, saj bi bil sporazum v obojestransko korist. Nikakor pa ni razumljivo, kako more tesnejše gospo-daersko sodelovanje ob meji in čez mejo, kako more biti odprta meja proti interesom delavcev. Res pa je, da ni v interesu centralistične gospodarske koncepcije, kajti tak sporazum bi brez dvoma pomagal razvijati tudi obrobne kraje Koroške, ki niso v trikotniku Celovec-Beljak-Šentvid. Program zaposlovanja v Jugoslaviji Do leta 1985 hočejo v Jugoslaviji ustvariti 660.000 delovnih mest oziroma zaposliti 1,264.000 ljudi, če upoštevamo tudi tista, ki bodo postala prosta zaradi upokojitve ali drugih razlogov. To je izjavil podpredsednik jugoslovanske vlade Zvone Dragan. Tako se hočejo lotiti problema brezposelnosti, ki je dosegel že zaskrbljujoča merila. V Jugoslaviji namreč išče delo blizu 860.000 ljudi, več kot 700.000 pa jih je na začasnem delu v tujini. Do leta 1985 naj bi se zaposlenost večala za 2,2- odstotka letno, tako da bi do konca stoletja dosegli polno zaposlenost. Posebno pereč je problem zaposlovanja zaradi odseljevanja s podeželja v mesta. Od leta 1971 do leta 1980 se je delež vaškega prebivalstva v celotnem prebivalstvu Jugoslavije zmanjšal z 38,2 odstotka na 28,9 odstotka. Delo iščejo učenci, študenti, matere itd. 73 odstotkov nezaposlenih je starih manj kot 30 let, s tem pa ostaja zunaj proizvodnega procesa najvitalnejši del prebivalstva. Ob tem pa je paradoks, da ostaja na leto praznih 300.000 delovnih mest. Zvone Dragan je v intervjuju z urednikom Tanjuga dejal, da bodo odpiranje delovnih mest dosegli zlasti z razvojem delovno intenzivnih proizvodnih kapacitet, z razvijajnjem nerazvitih področij, s spodbujanjem stanovanjske gradnje in predvsem z razvijanjem vseh oblik malega gospodarstva v družbenem in zasebnem sektorju. Tudi razvoj terciarnih dejavnosti v vaških okoljih in manjših mestih je na sporedu, torej obrtne dejavnosti, in pa kmetijstva v družbenem in zasebnem sektorju, ki zdaj ne more zadostiti niti domačim potrebam po hrani. Predvsem v kmetijstvu so hudi problemi, saj se število aktivnih kmetov stalno zmanjšuje. Tako zdaj ni več kot 1,5 milijona kmetov, ki so res sposobni za delo na kmetiji, pa še pri teh prevladujejo ostareli ljudje. Vsekakor v zvezi z zaposlovanjem napovedujejo korenite spremembe v razvojni strategiji z maksimalno oporo na lastne sile in pospeševanjem gospodarjenja. Več slovenščine pred sodišči PREBERITE Za podporo Palestincem stran2 Ohranitev malih šol stran3 V stenah Dolomitov stran4 Opera za belo raso stran5 Požar na Srednjem vzhodu stran 7 Po podatkih ministrstva za pravosodje se je število slovenskih obravnav oz. vlog na treh okrajnih sodiščih, kjer je kot uradni jezik dovoljena tudi slovenščina, v zadnjih treh letih znatno povečalo. Podatke za okrajna sodišča Borovlje, Žel. Kapla in Pliberk objavlja tromesečnik „Eu-ropa Ethnica" v svoji drugi letošnji številki z opravilnimi številkami vred. Po teh podatkih je bilo pri okrajnem sodišču Pliberk leta 1979 pet primerov, kjer so kot uradni jezik uporabljali slovenščino. Naslednje leto se je to število povečalo na šest, leta 1981 pa na 17. Statistika zajema kazenske in civilne obravnave, eksekucijske, dedne, skrbniške in druge zadeve. V Borovljah so številke naslednje: leta 1979 39 primerov, leta 1980 68 primerov (brez šestih zadev pravne pomoči, ki tudi v siceršnji statistiki niso upoštevane), leta 1981 pa 54 primerov. Za Železno Kaplo izkazuje statistika za leto 1979 dvajset primerov, leta 1980 47 primerov in leta 1981 60 primerov. Če te podatke primerjamo z navedbami, ki jih je objavil dr. Theo-dor Veiter v svoji knjigi „Das oster-reichische Volksgruppenrecht seit dem Volksgruppengesetz von 1976" (Dunaj 1979) in ki segajo do leta 1978, je mogoče opaziti znaten porast sodnih zadev, kjer so prebivalci v zadevnih sodnih okrajih pred sodiščem uporabljali slovenščino. Pred letom 1976 so