IX. letnik. V Gorici, dno '21. novembra 1901. 47. številka. Izhaja vsaki četrtek ob 11. uri dopoldni:. Rokopisi se ite vračajo. Netraiikovana pisma se ih' spre-jemajo. Cena listu znaša za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za m a n j premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1'5C Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije ('» K. Rokopise sprejema uredništvo v Gorici, dvorišče sv. Ililarija štev. 7. lovenaKft r-J i ia vero Naročiilito in naznanila s p r e j e m a ipravništvo v Gorici, Semeniška ulica št. i). Posamezne številke se prodajajo v tolia-karnali v Šolski ulici, Niuiski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Coruo) št. 11 po 8 vin. Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah, in sicer: če se tiska enkrat M vin., dvakiat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni vrednik: Ivan Itajl v Gorici. Tiska »Narodna tiskarna1 (odgov. J. Marušič) v Gorici. Za slogo. III. DajyuQ-sle£ni! Ml se ne borimo ne za nadvlado, ne za dobiček, mi hočemo narodu ohraniti najlepšo svetinjo — vero. In ako naprednjaki res ljubijo narod, ako mu res hočejo dobro, potem morajo tudi oni spoštovati narodovo Tero. Ako pa narodove vere ne spoštujejo, ako vero celo spodkopujejo, niso rodoljubi. S takimi je sloga nemogoča. Nikakegarodoljubja nima, kdor hoče narodu vzeti nravnost in vero, češ, da ga tako popelje do više omike. In koliko hoče biti takih rodoljubov! Sami so zapravili dar sv. vere, morda celo nravnost, potem pa hočejo tudi druge potegovali za sabo. In vendar kako grozno krivico delajo narodu! Vera—nevera, življenje—smrt, to so nasprotja, izmed katerih no sme nihče zbirati, kakor bi se mu ljubilo. Prva dolžnost, kakor tudi glavni nagon naše naravo nam veleva skrbeti za svojo srečo. In ta je .edino le v pravi veri. Ako pa ima narod vero, katera oblast mu jo smo odvzeti ? Kdo sme svojim strastem cel narod žrtvovati, kakor je n. pr. storil Luter? Naprednjaki, ki pravite, da ljubite svoj rod, ljubite tudi njegovo najlepšo svetinjo in edino blaginjo, ljubite voro! To velja zlasti o našem slovenskem narodu, ki je bil vedno, do novejših časov, zares veren. Kaj pa morete dati narodu, ako mu odvzamete njegovo vero! Ali ga morete vi sami na veke osrečiti V Narodu vzeti vero je prav tako, kakor zapeljati nedolžno osebo, potem pa'jf£ pahniti v obupanje in nesrečno smrt. Zapeljivec si ugrabi nesrečno žrtev, on si prisvaja pravico do nje, kakor bi bila kaka mrtva stvar: enako nejeveren, ki narodu jemlje vero, ugrabi neumrljive duše, vzame ji sedanjo in bodočo srečo — in to imenujejo: rodoljubje. In kaj bode iz naroda našega, ako zgubi vero! Le ozrite se po svetu! Ko je zapustila Francoska vero, mesarila jo je krutost trinogov. Narod, ki se stresne, če sliši ime domovine, je gotovo francoski. L. 1871. so prekoračili sovražniki njegove meje, vzeli mu glavno mesto Pariz, in ga hoteli podjarmiti. In v tem narodu so bili možje, brezverci, ki so cerkve pustošili, in duhovnike morili, a niso šli, da bi izgnali tujce; možje, ki so svojo moč uporabljali proti someščanom, a ne proti nasilnikom Prusom, možje, ki niso prelivali svoje krvi za domovino, ampak kri svojih bratov. Da, kadar peša v narodu vera. takrat se začenja v narodu krutost; in reči smemo, da je bilo vedno tako. Zato je rekel oni veliki mož, ki je oprostil združene državo amerikanske: „Le kreposten narod more biti prost-1. Mi hočemo, da naš narod bode prost, da napreduje. Podlaga svobodi in napredku pa sta vera in krepost. Zato i.^ranimo in bodemo branili narodu sve-|»*4injo sv. vere, tudi proti domačim naprednjakom. Dokler bodo naprednjaki v narodu spodkopavali vero, dokler bodo žrtvovali i.Jarod, njegov mir in njegovo srečo svoji j'^ebičnosti in častihlepnosti, je siolm ne-—moypča. Mi odkritosrčno ielimo sloge, ali prave, resnične slogeS/neljem vere. Navidezni, ali celo narodu pogubni slogi pa ne bomo nikdar žrtvovali svojega naroda. Preveč ljubimo svoj že itak teptani in zaničevani slovenski narod! Volitve za deželni zbor. Ne mlaj in o se! (I/. govora dr. Kreku pred deželnozhorskimi volitvami na Kranjskem.) Ko so naši pradedje prihajali v sedanje kraje, je vodja Slovencev Davorit, na besedo sovraga, da naj se Slovenci vdajo, odgovoril : „Mi smo navajeni zemlje dobivati, ne pa zgubivati, ne udarno se, dokler bo kaj mečev, dokler bo kaj solnca nad nami, dokler bo kaj boja11. In danes, ko prihaja zopet sovražnik našega ljudstva, namreč liberalizem, in hoče, da se mu podamo, zagromimo: „Mi smo navajeni tal pridobivati, ne pa zgubivati. Ne udarno se, dokler bo kaj solnca nad nami, dokler bo kaj moči v nas, da bomo branili svoje ljudstvo". Nihče naj v tem boju ne ostane doma, kajti kdor bi ostal doma, bil bi izdajalec na svoje m d o m u. n a s v o j i v e r i, na svojem ljudstvu! Volilnim možem. Ko dojde današnja številka »Primorskega Lista11 čitaleljem v roke, dovršene bodo že po večini prvotne volitve v kmečkih občinah. S tem pa ni še vse končano, ker volitev deželnih poslancev bo 5. decembra. Zdaj bodo napredni agitatorji napeli vse moči, da bi preslepili katerega izmed naših mož. Volilni možje, ostanite zvesti beli katoliški zastavi, na katero ste voljeni! Ne glejte ni; na levo ne na desno, ne poslušajte sleparjev, ki obetajo zlate gradove, pa nič ne store, ampak volite vsi enoglasno tako, kakor vam priporoča „Sloga“. Niti eden glas naj se ne izgubi! Zmaga naj katoliško prepričanje nad liberalnimi zmotami in sleparijami ! Pomozi llog! Farska bisaga. (Iz govora dr. Kreka pred deželno/bovškimi volitvami na Kranjskem.) Posebno sredstvo imajo liberalci v tem, ko vpijejo na ,,Tarsko11 bisago. A jaz trdim, da pri nobeni stranki ni treba toliko požrtovalnosti, kot pri naši. Pri nas ni dober vsak, ki zrn* samo jezen biti, pri nas se mora znati tudi jezo krotili, pri nas ne zadošča zabavljanje, mi hočemo pri človeku polno prepričanje, ki mora prevevati celega človeka od nog do glave. In v tem prepričanju lahko povemo liberalcem, da je njih boj laž-njiv, kajti katoliška vera, ki je izobrazila naše kraje, ne more imeti naukov, ki bi bili ljudem v škodo ! Volitev in zmaga pri Sv. Luciji na .Mostu. Dne 14. t. m. ob 8. uri pop. prišlo je na volišče 41 naprednjakov iz Loma in Hoč, ter 59 korenjakov iz Sv. Lucije in Idrije. Hazume se samo ob sebi. da so zmagali korenjaki z večino 18 glasov. — Že par dni pred volitvijo krožila je lam okoli Stopca, kjer ji; zdaj sedež županstva, s vitlu kočija iz Tolmina. Zdrdrala je tudi do Slapu. Vozila je tomin-ska viteza, ki sta namerjala na dan volitve prav s to kočijo odpeljati „Zmago“ v Tomiu, kakor so v starodavnih časih odpeljavali vitezi neveste. — Kočija je tedaj krožila okoli Stopca. Kajti tam v hiši očeta-župana št. 35 je bila skrita »Zmaga11. To smo vedeli vsi, zato smo vsi na Stopec obračali oči, zat6 je tam okoli krožila svitla kočija. 