Glasilo slovenskega političnega društva-za Primorsko
iw.nl.-. u tT: F Po3l|JftJ° Uredništva »vlaTtrreata« Nuova tipografija;vsak mora biti franfcuran. Rokopi.i br« posobaa vrednoatl m ne vračajo. _ Jn$tr*Kiraine vr.te nama-rti a ln poslanke) m aaraflurujo po pogodbi - prav can6; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami «e plačuje za vsako besedo 2 kr.
Denašnjo številko dole Se vsi dosedanji naročniki. Ako se kdo listu odpove, naj nam blagovoli to številko vrnoti. Kdor je Se kaj na dolgu, naj llagovoli stvar le malu poravnati.	r
Socijalizem, strah Evropi.
n.
It P1*?« 8mo ▼zadnjem članku o uzrokih socija-J «5e8xFa hoiSem<> spregovoriti o zgodovini te prikazni društvenega iivenja. Ne bomo segali nazaj ▼ srednji vek, v katerem so se pojavile le boli verske sekte, katere bi se nekoliko dajale primerjati sedanjim skrajnim socijalistom In komunistom ; sij načela Vnih sekt niso bila tako točno izražena in poznana, kakor so to načela dandenaSnjih socijalistov in komunistov, — Pravi socijalizem, kakorfinjega imamo denes pred soboj v progresivno napredovalnej obliki, moral je naravno svoj začetek imeti tam, kder se je najpo-prej začela razvijati obrtnija; obče znano pije, da so bili Angleži prvi začetniki obrtnije v velikem slogu.
JSHTTV8 tor?j' 8.f j® tam Pred V8em začel raV vljati takozvani socijalizem. Angleški prvak na obrt-
nijskera po ju Rob. Ovren, (rojen v Newton-u leta 1771, umrl 1. 1858), ta mož je'bil v drugem desetleSu Č???aVev ravnatelj velike tovarnice bombažnega blaga v New-Lanark-u na Škotskem; on je svoje delalce podukom povzdignol na lepo stanje omike ter iVA° 8i®temo »»varne predrugačil v socijalističnemu zmiBlu; ker se mu je stvar dobro sponesla. naciju je ltakoi pisatelj in agitator v soJjaiistfSno-komu-nističnem zmislu, vsled česar ga je angleška vlada jn moral je p0ijegn0ti f ltj2ii v Ameriko,
tder je snoval kolonije na podlagi njegovih teorij, pa ni imel pravega uspeha.
Vrnol se je na Angleško, kder je se svojimi učenci, takozvanimi »Owenisti« začel snovati delalska društva, iz katerih je nastala takozvana stranka »Char-tistov«, kateri so imeli namen uničiti prevlado velikega posestva in velikega kapitala — namen, za kateri se poganjajo še dandenes socijalisti z raznimi spremembami glede sredstev. Prav v tistem času je začel pisati o socijalizmu francoski grof Saint-Simon (rojen v Parizu 1760, — umrl 1825 v Parizu); on je delal na to, da bi postala država edina lastnica vsega posestva ter da bi ona delila premoženje mej držav-Jjane; njegova šola je pridobila vse polno privržencev, in je tudi v verskih zadevah imela svoje posebnosti, imenovala se je družina Saint-Simonistov. Razpršila pa se je ta stranica, ko je francoska država
Podlistek.
(Spisal J. Turgenjev, preloži M. Malovrh.)
I.
Bilo je mirno poletno jutro. Solnce je sijalo uže dosti visoko na čistem nebu; a vendar se je svetila Se rosa po travnikih; iz dolin je pršil duhteč hlad, v tihih gozdih so rane ptice veselo prepevale. Vrh majhnega holmca, od vrha do dna obrastlem s cvetočo ržjo, miruje majhna kolibica. K tej kolibici se je napotila mlada ženska v belem, platnenem odelu, z okroglim slamnikom na glavi in s solčnikom v roci. Malo za njo gre sluga.
Ona je stopala počasi, kakor da se svoje Šetnje raduje. Visoka, gibka rž okolo nje se je z nežnim šumljanjem gibala, a uad njo so žvrgoleli škrjanci. Mlada ženska je šla iz svojega sela, blizu kolibice ležečega, in se zvala Aleksandra Pavlovna Lippina. Ona je vdova brez otrok, dosti bogata in živi sč svojim bratom, bivšim ritmajstrom Sergijem Pavličem Volin-čevim.
Aleksandra Pavlovna pride do kolibe in se ustavi pred prvo, povsem zanemarjeno in nizko sobo, pozove slugo tn mu veli, naj noter gre in za zdravje domačice vpraša. K malu se ta s žalostnim starcem bele brade povrne.