bili to posamezni primeri, edino v Borovljah jih je bilo 1974 sedem. Z letom 1976, ko je začel veljati zakon o narodnih skupinah, pa začne to število rasti. V Pliberku od 2 (1976) na 3 (1977) in na 6 (1978), v Borovljah od 7 (1976) na 9 (1977), medtem ko 1978 spet nazaduje na 8, v Železni Kapli pa je gibanje naslednje: 10 (1976), 24 (1977), 24 (1978). Porast je evidenten. Od štirih primerov leta 1972 v sodnih okrajih, kjer je veljal zakon o jeziku pred sodišči, se je število slovenskih vlog in obravnav povečalo na skupnih 131 leta 1981. Nihanja grejo brez dvoma na račun dejstva, da se ljudje ne pravdajo vsako leto enako pogosto. Čemu je pripisati tak porast? Brez dvoma južnokoroško prebivalstvo ni odkrilo svoje žilice za sodne procese. Precej bolj verjetno je, da se odločajo za slovenski jezik, ker jim je to tudi uradno mogoče. Zakon o narodnih skupinah v treh južnokoroških sodnih okrajih dopušča to možnost. To pa seveda še nikakor ne govori temu zakonu v prid. Nasprotno. To je argument proti sedmojulijski zakonodaji, ki te možnosti ne dopušča še v ostalih sodnih okrajih, v vseh južnokoroških občinah, pri občinskih, okrajnih in deželnih uradih. Kajti porast tega števila pove, da potreba po slovenščini kot uradnem jeziku še kako obstaja. Kjer je možnost, tam se je ljudje poslužujejo. To možnost bi pač morali imeti po vsem južnem Koroškem, kjer prebivajo Slovenci, kajti, kot piše „Europa Ethnica": „Die drei Bezirksgerichte umfassen allerdings nicht annahernd das s!owe-nische bzw. gemischtsprachige Ge-biet." Uresničitev vseh določil člena 7 državne pogodbe bi ustvarila to mož-možnost. Poživiti politiko Marsikoga je ade/ežka na nede/j-skem odkrjtja spomenika na Svinški p/anini najbrž presenefi/%, saj so prišli tadi taki, ki jik ne ki pričakovali. Brez dvoma sta tako dogodek kot kraj taka, da vzkajata prizadetost in zanimanje /jadi. Bržkone pa to ni edini nagik, ki je privede/ razmeroma veiiko ijadi na ta odročen kraj. Vse kaže, da žene /jadi tadi potreka, da artikaiirajo svoje po/itično , stališče. Ne samo svojo povezanost s protifašističnim kojem pred štiridesetimi /eti, temveč tadi svoj protest proti manjšinski po/itiki dežeie in države, /n najkrž ne ko napačno, če komo ade-iežko na odkritja spomenika vrednotili tadi kot protest proti neonacističnim komkam. /n še eno stran ima zadeva: od spominske slovesnosti ok 40. ok/etnici pregnanstva in apora aprila meseca sem ni ki/o večje s/ovenske po/itične prireditve, če izvzamemo ko/j na ki-trico priprav/jeno m/adinsko manifestacijo 7. ja/ija. Spričo zastoja v reševanja manjšinskega vprašanja najkrž ne ki ki/o naroke, če ki osrednji organizaciji poživi/i svojo po/itično dejavnost in tako moki/izira/i in organizira/; energije, ki so v /jadek. Sicer kodo to stori/i dragi. P. W. Za podporo N% JncpHCTH reJM ^/Zznjevz^oJ-tte tragedije je jeJdj MtnZ^ p^/est/tt-jU7? oborožen//: jZ/ :z o/*/:o/jeMeg^ //ezrMt^ v r^z/Zčtte ara/*j^e Jrž^-^e. Zzrge/ p^z jtojZ prej vojzzj^o z??M-go, ^Z je jprztfZ/zt to najmočnejšo vojttj^o j//o R/Zznjegzt t*z/?oJz! v /tttJo tneJnaroJno Ž2o/zzcz';o Zn ^Z pomen/ po/Zt/čnZ porztz. Že preJ Jttemz: meječemu Jta BegZn Zn ^zz-fOn 2zZ^0Ve^zz/zZ n%pgj TZzZ jttZn/ /-Z-7*z:non. /2 ^r%Z^oZrzz)7Zfg% nztp^Jzt, v katerem jo /zrzte/cZ m:'j/Z/Z Joje-ČZ Ntro zmago, je je razvZ/a prava tmper/a/ZjtZčna vojna J cZ/jem HnZ-č/tZ g/zzzzzzzzzo vojaj^Z/t jZ/ pa/ejt/n-j^ega ozvo^ozZž/zzegzz g//*anja ter Zztre/n7Z na Jejetttjoče Pa/ejiZncev Zn Z.z^zzzzozzcev. VenJar 2 orožjem na Z?/Zžnjem vz/roJa ne /*o mogoče doječ/ pra-v/čne rej/tve. KajtZ — ^oz je po-veJa/ Ara/at — je mogoče zver/n-j^o poNt/ Je/ pa/ejt/nj^ega /jaJ-Jtva, vendar /*o je veJno večjZ Je/ ž/ve/ z; neJvo/^oJZ Zn z2vezz JomovZ-ne, ^Z je /*o naprej /zon/ za jvoj ct7j; vrn/tZ je v JomovZno Pa/e-jt/no. PrejjnjZ genera/nZ je^retar OZN Kart Wa/J/teZm je v tej zvez/ ojtro o/*joJZ/ /zrae/ 2