0 blažena, o srečna županova hiša, ki nosi tak zaklad — „Zmago‘l! Kdo ga vzdigne? Kdo ga dobi? V stari Odisejevi hiši so je bilo zbralo ne vem koliko snubačev iz celo Itake, da bi dobili Penelopo, v staro-častiti hiši našega očeta-župana se je pa zbralo 41 naprednjakov in 59 korenjakov, da bi dobili »Zmago11. — In res, ob 5. popoludne prikaže se „Zmaga“ na mizi pred očetom-županom, pred celo komisijo, pred naprednjaki in korenjaki. Ni bila le zračna prikazen, le potvara, o ne, bila jo prava, istinita, krasna »Zmaga11. Videli so jo vsi, čutili vsi nje pri-čujočnost. Oh, kako so jo 'naprednjaki gledali, kako po njej roko slezali, kako jo želeli objeli! Toda „Zmagau za naprednjake ni marala, še pogledala jih ni; korenjakom pa se je ljubko nasmehljala ler jim zletela veselim v naročje. — In loiiiinska viteza? Vlekla sta po temi prazno kočijo v Tomi n in bila sta šo prav zadovoljna, da sta jo po temi vlekla. Volitev na LibuSnjem. .Nič nam no morejo. Nar. pesem. Ves laži-liberalni aparat bil jo na nogah, da bi dobil z »pet naše tri može v roke. Nerodno-na| redni Podseljan iz Kobarida prepotoval je vso našo občino in strašno agitiral za tominskega kmeta (?); na Vršnem pa, kjer si ni upal mož pridobiti za svojo stranko, nagovarjal jih je, da naj nikar ne hodijo volit, ampak naj ostanejo doma, ker če gredo volit, zamerijo se ali županu ali gospodu (dal se ni nobeden pregovorili, vsa čast jim!). Njegov brat Hansel rogovilil jo po spodnjih vaseh Ladra-Smast. Oče Kotlar in učeni Fedrig delala sta zgago na Kamnem in se pridno hvalila, da je že vse njihovo (samo en dan jih je pridobil Kotlar (i, kakor so je hvalil). Trije učitelji so se trudili za kmeta-učitelja Andr. Vrtovca. Naš očka župan, ki ne storijo nobene stopinje zastonj, ampak hočejo od Občinarjev vrhu potnine še letno nagrado 1U0 K, so brusili pete, da je bilo joj, celo lagati so morali, da gredo kot nune na Kamno, pa so šli le agitirat in obetat pijače tistim, ki bodo njih volili. Pa ker ni vse nič pomagalo, poklicali so generala „Kramarjevega Drejca'1 iz Gorice in pa kmeta vseh kmetov hotelirja iz Tomina. 14. t. m. zvečer (volitev je bila 15. t. m. zjutraj, so poskusili zadnji naskok. V Ladra in Smast sta prišla kobariška generala, oba Podseljana. Skli-cavala sta volilee, plačevala pijačo, hodila že tretjič po hišah in grozila (Franc Podseljan je v neki hiši pozno po noči robantil in vpil nad gospodarjem, da če ne gre na njegovo stran volit, ga spravi na kant! To je liberalno, kaj ne g. Podseljan !!) Na Kamno pa je prišel sam general »Kramarjev Dreja'1 ali „Pepin sin“, kakor mu pravijo ■ Kamenci; priti bi moral tudi Oskar, toda on, kije kmet vseh kmetov, ne hodi rad peš ampak se le „nobel“ vozi. In res, pripeljal se je po državni cesti do »Jekličevega inalna“ in ker ni mogel črez vodo, gledal je žalostno na drugo stran. (G. Oskar! Ko bi bili Vi kot predsednik cestnega odbora popravili costo na levem bregu Sočo, bi Vam sedaj ne bilo treba gledati črez vodo ; tako pa ste delali Vi, kmet vseh kmetov le z i gospodo, da s'> lepo po gladkih cestah sprehaja krog ' mina, za kmeta, pa nisto ničesar stori Kakšen kmet sto Vi?! — Vidite, tai. se vse maščuje!) Kramarjev Dreja pa, Fedrig o tutti quanti so do pol 12 ure na Kamnom obljubovali pijačo, tobak, denar, vse, vse, kar le mogoče. — Volilnih oklicev liberalne stranke je kar mrgolelo; kar jih ni prišlo po pošti, trosil jih je učitelj Mu/nik. Ds\, vsa napredna banda se je spravila nad nas. Še na dan vo- litve ni dalo Kobaridcem doma ostati, prišli so v Ladra — pa odšli z dolgim nosom. Izmed 83 volilcev jih je prišlo na volišče 6(>. Naši možje dobili so po 51 glasov — nasprotniki pa 15. (G. Dreja o tutti <|uanli! ni bilo vredno tolikega truda!). Izvoljeni so kot volilni možje: Ivan Leben kurat, Andrej Maligoj iz Kamna in Andrej Ivančič iz Smasli; možje trdni kot skala ! Vsa čast zavednim volileem iz libušenjske in kamonske duhovnije ! Živeli! Shod na Livku. »Kaj nam pa morejo?« Nar. pesem. Na Livek je pohitelo „Kalol. polil, društvo za kobariški okraj11 v nedeljo 17. t. m. Tu sta imela meseca avgusta shod gg. Gabršček in dr. Tuma. Slovesno ju jo sprejel g. župan s slavolokom in s streljanjem topičev. Sedaj ko je imelo kat. pol. društvo svoj obhod po kobariškem okraju, so pričakovali tudi na Livku, da mora vendar enkrat priti vrsta tudi na to vas. In prišla je vrsta tudi na Livek. A se ve, g. župan, ki je veren pristaš narodno-napredne stranke, ni pričakoval tega shoda z navdušenjem, ampak s pravcatim nasprotstvom pravega narodnega naprednjaka. Sprejem g. Ciril Metoda Vuga, tajnika kat. pol. društva, je bil naravnost naprednjašk. Na griču nad L i v k o m so ga pričakovali in sprejeli štirje n aj e t i fantje z zvone-n j e m kravjih zvoncev, s t u 1 e-n j e m na lovske rogove in z brenkanjem na koso; eden pa je še posebej skušal moč svojih p I u č z vpitjem: živio Tuma! Med potjo že je srečal g. kaplana z vozom neki mož, ki mu je dobrohotno nasvetoval, naj se vrne v Kobarid, češ: g. nune le nazaj pojdite, ker tam gori vas čakajo z mačjo godbo. A g. kaplan ga je zavrnil: kaj, nazaj da bi šel? Ne! Mi gremo naprej, mi gremo naprej! In g. kaplan je šel naprej in poslušal s sladkim smehljanjem kvartet livške narodno-napredne godbe. Vse je bilo prav, samo premalo vaje so imeli, bili so preslabo uglašeni. In bolj ko se je g. kaplan bližal Livku, bolj mu je na uho udarjala livška narodno-napredna godba. Kravji zvonci so glasneje zvonili, rogovi so močneje tulili, kosa je živeje brenkala — le žal, da ti glasovi niso bili ubrani! G. kaplan je došel na Livek. Takoj ]>o blagoslovu so se vabljeni možje zbrali k shodu v stari šoli. Bilo jih je lepo število, nad 50 če tudi je g. župan zatrjeval, da ne bo nobenega. G. govornik je zbranim možem govoril v zmislu svojih prejšnjih govorov na drugih shodih knzoč na protiversko rovanje lil»<'raln«» stranke in na protikmelsko politiko li Iternlnih oditeljev. Govor so sprejeli vsi