•No, kako je?* vpraša Aleksandra Pavlovna.
»Živi še ... .a odgovori starec.
»Ali se sme noter?«
»Zakaj ne bi se smelo?«
Aleksandra Pavlovna stopi v sobo. V njej je bilo teBno, soparno i zakajeno .... Nekdo zakašlja i za-stoče na postelji. Aleksandra Pavlovna se ogleda in
začela ostro proganjati to sekto in je zaprla leta 1832 vse glavarje te družine ali sekte. Imeniten pišateli o 5®J stroki je bil tudi Charles Fourier. ki je pisal leta 1822 imenitno knjigo, v katerej je razložil čisto na arobno organizacijo človeškega društva, kakor si jo |e on mislil; on je učil, da bi se moralo človeško
tvo razdeliti v takozvane »falange« po 1200 do 18UU ljudi, kateri bi imeli skupno premoženje, posestva skupno obdelovali ter dohodke po razmerah razdeljevali. Take »falange« naj bi bile mej soboj zvezane in se polagoma rasširile po vsem svetu. Imenovanja vreden je tudi komunist otvednik Cabet, kateri je v letu 1848 tudi izselil se v Ameriko in tam osnoval neko večjo kolonijo, katerej se je postavil sam na čelo kakor diktator; a leta 1854 ie zopet prišel na Francosko, kder je kmalo potem umrl za eno skušnjo bogatejši, da so namreč ideali jako teško, ali celo neizvršljivi.
Ti vsi so hoteli človeško društvo reformirati s pomočjo svobodnih društev, ki se sama po sebi usta-novljajo na podlagi sodelovanja in krščanskih načel, oni niso hoteli sš silo razruSiti obstoječe državne osnove, ampak z lastnimi močmi napravljati društva v namen boljšega živenja in veče enakopravnosti. Vse kaj druzega je novejša šola socijalistov, ki terja kai naravnost od države, da ona šiloma reši zadačo socijalizma. Oče novejše socij ali stične Šole je Louis Blanc, kateri je baš lansko leto umrl, in je se svojo knjigo »L'organisation du Travail« {organiza-
t Ini ni P°8®Rel V dal'oe kr°Se človeškega društva;
J« Proglasil teorijo, da mora država sama
jim primerno plačo. On sam je prišel po februvarskej revoluciji leta 1848 v stan, da izvrši in pokaže praktično veljavo svojih teorij, ker postal je ud provizo-rične vlade. Provizorična vlada je prlpoznala pravico delalcev do dela in je potem takem sama morala osnovati takozvane »narodne delalnice«. Ob tistem času je bilo v Parizu samem nad 100.000 delalcev brez vsacega dela; vse te je vlada rabila za razna javna dela, a v obče ni bilo prave organizacije. In tako je prišlo, da je večina teh delalcev pohajala, državo stala mnogo denarja in nikoli ni bila zadovoljna, vsled česar so bile večne zmešnjave; a uže je v juniju 1848 je ondaSnj Npredsednik republike, general Gavaignac to vrečo maso nezadovoljnih in razsajajočih delalcev ukrotil s kanoni, zaukazaje topnifianein, naj na delalce streljajo
s takozvanimi kartečami, vsled česat' je one dni po Parizu kri tekla, kakor voda po potocih. Louis Blanc sicer ni bil kriv, da so propale te delalnice, sam ni mogel tako hitro vrediti stvari; a najbolj mu je račune zmešal uporni duh delalcev, njihova ne-
v polutmini zapazi izsušeno in nagrbančeno glavo neke starke. Na prsih s težkim pokrovom odeta, mučno je dihala i mahala s suhimi rokami.
Aleksandra Pavlovna pride k starki in jo z roko po čelu pogladi. Celo jej je gorelo od vročice.
»Oh, oh!« zastoče starka, ko vidi Aleksandro Pavlovno. »Kukavno, kukavno sera rojena! Smrt stoji za vrati, golobica moja«.
»Bog je dober, Matrena; on ti da zdravje. Ali si popila lek, ki sem ti ga poslala?«
Starka zopet zaječi in nič ne reče. Ona ni čula, kaj jo je vprašala Aleksandra Pavlovna.
»Popila je,« odgovori starec, etoječl pri vratih; Aleksandra Pavlovna se k njemu obrne.
»Bazen tebe ni nikogar pri njej?« vpraša ona.