poslušalci z navdušenjem, vsi so enoglasno prijavili Imli svoj pristop li kal. pol. društvu v Kobaridu. Pod sliodno dvorano pa so se godile napredne reči. Tu je stal g. župan s svojimi podrepniki, ki so z živio klici dr. Tumi kazali, kakšnega duha so. liil je skrivnostno-sladko-ginljiv prizor. Tudi zapeli so vmes, seve sladko ginjeno, njih glasovi so liili ubrani kakor kravji zvonci pri sprejemu nad Livkom. Dika med njimi je bil g. župan sam, ki ji? s svojim surovim nastopom pokazal moralno vrednost narodno-napredue stranke. Pošteni Livčani so se zgražali nad njegovim obnašanjem, sramovali so se svojega župana! Ubogi narod slovenski, če od takih Ijudij pričakuješ osrečenja! Ubogi narod slovenski! Sbod se je vkljub temu napred-njaškemu nastopu mirno in lepo dovršil. Govornika v sobani prvega nadstropja ni to nič motilo. Surovo obnašanje liberalnih pijančkov je poštene može le še bolj utrdilo v njih kat. stvari. Shodu je predsedoval g. Ivan Medveš, bivši župan, ki je častno rešil svojo nalogo; pozval je tudi zbrane može k složnemu delovanju za kat. stvar ter s studom kazal na narodno - napredno stranko, katere sadovi so se kazali ravno pod sliodno dvorano. Veliko veselost je vzbudil k sklepu še g. Anton Jug rekoč: ..Predragi, res žalostno in sramotno bi bilo za nas go-riške Slovence, ako bi morali iti šele na Kranjsko po enega liberalnega poslanca na posodo!“ Shod se je zaključil s primernim pozivom domačega g. kurata, naj delujejo vedno vsi v složnosti pod geslom: vse za vero, dom, cesarja, ter z živio-klici na nar. kat. stranko ! Ljudstvo na Livku se zaveda, vstaja. Prej ali slej se bo tudi popolnoma olre-slo upliva liberalne narodno-napredne stranke! Saj je bilo preteklo nedeljo samo priča, kakšne sadove rodi ta narodno-izdajska klika. Mi samo še kličemo: Livek, dvigni se, dokler ni prepozno! Naše geslo ostane: Mi gremo naprej, mi gremo naprej! Volilni shod v St. Petni. „Sloga“ je sklicala volilni sbod v Št. Petru, da navduši naše volilce za sveto stvar. Navzočevali so domači in in nekateri vrtojhenski volilci. Prvi je govoril domači kapelan č. g Zakrajšek, kot predsednik shodu, za njim je govoril odbornik ,.Sloge", č. g. Dermastia o programu stranke ler o pogubnem početju naprednjakov. Volilci so opetovano mirno pritrjevali ter ob koncu se izjavili, da kot en mož nastopijo pri prvotni volilvi. Po shodu smo se še nekoliko pomudili ob kozarcu vina v družbi vrlega starešinstva ter drugih mož. Vrli šentpeterski pevci pa so nas zabavali s krasnim petjem. Slava vrlim možem in izbornim pevcem! Shod „S1ok«*“ v Sv. Križu. V S v. Križu na Vipavskem sta bila v nedeljo dva shoda. Polit, društvo „Sloga“ je sklicalo zaupni shod, dr. Tuma kakor je sam govoril, pa javen. Na po- I.ISTKK. Česa nas uči narava? (1*0 numikein izvirniku). Med učenci Hilela, imenitnega judovskega pismouka, je bil mladenič z imenom Sabot; temu je mrzilo vsako delo, vdajal se je lenobi in nemarnosti. Hilel pa je skrbel za mladeniča; sklenil je pri sebi, da ga hoče poboljšati. V ta namen ga pelje ven iz Jeruzalema v dolino Hinon. V lej dolini je ležala umazana mlaka, polna črvičja in mrčesov, pokrila s smrdljivim plevelom. Ko dospeta v dolino, ustavi llilel svoj korak ter reče: „Tu se odpočijva po dolgi poti!“ Učenec pa se začudi: „Zakaj, učenik, ravno ob tej smrdljivi vodi? Ali ne čutiš, kak strupen zrak se vzdiguje iz nje?-1 „Prav praviš, sin inoj“, odgovori učitelj, „ta močvir je podoben duši lenega človeka. Kdo se more muditi v njegovi bližini?•* Potem pelje Hilel mladeniča k pusti njivi, kjer je rastlo trnje in osat; pod njim pa se je dušilo žito in drugo žlahtno zelje. Zopet se nasloni Hilel na svojo palico in reče: „Glej! Ta njiva ima dobro zemljo; lahko bi rodilu marsikaj, kar vabilo polil, društva .Sloga'1 se je odzvalo veliko nad 200 mož, med lemi skoro vsi volilci Kri/,ko županij«!. Okolo dr. Tumo pa st! je zbralo nekaj Ajdovcev, nekaj soeijalno-demo-kratskih Cestarjev in Lokavčanov, par Dobravcev, kak Žabeljc in pa nekaj radovednih ljudij, ki so si hoteli ogledali moža, ki zna po zatrdilu svojih pristašev prenašali hribe in doline. Izjava. /, ozirom na krive in napačne vesti. ki jih raznašajo ,.Soča“ in njeni pomagači po Krasu, naznanjam s tem, da je naš dosedanji poslanec g. dr. Abram meni in g. vitezu Josipu Fabiani ju, ko sva mu v depulaciji ponudila deželno-zborski mandat, odvrnil, da ni še nikdar kaudidoval in da tudi zdaj ne kandiduje, da je pa voljan v s prejeti mandat iz rok k raških volilcev. — Mi Kraševci pa smemo po vsej pravici veseli bili takega odličnega poslanca. — V Komnu li). novembra 19ul. Jos. Kovačič. Liberalci proti kmetom. Liberalci trde o volitvah, da so prijatelji krnela. Poglejmo le prijatelje bolj oil blizu! Ko se je vslanovil na Dunaju slovensko hrvatski kiub, tedaj so slovenski liberalni poslanci zahtevali, da se iz programa izpuste besede, da bodo klub v prvi vrsti deloval za kmeta. In s temi liberalci je Oskar Gaberšček na Dunaju v zvezi! Kmetje, odprite oči in pošljite Oskar Gabrščeka zopet v k r č m o ! Ob drugi priliki je rekel dr. Tavčar, vodja slovenskih liberalcev: „Tisti, ki v s e I e j n a g I a š a potre h e k m e tike ga stanu, napačno postopa". Tako govori vodja slovenskih liberalcev. In ž njim soglašajo naši goriški liberalci, ki hočejo bili kmečki zastopniki. Goriški kmetje! Ne dajte se slepiti! Volile take zastopnike, ki bodo v prvi vrsti delovali za kmeta in ki vselej naglašajo potrebe kmečkega slanu. Kol kmetje drugih zastopnikov in; potrebujete; Kateri je najbolj neodvisen napredni kandidat ? Urez dvoma Andrej Vrtovec, ki raz-ven od „Ljudske posojilnice11 v Gorici ni odvisen od nikogar. On se boji samo dr. Tume in drugega nikogar. Izid prvotnih volitev. V tol m i n s k e m o k r a j u je zmagala „Slogina-'stranka v Holcu z 1 vol. m., v Log u z 1 vol. m., v Soči z I vol. m., v Trenti z 1 vol. m., pri sv. Luciji s 5 vol. m., na Libušnjem s U vol. m., v Cerknem z 12 vol. m., na Št. Viški gori s 4 vol. m., Š e-h r olje z 2 v. m. Zmaga ..Sloge-1 v to-minskem okraju je zagotovljena. Živio! V g o r i š k e m o kraj u smo zmagali sijajno v Podgori s 7 vol. m., v Černič ali s 8 vol. m., v Čepovanu z 2 vol. m., v Št. Ferjanu s T> vol. m., v Šempasu s 5 vol. m, v Vrlo v i n u z 1 vol. m., v K a m n j a h z 1 vol. m., v Skriljah z ‘2 vol. in., na V o g e r s k e m z I vol. m., v Sv. K r i -ž u s o v. m., v Lokav c u s 3 v. m, v Št. Pet r u s 3 v. m. Kakor je videti, ho vrla g o r i š k a okolica volila s k o raj enoglasno „S 1 o g i n e“ k a n d i d a t e. je človeku v korist in zabavo. A so jo pozabili obdelati. Zalo redi sedaj le trnje, esat in strupena zelišča; v njih pa gnezdijo kače. Poprej si videl dušo — sedaj glej življenje lenega č I o v e k a“. Pri teh besedah se je polastil Sa-bota sram m kes. „Učenik“, je vskliknil, „čeinu me vodiš v tako pust in žalosten kraj V Ta mi očita žalostni slan moje duše in mojega življenja11, llilel pa odgovori: „Ker nisi bolel verovati mojim besedam, sem poskušal, ali ima glas narave kaj moči do tvojega srca“. Sabot pa stisne roko svojemu učitelju rekoč: „Dobro se ti je posrečilo; novo življenje se je pričelo v meni, boš videl". Tako je res bilo. Sftbot je poslal vrl mladenič. Na to ga je peljal llilel v rodovitno dolino ob bistrem potoku, kateri je v lahnih ovinkih šumljal med rodovitnim drevjem in temnozelenim grmovjem ter med cvetočimi travniki. ,, I u glej“, je govoril starec veselemu mladeniču, ,.tu glej podobo svojega novega do-lavnega življenja. Narava, ki te je posvarila, naj te sedaj še poplača. Njena miloba in lepota je le onemu v veselje, ki zre v ž i v j e n j u narave podobo svojega življenj a-1. V s e ž a n s k e m o k r a j u smo zmagali v Štjaku z 2 vol m., v Sem-p o I a j u z I vol. m., v Zgoniku z 2 vol. m. v K o m n u s 4 vol. m., v S k r-b i n i z I vol. m , na V o j š č i c i z I v. III. Od drugod nimamo poročil. Politični pregled. Soja državnoga zbora 14. t. m. ; — Na dnevnem redu je bil n;;jni pred-' log poslanca Fisenkolba z dne 22. m. i m., da naj vlada predloži zbornici zakon p r o I i cerkveni m r e d o v o m. Moj zelo h u r n i m i prizori se je razprava prekinila. Seja državnoga zbora dne 19. t. m. — Poslanec Schumeier je utemeljeval svoj predlog proti cerkvenim kongregacijam in za odpravo paragrafa o moten j u v e r e. Kakor je videli, so se začela razpravljati v državnem zboru le verska vprašanja! Proti govoru poslanca Eisen-kolba o cerkvenih redovih v državnem zboru dne 14. t. m. je katoliško nemško društvo napravilo protest, kojemu se je pridružil tudi minisierski preds. Korber, železniški minister \Vitlok, finančni minister B o h m - H a v e r k. minister zunanjih zadev G o I u c h o\vsk i in dunajski župan L neg er. Parlamontarna kriza. — Haz-mere v državnem zboru postajajo vedno bolj žalostne. Delo ne gre prav nič naprej. Govori se o odstopu ministerskega predsednika Korberja in o razpustu d rža v n e g a z b o ra. Vojna v južni Afriki. — Angleži se v silnih stiskali, ki jim jih prizade* vije vojna v južni Afriki, tolažijo kakor morejo. Da so zabredli, to čutijo s kraljem vred tudi vsi državniki, pa skušajo svoj korak opravičili na razne načine. Jeden teh je govor Chamberlainov in vojnega ministra Brodricka, češ da razne druge civilizovane države v svojih vojnah niso nič bolj človeško postopale kakor postopa Anglija z Buri. S lem hočeta ministra oprali svojo vesi pred an-gležkim narodom, a sta izzvala le novoljo. Kajti resnica ji!, da gre angležkim vojakom v Afriki čedalje slabeje. V zadnjem času se je v vojaštvu pojavila velika umrljivost vsled raznih nalezljivih bolez-nij, kar provzroča velikih skrbij vojnemu ministru in je začela vlada jemali že svoje vojaštvo iz Indije, kjer jih krvavo potrebuje z ozirom na Kusijo. Predsednik transvaalske repub. Kriiger je baje naznanil angležki vladi mirovne pogoje. Ti so: Angleži imajo potegnili vse svoje vojaštvo iz obeh burskih republik; Burom se mora pustiti popolna neodvisnost in vsak burski podanik mora bili pomiloščen radi udeležbe vojne. Angleži m »rajo Burom povrniti vso škodo na posesti in povrniti vse vojne stroške. Buri pa prepustijo Angležem vse zlale rudnike. Ni še znano, ali Angleži sprejmejo te pogoje, vendar se čuje, da so pripravljeni skleniti mir pod častnimi pogoji za se in za Bure. Novice. Širite „Primorski List“! Izkušnja zadnjih dni naš uči, da so se volilci v onih krajih, kamor zahajata v obilnem številu lista ..Gorica'1 in »Primorski List“, krepko ustavili liberalizmu. V onih krajih pa, kjer ni teli listov, so naši podlegli. Hojaki širite tedaj naše liste! Ob lej priliki prosimo ponovno vse gg. naročnike, naj nam prej ko mogoče dopošljejo dolžno naročnino. Srebrni jubilej papeževanja Leona XIII. — Dne 19. februarja prihodnjega leta se /.vrši 24. lelo, kar vlada katoliško cerkev Leon XIII. line 20. februarja pa nastopi 25. leto svojega slavnega papešlva. „Slovenski List'1 priporoča naj hi to redko svečanost praznovali Slovenci in Hrvatje skupno v Ljubljani. Hrvatski lisi „Vrhbosna“ pozdravlja to misel z velikim veseljem. Presbitcrij stolne cerkve v (Jerici je sedaj predmet splošnega občudovanja. Prenovljenje slik, kakor tudi nove slike so mojslersko delo. G. Medi-clier, akademiški slikar z Dunaja, si je v goriški stolni cerkvi napravil res trajen spomenik. Hvala in čast tudi mon-signoru dr. Sedeju, ki je kot župnik mnogo skrbel, da seje delo dobro izvršilo. Hoj ’/.a domovinsko pravico v Gorici. — V nedeljo dne 17. t. m. se je zbralo v delavski sobi ogromno število družinskih očetov in delavcev, katerim je goriški mestni magistrat odbil prošnjo za sprejem v goriško domovinsko zvezo. Skoro vse prošnjo so bile pravilno sestavljene. Za vse le se napravi rekurz na tržaško namestništvo. Prošnje pa, kateri! niso imele dovolj prilog, treba spo-polnili. V lorek je delavsko društvo imelo v svojih prostorih od 9. do polmlne posebnega uradnika, ki je ljudem pomagal pri sestavljanju rekurzov. Nadzorstvo slovenskih ljudskih in obrtnih šol v mestu Gorica, v Goriški okolici in v Gradiščanskem polit, okraju. — V zadnji štev. smo poročali, da je Nj. Vel. cesar imenovalo gosp. Štefana K r i ž n i č a, ravnatelja na luk. ženskem izobraževališču strokovnim udom c. kr. deželnega šolskega svela go-riškega. Zdaj pa doznajemo, da mu jo minister za uk in bogočastje poveril tudi posle deželnega šolskega nadzornika za slovensko ljudske in obrtne šole v meslu Gorica, v goriški okolici in v gradiščanskem političnem okraju. Prošnja. — Kakor vsako leto, tako je tudi letos potreba prirediti revni mladini v ..Šolskem Domu“ običajno božičnico. Cenjene g.