»Njena vnukinja, ali ta vedno od nje bega. Ni za trenotek bi pri njej ne sedela, tako je živa. Starej majki požirek vode dati, niti tega neče. A jaz ubogi, kaj morem jaz sam?«
»Ali ne bi dobro bilo, da jo k meni v bolnišnico prenesete?«
»NeI Čemu v bolnišnico? Umreti mora tako ali tako. Dosti je živela; tako je božja volja. S postejje je več ne bode! Kako bi ona do bolnišnice prišla ? Če se je dotekneš, izpusti dušo.«
»Ob,« zajoče starka, »barinja moja, ne pozabi moje sirote; naša gospdda je daleč, a ti. . ..«
Marka obmolkne. Govorila je jedva na silo.
»Ne boj se,« reče Aleksandra Pavlovna, »vse storim. Glej, prinesla sera ti Čaja in sladkorja. Kadar te je volju, da piješ ... Ali imate saraovar ?« vpraša starca.
»Samovar? tega nemamo; toda lahko za samovar!
»Pošljem ga jaz. Reci vnukinji, naj ne gre iz sobe. Povej jej, da je to grdo in sramotno«.
St
arec ne reče ničesar, ainpalc vzame zamotelc s čajem in sladkorjem z obema rokama.
disciplina in nepokornost, kakor se to še dandenes vidi, da delalci zarad nezaupnosti in nediscipline Če-stokrat pokvarijo najlepše zadruge. Louis Blanc poleg tega tudi ni bil praktičen človek in sč samo teorijo ni mogoče dobro vrediti tako teške nove osnove, kajti veči notna so prav dobri pisatelji slabi organizatorji.
K kljubu temu pa so se vzdržavale še do leta 1852 nekatere fabrike v Parizu, ki so bile lastnina delalcev in so delale za skupen račun; delalci takih fabrik so bili jako ponoBni, nagovarjali so se navadno z »citoyen« (meščan) in prijatelj pisca teh vrst, rodom Slovenec, ki je bil za tiste čase v Parizu, pravil je večkrat, kako lepo je bilo v teh fabrikah, s kakim ponosom je delalec poudarjal: »moi je suis aussi pro-prietaire de la fabrique«. (Tudi jaz sem lastnik tovarne.) A leta 18)2 so zopet »karteče« pometale ljudi po Parizu in rešitelj društva, kakor se je Napoleon III. zval, nastopil je z najkrutejšo samovlado ter odpravil vse osnove, ki so spominjale na poprejšnjo Ijudo-vladno dobo.
Ni res, kar nekateri pišejo in trde, da je to prišlo nenadoma, kajti uže leta 1851, ko je Napoleon postal predsednik republike, znali so dobro vsi Parižani, da hoče postati cesar, in uže omenjeni sve-dok je slišal večkrat leta 1851, kako so mase ljudstva kričale, ko seje peljal po Parizu Napoleon, obdan navadno od polu švadrona konjikov, ta le krik: »Nous ne voulons rien que la republique.« (Mi nočemo druzega, nego republiko.) A koristilo ni Francozom nič: vsi najboljši in plemenitejši republikanci, mej njimi Blanc in celo konservativni Gavaignac, morali so v VOJdCKi: Nafrr&rttoJsKem je uze taka, da se premembe kar hitro vrše. ker glava in srce Francoske je bil od nekdaj Pariz in ta centralizacija pospešuje vedno prevrate in Francoze tira od ene skrajnosti v drugo, od socijalizma v absolutizem. Napoleon III. je predobro poznal svoje Francoze; podkupil je delalce in njih vodje in je precej pri svojem nastopu osnoval neko monarhijo, ki je več ali manj podpirala najnižje stanove ter se na nje naslanjala, daje mogla toliko lažje zatirati vsako gibanje srednjega stanu in krvne aristokracije. Napoleon je pred vsem skrbel, da so nezadovoljni delalci dobili kruha; podpiral je obrtnijo in osnoval njemu udano meščanstvo (bourgeoisie) skrbel je za javna dela in tako za politično prevaro Francoze odskodoval s kruhom, ki je vendar glavni činitelj za pridobitev velike ljudske mase. Napoleon III. je torej sam bil socijalist in svojo državo osnoval na čisto novej podlagi; iz Francozov je napravil k malu dobre kruhoborce, s tem pa uničil mej njimi čut za svobodo in politična prava; ta novoŠegni absolutizem je Francosko povzdignol do velikanske ma-
»Z'laj pa z Bogom, Matrena,« reče Aleksandra Pavlovna. »Ob priliki pridem zopet. A ti se ne plaši in pij marljivo tek.«
Starka vzdigne glavo in jo pomakne k Aleksandri Pavlovni.
»Daj, barinja, ročico,« jedva šepeta starka. Aleksandra Pavlovna no da jej roke, ampak se k njej pri-pogne in jo poljubi na čelo.