čne učiteljice so blage volje prevzele nabiranje daril za ta namen. Prijatelji revne mladine se tem potom uljudno prosijo, darovati v ta blag namen ali v denarju ali v blagu (usnje, tkanina). Mladiuoljnbi na deželi se naprosijo pismenim polom; ako bi pa kedo ne dobil pisma in želi kaj darovati, naj blagovoli poslali podpisanemu vodstvu. Za vsak dar se zahvaljuje Vodstvo ljudske šole v „Šolskein Doinu“ v Gorici dne 15. nov. 1901. f Tomaž Geriu, profesor bogoslovja v Gorici, je po dolgi in mučni bolezni umrl v pondeljek. Rodil se je v Cerknem 21. decembra 184(5, v mašnika posvečen je bil 30. avgusta 1874. Služboval je v Ročinju, Vedrijanu, v Avčah, v stolni cerkvi kol vikar in slednjič kol profesor bogoslovja. V svojih službah je vžival občno spoštovanje pri ljudstvu in duhovščini. Kol profesor bogoslovja je sestavil nauk o dušnem pastirstvu v latinskem jeziku in ga natisnil kol rokopis. To delo je zelo natančno in temeljito. V predzadnji dobi je bil deželni poslanec, a je radi nesoglasja s tovariši še pred časom odložil mandat. Slovenskemu „Alojzijovišču“ je bil ustanovnik, on mu jo sestavil tudi pravila. Svoje skromno imetje je zapustil deškemu semenišču. Pogreba se je udeležil profesorski zbor z rektorjem monsign. Gabrijevčičem, vsi bogoslovci, mnogo drugih duhovnikov, okrajni glavar grof Atlems, mnogo svetne inteligence, gojenci deškega semenišča in „Alojzijevišča“ in mnogo drugega ljudstva. Svetila mu večna luč ! Umrl je v Rubijah v soboto zvečer gosp. Gregor Mrevlje, zadet od kapi. Pokojnik je bil oskrlm k mlina bar. Bianchi-ja. V soboto zvečer se je pripravljal v Gorico k družini, a zadela ga je kap. Z Idrije pri Bači. — Dne 14. t. m. smo spremili k večnemu počitku lv. Kovačiča z Idrije, po domače „Batišta“. Ranjki je bil mož veren — večkrat je tožil o pohujšanju naprednih listov — značajen, blagega srca, ki je ljudem v denarnih zadregah rad pomagal, večkrat celo v svojo škodo. Ko je bil gospodarstvo nastopil, je bilo premoženje zadolženo in zanemarjeno ; s pridnostjo varčnostjo in naprednim gospodarjenjem je premoženje tako povzdignil, da je zdaj prvo ne samo na Idriji, ampak daleč na okoli. Bil je več let občinski zastopnik in zdaj podžupan. — Pogreb je vodil domači g. župnik z asistenco dveh gg. sosedov. Dasiravno je bilo slabo vreme, se je pogreba udeležilo celo slarašinstvo z županom in veliko ljudstva, kar je pričalo, kako priljubljen je bil pokojni. Svetila mu večna luč! Iz Str/.išč. — Na dan grahovske volitve, t. j. 10. novembra okoli (j. zjutraj prevrnila se je malo gori od Hudejužne kočija v silno narastlo vodo Bačo. Vtonil je hlapec, oziroma kočijaž, neki podjetnik, ki se je ž njim peljal, in konj. Hlapec bil je doma iz Tolmina, podjetnik iz Bovca, konj in kočija bila sta Dušnikova, oziroma Pičulinova na Grahovem. Vtop-Ijenca bila sla 18. nov. oh 3. pop. pokopana v Stržiščih. — Dva volička pripeljala sta globoko iz doline v visoko Stržišče dve krsti drugo vrhu druge. Ne matere, ne očeta, ne bratov, ne sester, ne prijateljev, ne znancev obeh rajnikov ni bilo pri pogrebu... Le tukajšnji vi*rni l.jml.ji* molili so za neznana ponesrečenca, ko sta se njuni krsli pogreznili v hladno gomilo... — Daj jima Hoj,' večni mir in pokoj! — Velika nesreč«. — IH. t. m. sla peljala posestnik Andrej Orne pok. Andr. iz Vrtojbe in njegov namenjen zel, 23-lelni Jože Lasič, na vozu, pred katerem je bilo vpreženih par volov in jedcu konj, steljo in drva proti domu. Kar se med poloma zvrne voz in pade na Lasiča tako nesrečno, da je bil pri isti priliki mrtev. Črne je bil vendar toliko srečnejši, da mu je padel voz le na truplo in ne na glavo, potrlo pa ga j«; hudo po nogah in životu. To nesrečo je videl neki delavec na polju in je tekel pomagat, a sam ni im igel opravili ničesar, pritekla je tudi neka deklica in la je sklicala s polja ljudi, ki so prihiteli in odstranili voz. Oba ponesrečenca so dvignili in nesli domov. Dve leti stara deklica /gorela. —• V llruševici na Krasu je dne 2 t. m. zgorela dveletna deklica Bizjakova. Stariši pazite na otroke. Že zopet otrok zgorel. — V Šempasu je padel 10. t. rn. krog poludne otrok Vincenca Brankoviča v ogenj. Ta čas ni bilo ravno nikogar doma, ker oče je šel v Gorico, stare ji brat pa, kleri je bil doma za varuha, je ravno ta čas volu napajal. Otrok se je močno opekel in v velikih bolečinah po noči umrl. Šlariši, ne puščajte otrok samih! Z Vipavskega 14. nov. (Izv. dop.) Kako slabo uplivajo liberalni lažnjivi nauki na nerazsodno mladino, imamo tukaj pred seboj več očitnih djanj in žalostnih dogodeb, za ktere so največ odgovorni le surovi liberalni časniki, ki či-nijo mladino podivjali, kakor je to sam skušal in spričal lastnoročno znani bivši gabrski učitelj Fr. Srebrnič. Tega učitelja je liberalizem moralno uničil kol za očitno kazen, kam pride ljudstvo, ki veruje lažilibpralizmu. To spričuje zadostno njegova znana „izjava“ z lastnoročnim podpisom. A seme, ktero jn v Gabrijah zasejal, nosi že zdaj grenk sad. Priča temu sto med drugim te dve žalostni do-godbi. Neki mladenič je surovo klel Mater Božjo iti Boga, ter zaničljivo govoril zoper sv. vero; tudi presvetlega cesarja je utikal vmes. A surovež ni vedel, da ga posluša na dopust došli orožnik — (postajevodja A. P.), ki ga iz zakotja prime takoj radi motenja vere in žaljenja veličanstva cesarja, ter sporoči ustmeno svojo pritožbo c. kr. sodniji v Ajdovščini, ki jo je djalo dne 12. t. m. na zapisnik za obravnavo po državnem pravdniku v Gorici, ki takšnemu pohujšanju gotovo ne bo prizanesel. Žaljivih besed ni slišal le orožnik ampak še mnogo drugih prič. Druga dogodim pa je ta: Neki mladenič, znan brezverec in bogokletec (I. G.), je dne 12. t. m. cel dan v svoji pijanosti rogovilil po vasi G. ter preklinjal vse, kar je svetega, kakor obsedenec. Ko pa pride istega dne zvečer že ves vpe-lian k nekemu sosedu, zaspi na klopici tna ognjišču, kjer je ravno vrela voda za polento. V spanju pa se zavali v mali kotel, v kteri so ravno nasuli moko, in sicer z glavo noter tako, da si je z vrelo vodo oparil od zadej glavo in nevarno tudi ves hrbet. Domači so priskočili takoj na pomoč; sicer bi bil gotovo za smrt oparjen! Vsi občani, ki so ga videli ta dan rogoviliti, preklinjati in razsajali po raznih hišah in se mu ni upal nihče ustavljati, ker je bruhal iz sebe strahovito bogokletstvo, prav po načinu samega zelenca — peklenščeka, trdijo, da to ni noben slučaj, — saj slučaja prav za prav ni po nauku katol. vere, — marveč očitna kazen za ostudno bogokletstvo, katerega se je navzel po naukih lažiliberalnih listov in slabih tovarišev. Oba ta tu omenjena in od pisca tega zajamčena dogodka dajeta pač misliti, kam dovede nerazsodno mladino brezvestno časopisje! Gorje svetu radi pohujšanja! ne kliče zastonj naš božji Zveličar. — Tretji liberalec v isti vasi je nek A. N., ki je svoje sinove naučil vpiti: „ Ž i v i o Tuma!