»Pamtite,« veli pri odhodu starcu, »dajajte jej redovito lek in napajajte jo s čajem.«
Starec zopet ne Črhne, ampak se samo nakloni.
Ko je Aleksandra Pavlovna zopet v čistem zraku, tedaj se zopet oddahne. Razpenši solnčnik, hoče domov, kar pride izza ogla v malem vozu človek tridesetih let v starej suknji in starej potnej kapi. Zagledavši Aleksandro Pavlovno, ustavi koj konje in se k njej obrne. Lice mu je široko, brez barve, z majhnimi, bledosivimi očmi i belkastimi brkami, bilo je njegovej starej obleki slično.
■ Da ste zdravi,« reče on z lenim posmehom, »kaj delate Vi tukaj, ako smem to vedeti ?«
»Obiskala sem bolno ženo. A od kod vi Mihajlo Mihajlič?.
Mihajlo Mihajlič pogleda jej v oči in se zopet na-smehlja.
»To je lepo, da bolnike obiskujete; samo ali bi ne bilo bolje, da jo v bolnišnico prenesete?«
»Oslabela je preveč; ni ganoti se ne more.«
• Ali n« mislite svoje bolnišnice zapreti?«
»Zakaj?«
»Zato.«
»Čudne mislil Kako Vam Je to na pamet prišlo?«
»No vi ste jedni h misli z Lazunsko, i govori se, da na vas upliva. Ali kar ona govori o bolnišnicah, Učiliščih — to so bedarije, nepotrebni izumi. Dobra dela imajo biti osobno, isto tako tudi prosveta; to je
E D I N O S T.
terijalne blagosti; a nič manj ni Širil mej njimi demoralizacijo in leta 1870 se je pokazalo, da je bilo, sicer lepo bogato zidaliŠče, vendarle zidano na slabej podlagi, kajti po zgubljenej bitki pri Sedanu je od-klenkalo tudi NapoleonoTej socijalnej monarhiji; nastopila je zopet ljudovlada, a njej za peto je tudi uJe bil komunizem. Ker na Francoskem ni pravega enako-težja in tam manjka manjših političnih skupin, zgod' se tam po vsakem prevratu, da oni stan, kateri pr^e m krmilo, le na to dela, da vse druge stanove miči. Čudno je tudi, da se prav na Francoskem, k^er je zibelka katolicizma, pojavljajo največje krutrsti proti duhovSčini in veri. Prav tako je bilo, ko s» socijalisti leta 1871 dobili vlado v svojo roko; ponavljali so vse one grozne vandalične čine, kateri so se godili za vlado takozvanega »konventa« pod prvo republiko. Vsaka stranka je v Parizu sezala do skrpjnih sredstev in tako je krutost rodila Se večo krutost. Prav tako se je zgodilo, ko je Mac-Mahon leta 1871 z veliko silo uničil komunarde, ter njih večino ali pokončal, ali pa poslal v Novo Caledonijo. Kakor se vidi iz tega, porodil se je socijalizem na Angleškem in Francoskem skoro ob prav istem času; a zibelka socialističnemu gibanju je ostala le Francoska in smemo biti gotovi, da tam socijalisti še večkrat poskusijo svoje teorije.
Na Angleškem pa je socijalistiČno gibanje zajezilo previdno postopanje državnikov, kakor so bili Adam Smith, Codben, Brigth in drugi, kateri so osno* vali takozvano Manchestersko šolo, ki je Angleškej veliko koristila in jo obogatila in katero bi radi posnemali tudi nekateri naši nemški učenjaki na gospodarskem polju, zabijajoč, da en in isti Čevelj ni za vsako nogo. — A Angleži imajo svoje Irsko agrarno prašanje, svoje Fenijance, ki se morajo vštevati tudi mej socijaliste in sicer mej najhujše, ker oni zahtevajo radikalne socijalistične,promembe od države same. A delalci na Nemškem, v Švici in nekoliko tudi v Avstriji so se poprijel! uže boljšega socijalizma. Največji pisatelii in vodje nemških socijalistov so Lasalle, Kari Marx, (umrl pred komaj 1 mesecem) in dr. J. Jacoby. Lasalle je prvi v letu 1863 izdal na vse nemške delalce proklamacijo, v katerej jih je poživljal, naj osnujejo lastno politično stranko, katere svrha mora biti občna volilna pravica, da po tej dosežejo vpliv in tudi prevlado v nemškem parlamentu in potem izvedejo s pomočjo vlade niegov socialistični program, kateri obstoji v tem, da država d A delalcem potrebnega kapitala v namen