“ Temu so to jesen morali operirali oko v tržaški bolnišnici, vsled česa je pa še vedno v nevarnosti zgubiti vid, morda zato, ker je preveč upil s sinom („železnim tičem“, kakor ga ljudstvo zove) „živio Tuina“ itd. H koncu naj še omenim, da je dne 13. t. m. umrl bivši župan g. Leop. Žgur na Gočah. Pogreb je bil 15. t. m. ob 2. popoludne. Umrl je lepo spravljen z Bogom v izgled vsem še kaj razsodnim liberalcem tu in drugod ! Z vipavske doline. - Liberalci so tukaj agilovali tudi z notico, ki jo je uni dau prinesla „Soča“, da dobiva namreč neki dekan na Vipavskem za 4 imiše od toliko in (oliko hišnih številk toliko in loliko vina, ki znaša po poprečni ceni petnajstih goldinarjev blizu -400 goldinarjev. Podpisani bi paprašalg. Gabrščeka, ali dobiva za „Sočo“ in »Primorca44 vso naročnino in v polnem znesku? Povprečno ceno zadevnega vina najde rečeni gospod vsaj s posredovanjem dotič-nega dopisnika lahko pri g. Zepeljnu, ki bo znašala blizu tretjino manj. — In pa tista vedra — oj groza ! — ne dobiva podpisanec za maše, dobiva jih čisto samo le za svojih 24 „prostih“ ur na dan skoz celo leto. Maše mu plačuje cerkev. Pa še to-le! Kar se liče naših „go-Ijufij“ pri fasijah, bodi znano tudi širšim krogom, da se mi je vinska cena znižala v samem Trstu za nad 58 K skupnega zneska. Neki dekan na Vipavskem. Iz Komna. — Dne 18. t. m. pokazali smo, da Komen ni še tako liberalen, kakor ga far Im ,.Soča“. Volili smo po „Sloginenr‘ geslu: Vse za vero, dom, cesarja! Pritisk od nasprotne strani je bil silen, a gospodje niso bili kos krepkim kmetom, ki so od vseli strani pritisnili v volilno dvorano. Mirovala je šola, silno je delal parni mlin, iz Tomačevice je tekal frakolin, a vse zaman. Zmaga je iKiia ! — Volitev v Komnu. — V pondeljek ob U. uri zjutraj je prišlo h kratu 52 naših volilcev v volilno dvorano. Naprednjakov je bilo le 48. Ob 9. uri in pol je napredne obraze mrtvaški pot oblil. Še štirje glasi jim manjkajo, a vse kolo so že preiskali. Neka modra.glava se spomni za neki nemški glas. V dveh minutah pripeljejo to nemško dušo pred volilno komisijo. G. kr. komisar pregleda imenik, a nemška duša ni bila vpisana. Za tem jo nagloma oblak pripeljal nekega kancelista. Naprednjaki so mislili: Ta je že naš! Volil pa je na našo stran! Kazalo pri uri je že kazalo na enajst. Volilna soba so zapre. Zdaj prisopiha ves moker star na eno oko slop mož. Volilci so mu svetovali, da naj na duri potrka ali pa da naj orožnika prosi, da mu pusti noter. Drugi pa so mu svetovali, da naj se varuje, da ne dobi pljučnici*, ker je bil ves moker, a zrak hladen. Naprednjaki pa so vpili, zakaj niso ponj poslali nekega majhnega kočijaža, ki je bil ondi in bi ga bil o pravem času pripeljal. Vso zastonj! Vra la volilne sobe se za nekoliko časa odpro i n zmaga je bila n a š a! Naprednjaki so imeli vse lope načrte, ako zmagajo. Nosili bi zastavo po Komnu in kričali: Živio dr. 000! Iz Volčjigradn. — Dne 18. I. m. ob I. uri pop. zaplapolala je naša društvena zaslava, kajti vračali so se polnoštevilno volilci s Komenskega volišča. Na obrazih se jim je videla zadovoljnost. Podali so se skupno v društveno krčmo, kjer so se stari in mladi prav lepo razveseljevali. Zvečer so se mirno razšli želeč si še mnogo takih dni. Razgrajača ni bilo med njimi. Opazovalec. Dutovlje. — 0 volit vi volilnih mož za deželni zbor dne 15. I. m. so pri nas zmagali nasprotniki in lo z velikim naporom in s pomočjo denarja. Volile«? so mamili z raznimi praznimi obljubami, kakor na pr. s postajo v Dutovljah. Ubogo ljudstvo je verovalo, dasi je bilo že večkrat prevarjeno. Naš zvon bi moral lepšo peti, naše orgije lepše doneti, kje so pa vodnjaki in potrebna napajališča itd. ? Da bi Jeremija živel, bi gotovo zapel je-remijado! V čem da napredujejo naši naprednjaki. so pokazali dovolj na dan volitve zvečer. Vprizorili so mimo poslopja č. g. F. Jonke-ta demonstracijo. Prepevali so nedostojne pesmi itd. Imamo namreč dobrega duhovnika. Za njegov trud pa mu nasprotujejo. Sramota! V poslednjem času je občinski sluga delil Tumovo poslanico goriškemu ljudstvu. V tej poslanici pa se vendar ne čila tako grd nauk, kakor se ga drže naši naprednjaki. Učenci nadkriljujejo učenika! Pri vsem tem je upati, da se bodo tudi našemu ljudstvu razjasnili dnevi in da vtegnejo spregledati svojo zmoto. O tej priliki omenim, da se je tu-kajšnemu posestniku J. Vrabcu opek ‘I otrok tako hudo, da je umrl. Iz Kožlmne. — Dno 13. I. m. smo imeli volitev treh volilnih mož. Izvoljeni so bili enoglasno sledeči: (1. g. Josip Golja, župnik v Kožbani, g. Mariin Kabaj iz Belega (obč. odbornik) in g. Anton Kr-zelič iz Itrezovka (obč. odb.). Mi napredujemo! Pijančki pa le v krčmi napredujejo, ko par kozarčkov zvrnejo. Mi hočemo pogumno in složno napredovali. Liberalno pijančke pa brcnemo v stran, da nam ostane čisla pot. Št. ViSka gora. — Zmagali smo! Naši so vsi 4 volilni možje. Vse silo so napeli naši naprednjaki. Zbobnali so skupaj vse, kar je bilo sploh mogoče, da so dosegli sveto število 33. Na konjih so jih skupaj nosili, pa jo le manjkalo še 12 volilcev. Vrtovec in Oskar sta pa nas žegnala in panala na dan volitve z Ga-borščekovim kalamonom. Da, pritisk je bil silen — a resnica je še silneja in prej ali slej prodore na dan. Ljudstvu se zdi napredna gonja vže ostudna. Ljudje ki ne poznajo cerkve od znotraj, ljudje ki posvečujejo nedelje in praznike po krčmah, ljudje, ki mladino pohujšujejo z razširjevanjem liberalnih časopisov, ljudje ki nesramno govore in kar je božjega in svetega zasramujejo, ljudje, ki se pregledovanja občinskih računov tako boje, da jih morajo skrivaj, po noči prepisovati in nekoliko v redili, da ne nastane joj in gorje — ljudje, ki ne znajo niti preprostega testamenta spisati, skratka, ljudje ki nimajo vere in strahu božjega več v srcu — taki ljudje brez vesti naj bodo voditelji k a t o I i-sk o g a lj u d s t v a! Da, dolenja Trebuša se jo zganila, „črna tema“ jo pokukala na <-oro — in mahoma je zapihala druga sapa. Vsa čast Vam vrli Trebušani, le skupno po tej poti naprej — ki jo edino prava, da se otresete neljubih gostov, ki bi radi vse pohujšali in zapeljali. Vi sle jeli posnemali naše sosedno rojake, pogumno Pečane, ki kakor on mož nastopajo združeno proti novodobnemu sovražniku kmeta in cerkve — proti liberalstvu. Vztrajajmo nekaj let tako in ljulka Iiberalslva pojde tja, kamor spada, na smetišče in blagodejni mir bnilo zavladal v občini. Kmetje naprej — ne nazaj! Kmetje pogumno združeni pod zastavo sv. cerkve! Nikdo ne propade, ki se nje drži. Gospodoma učiteljema Jelinčiču in Hakovščeku pa priporočamo za e n k ral minulo katastrofo v premislek iu preudarek za prihodnost. Kdor visoko leta — nizko pade! Zavedni volilci v Čepovnnu. — Čepovanski volilci zbrali so so pred vo-litvijo v zasebni hiši g. Št. Kofola. Od lam so se podali na volišče ter izvolili za volilne može možake poštenjake, ki bodo oddali svoji glas za „Slogine“ kandidate. Po volitvi zbrali so se zopet lam ter si dali prinesti lija iz gostilno nekoliko pijače, da so so tam okrepčali ter slavili zmago dobre stvari nad zmoto. Pa to pijačo ne le da so si sami plačali, marveč zbrali so za politično društvo „Sloga“ 10 K 2 v, h kateremu znesku je dodal volilni mož g. Šuligoj še 10 K. Živeli zavedni volilci! Kako drugače pa so ravnali zapeljanci in prodanci, o tem bodo govorila poročila iz raznih krajev, posebno pa s Krasa. Da je bil la dan napredni zaupnik Sauli napihnen in od jeze rudeč ko rak, ni nam treba še posebej povedati. Josip Štrekolj, učitelj v Komnu, se je oglasil v „Sočr‘ št. 120 proti primorskemu Listu“ tako surovo, da bi kaj takega ne pristojalo niti najbolj neolikanemu človeka. Naše somišljenike, ka-toliško-narodne može. imenuje ,,ostanke iz prejšnih časov lanatizovanih neukih bitij" (Zapomnile si to, Koinenci!). Duhovnike imenuje ,.posvečene gospode, ki rabijo sredstva, ki niso sveta'4. O „Pri-nrorskem Lislu“ pravi, da mu ,.laž, obrekovanje in opravljanje polni predale". Nazadnje pa nas primerja psu in citira pasje besede: „Pinč privzdigni svojo nogo in spusti nanj svojo sramoto41. Fej, surovost smrdljiva! Rojakom povemo, da j« ta^ učitelj bral liberalnega kandidata Alojzija Štroklja in pa slaboznanega škocijanskega učitelja Albina. Ali res nima šolska oblast bolj olikanega človeka za Komen? Pijančki okolu „t»oče“ so začeli prebirati „Življenje svetnikov4. V zadnji številki navajajo v uvodnem članku besede sv. Hildegarde, da bo namreč ljudstvo duhovne iu škofe zavrglo, jih oropalo in prepodilo, ker n;so spolnjevali svoje dolžnosti in kor so se svojimi grehi Jagnje božje od selu« odgnali. Kaj naj rečemo na lo? Pijančki so ga spili par kvarlinčkov preveč, kajti le besede sv. Hildegarde merijo na nemarne duhovne, ki puščajo volkove med svojo čredo, ne pa na našo pridno duhovščino, ki se neumorno in nevstrašno bori zoper pogubni liberalizem v cerkvi in zunaj cerkve! Sicer pa povemo liberalcem, da čo hočejo zmagati, morajo posluževali se naukov sv. Gregorja, kor g o r pomaga le sv. Gregor. Iianjaluka dne 17. nov. —Naznanjamo vam veselo novico. Blagorodni g. Simon Kornfi d. predsednik oki >.ue sodnije, ki je bil judovske vere. danes prejel sv. krst. Sveto opravilo jpravil sam presvilli škof. Otroci so bin vsi že prej krščeni. Bilo mu je v izvoličanje! Pobiranje deželne dav&člne na pivo v lastni upravi. — Deželni odbor je razposlal le dni vsim županstvom po-knežene grofovino Goriške in Gradiške sledečo okrožnico z dotično izpraševalno polo, ki se tako glasi: Da prične deželni odbor s študijami 0 načinu pobiranja deželne davščino na pivo, koja bi donašala deželnemu zakladu večjo koristi od sedanjih, ne da bi se vsled tega niti najmanj nadlegovali prizadeli obrtniki, obrača se deželni odbor na vsa županstva poknožene grofovino Goriško-Gradiščanske z vabilom, da natančno izpolnijo privilo izpraševalno polo, ki naj se potem odtrže in z obratno pošto semkaj vrne. Za domačo obrt. — G. kr. trgovinsko ministerslvo so pritožuje zbok ponovnih slučajev, da se pri oddajanju javnih dol dajo prednost tuji obrti pred domačo. Vsled tega so je obrnilo c. kr. trgovinsko ministerslvo v svojem iu v imenu c. k. minislorslva notranjih zadev na deželni odbor s prošnjo, da priporoča podrejenim avtonomnim zaslopoin v deželi, naj dajejo prednost izdelkom domače obrti prod onimi iz inozemstva, in to povsod, kjer so gre za javne naprave, posebno pa pri zidanju vodovodov, pri upeljavi javne razsvitljave itd. Društvo sv. Cecilije bo imelo prihodnji četrtek l. j. 28, novembra svoj občni zbor. — Ob 10. bo v stolni cerkvi slovesna sv. maša. Pela so bo Fr. Kone-nova triglasna maša (op. Kij.lntr. in Gonim. Koralno. Grad. Gloriosus Deus. Olfert. Mirabilis Deus 2 gl. z orgijami od Quad-lliog-a. Po sv. maši zborovanje v hiši, kjer jo llilarijanska tiskarna. Nagovor predsednikov. Tajnikovo in blagajnikovo poročilo obeli oddelkov. Bazni predlogi. Volitev novega odbora. Prijatelje pravega cerkvenega petja vabi prijazno odbor. Za Alojzije višče: Preč. gosp. Jož. Mašera 20 K; o priliki ženitvanjsko gostijo g. Ani. Breščak z g. Olgico Šiuigo-jevo nabrali 12 K f>0 v; g. Al. Gorte t K. Bog stotero povrni! V najem se odda soba z opravo v semeniški ulici št. it. Oglasiti so je istolam pri gospoj Zdravijo. Bazne dopise smo dobili prekasno, zalo smo je oddali uredništvu ,.Gorice44. Socijalne drobtinice. D zasebni lasti. —- 12. Še par dokazov, daje p ra v odo I r a j n o 1 a s t ič I o v o š k i n a r a v i vrojeno. Človek ima vrojeno pravo svobodno razvijati dušno in telesne zmožnosti ter jih spopolnjevati. V tem pravu pa je že obseženo pravo pridobivali si trajno last, kajti brez to hi se človek sploh ne mogel razvijati in spopolnjevati. Brez trajne lasti hi človek ne imel niti veselja, niti sredstev uiti časa za dušni in telesni razvoj. Človeško življenje bi v tem slučaju ne bilo drugega ko bedno životarenje. Tomu pa jo nasprolna-človeška narava, ki leži neprestano po razvoju in po popolnosti. Trajna last jo tedaj naravna človeška zahteva. Dalje! Vesoljni človeški rod je bil o vseh časih prepričan, da je trajna last opravičena. Pri vseh narmlih celeg;i sveta najdemo zemljišča, stanovanja itd. trajno razdeljena. V7 najnovejšem čmsu so res hoteli nekateri zaslepljenci ustanoviti v tem oziru izjeme. Ali kmalu se je pokazalo, da so te izjeme nenaravne. Tega vseobčega prepričanja bi si pa ne mogli razlagati, ako hi pravo do trajne lasti ne bilo res vrojeno človeški naravi. Jasno je tedaj, da je človeku vrojeno pravo do prehodne in do tr,.jno lasti Budi tega uči rimski papež Leon XIII. v okrožnicah ,.Q u o d a p o s t o I i c i m u n e r i s"4 iu „K e r u m nova rune4, fin jo troha lastninsko pravo braniti in ovirati zapeljivo agitacijo v lom oziru. V to ni poklicana samo sv. cerkev, ampak v prvi vrsti drsava. Za kratek čas. A. Zakaj hočejo imeti napredni Slovenci Tumo za svojega vodnika? H. Zato, ker so prepričani, da jih nikdo ne zna bolje voditi — za nos. A. Zakaj nam pravijo Turki „kri-slijanski psi“? Ii, Zalo, ker dajemo psom ime — Sultan. Narodni pregovori in izreki. — (Nabral J. Volkov). Nismo prišli na prepir, temuč na zlati mir. Na dlani mu je resnico pokazal. Bog in dobri ljudje, svet drže. Vragu ušel iz torbe. V nebo so strme slopnjiee. Botrkal s pestjo Bogu na vrata. (Dalje pride.) V najem se odda, starodavna gostilna v Tržaški ulici hiš. štev. 7 s 1. januvarjem 11)02. Prednost ima kdor bi točil od litra. Natančneje izve se pri lastniku hiše v Tržaški ulici hiš. št. 7 1. nadstr. Ponudbe naj se blagovolijo do-poslati v osmih dneh. 0. ki-. it >nv. civilni, uradniški in vojaški krojač in Irgovoc M. POVERAJ, na Travniku št 5. Naznanjam častitim gospodom odjemalcem in damam, da sem se preselil s svoje krojačniro in trgovino, i/. prejšnjih prostorov na "''ravniku št 22 v gorioznačenc prostore na Travnik št. f>. I’. n. občinstvu priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnega blaga i/. avstrijskih in inozemskih tovarn ter gotovih oblek, soline in dežno plašče, vsakovrstno možko perilo, srajce Jllger, spodnje hlače ter nogavico, oficirske in uradniške priprave, sploh vse, kar je treba paradnim oblekam za vsaki stan. Izdeluje se haveloke, sako. pelegrine in li-nejše obleke za gospe po najnovejši modi. Ulago se prodaja na meter tako po ceni, tla je z menoj nemogoča vsaka konkurenca. Ktlina prodaja lini ti dežnikov iz tovarne odlikovane z zlato svetinjo na parižki razstavi. Vstrežem vsakemu naročilo in po vsaki modi. Oglas. Podpisani javljam slavnemu občinstvu da imam na prodaj mladike, kolči, grcuenice (graparji) in sicer 15.000 kosov. Josip Lenardič Njivica št. 29. — p. Kojsko. Novo kleparsko Unico je otvoril v ulici Vetturini h. št. 4. Izdeluje žlebe za stavbe, cevi za vodo, vse kuhinjske priprave itd. — Prevzema v popravo vse kleparske izdelke. Postrežba točna. — Cene zmerne, i Priporoča se toplo svojim rojakom j v mestu in na dežali. Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 3. Jakob Šuligoj urar v Gorici, Gosposka ulica hiš. št. 25, priporoča svojo prvo slov. urarsko delavnico in poprav-Ijavnlco ter zalogo ur vseh vrst in kakovostij, na dalje raznovrstne šivalne stroje najnovejših sistemov in najboljše kakovosti, vse po zmernih cenah. — Vsako popravo je jamči jedno leto, šivalne stroje za pet let. jfaiton jpon, klobučar in gostilničar v Semeniški ulici, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoj i krčmi pristna domača vina ter postreže tud. z jako okusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne. Podpisana priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi svojo novo urejeno prodajainico jestvin. V zalogi imata tudi raznovrstne pijače n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Senf.) Ciril-Metodovo kavo in Giril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajočo blago. — Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Kopač & Kutin, trgovca v Semeniški ulici h. štv. 1. s^V <°v V,« -o V Ov v ^ N v' ,*S ^ >< ., ,v\ —•i*' cv 00000000 Krojaška mojstra čufer & Bajt v Gorici, ulica sv. Antona št. 7 v hiši g. J. Kopača pri okr. sodniji, izdelujeta vsakovrstne obleke za možke po meri. bodisi fme ali pa priproste. Priporočata se svojim rojakom v Gorici in na deželi, posebno pa č.duhovščini in učencem srednjih in ljudskih šol za obilna naročila. >00000000* Cotič Peter čevljar v Gosposki ulici hiš. št.. 14 (tik zaloge pohištva g. Breščaka) sprejema naročila vsakovrstnih čevljev bodisi finega ali navadnega izdelka po ugodnih cenah. brivec, priporoča p. n. občinstvu svoji brivnici na Jravniku in v Stolni ulici nasproti trgovini Draščekovi. Lekarna Prave in edine žel. kapljice z znamko sv. Antona Pado-vanskega. Zdravilna m o č teh kapljic je ne-prokosljiva. — Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih, dvakrat na dan’ po jedno žličico (\iirstvcnii znamku) p0pjje. — Okrefič želodec, store, da zgine v kratkem času omotica in ži-votna lenost (mrtvost). Te kapljice tudi store, da človek raje /V. Cena steklenici 60 vin. Prodajajo se v vseli glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni C111 STO FO LETTI \ v Gorici. xxxxxxxxxxxxxxx „Krojaška zadruga1*, vpisana zadruga z omejeno zavezo v Gorici, Gosposka ulica hiš. štev. 7. VELIKA ZALOGA vsakovrstnega mnmifakturnega blaga za ženske in moške obleko, za vsak slan in vsak letni čas v Illljvečji izberi, kakor: sukno, platno, prle-nino, ChilTon, oksfort, srovico, vsakovrstne preproge, zavese, namizne pri e; nadalje vsakovrstno perilo, srajce. .I;iger itd. itd. Vmc po najnižjili cenah. Cmi«1 sii stiiIm* hrii* |>oK;ijiinjn. XXXXXXXXXXXXXXX F rW_nn/« or Slabanja, g srebrar, v Gorici, ulica Moreli 12, it priporoča prečast. duhovščini za izdelovanje cerkvenih posod in orodja. Pripravo cerkvenega o-rodja olajšuje revnim cerkvam s tem, da daje tudi na obroke. Obroke si pa preč. p. n. gospod naročevalec sam lahko t ročevalec sam lahko določi. i|jj Anton Breščak Gorica, gosposka ulica št. 14, (blizu lekarno Gironcoli). Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. —- Oprava po najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in poseine sobe je po nemškem slogu. Rogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušentt ogledala vsake velikosti. Različno pohištvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna ild. Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ži-mami it platnom na izbiro ter razne lapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. —Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodib. V zalogi ima najelegatiiejšo sobno opravo, »a katero se še posebej opozarja p. n. občinstvo! Gorici. Pred konkurencijo nič strahu!!! Prva slovenska zaloga vsakovrstnih šivalnih in ve-zejnih strojev (Stickereimaschi-nen), kakor tudi dvokoles ter samokresov v ulici Municipijo št. 1. || Lastni! meha- JI nična delavnica fl in popravljulnica fl šivalnih strojev, fl dvokoles v Nun- JI hiš. št. JI £ Si Vii lne stroje ^ se jamči z;i pet fl let. fl t& o e®