lastne obrtnije pod varstvom in nadzorstvom države; namesto dosedanje dnine, naj delalec dobiva njemu pripadajoč delež na zaslužku ali dobičku. Lasalle je bil ustanovnik najnovejše šole socijalistov in gotovo najienijalnejši mej vsemi pisatelji njegove vrste. Poleg njega je bil najboljši socijalistični teoretik Karol Marx, katerega je Nemška prognala in je vsled tega mnogo časa živel na Angleškem. V svojem delu: »Kapital«, oznanil je takozvani kapitalistični način produkcije, kakor največje zl6 v Človeškem društvu, ker na kopičenje kapitala le v nekaterih rokah pomnožuje proletarijat (ljudi brez vsacega premoŽenja). Mar* je osnoval takozvano »mejnarodno« vseh socijalistov zvezo, katera je imela dosedaj razne kongrese in sicer 1866 v Genfu, 1867 v Lausanne-u, 1868 v Bru-selju, 1869 v Bazileji in 1872 v Haag-u, pri tem zadnjem kongresu so se socijalisti močno sprli; Marx je izstopil iz osrednjega odbora in osrednji odbor se je preselil iz Londona v Novi York. Na Bazilejskem kongresu so mej drugim sklenoli socijalisti, da je treba odpraviti privatno posestvo in na njega mesto postaviti kolektivno (skupno posestvo) in vpeljati takozvani referendum, ali neposredno ljudsko postavo-dajstvo, katero je vpeljano v nekaterih kantonih Švice. (Referendum je načelo postavodajstva, po katerem ljudsko zastopstvo najprej sklene Kako postavo, a da obvelja, glasovati mora vse ljudstvo in obvelja še le, če je absolutna večina ljudstva za-njo).
Francosko-neraŠka vojna je takozvani »Interna-cijonali« nekoliko zmešala račune; več nemških socijalistov je simpatiziralo očevidno z francoskimi komu-nardi in sploti so se začeli tako vesti ti nemški so-
ves posel duše ... tako govori ona. Po čegavem glasu ona tako poje, baš bi znati želel?«
Aleksandra Pavlovna udari v smeh.
■Darja Minajlovna je umna ženska, in jaz jo zelo ljubim in čislam; no tudi ona včasih kaj krivega reče, jaz pa tudi vsakej njenej besedi ne verujem.«
•I to je vrlo dobro,« reče Mihajlo Mihajlič, Še vedno na vozu sedeč; »kajti ni ona sama ne veruje svojim besedam«.
»Radujem se, da sem vas srečal.«
»Zakaj?«
»Lepo prašanje l« »Kakor da mi ni vedno pravo veselje vas srečati. Denes ste tako mili in ugodni, kakor lepo jutro.«
Aleksandra Pavlovna udari zopet v smeh.
»Čemu? da ste mogli videti, s kako velim in hladnim licem ste ta poklon izrekli! Čudim se, da pri zadnjih besedah niste zevali.«
• S hladnim licem... Vi hočete vedno ogenj, a ogenj ni nič. V/plamti, potem nastane dim in ugasne.«
»In ogreje,« doda Aleksandra Pavlova.
»Da — in opeče.«
»No pa naj opečel I to ni zlo. Vse je bolje od... «
»Dobro, dobro, videl bi rad, hočete li tadaj, kadar ste se uže opekli, tako govoriti,« seže jej Mihajlo Mihajlič v besedo in udari z vajeti po konjih.
»Z Bogom!«
»Mihajlo Mihajlič, počakajte!« veli mu Aleksandra Pavlovna. »Kedaj pridete k nam?«
»Jutri, pozdravite svojega brata«.
Aleksandra Pavlovna zagleda se za Mihajlo Mi-hajličem. »Glej vrečo I« misli ona, zamišljen, s potno kapo na glavi, izpod katere so mu pršili plavi lasi, res je kakor vreča.
Aleksandra Pavlovna se je vrnola počasi domov.
cijalni deir-^rati, da jim je Bismark potipal do dobrega n? Žilico, dal jim je napraviti zatožbo in nekateri vr^je nemških socijalistov so prišli v večleten zape. Pri vsem tem pa se je posrečilo socijalistom, da so nekatere svoje vodje spravili celo v nemški **Žavni zbor. Posebno živahno je postalo to gibanje v letu 1878 do 1881, v katerem letu ie Nobiling napadel nemškega cesarja, da ga umori, vsled česar je nemški državni zbor sklenol ostro postavo proti socijalistom ;ob enem pa se je Bismark poprijel sam soci-jalističnih reform, katere po raznih postavah prav zdaj izvršuje.
Po poljskej revoluciji leta 1864/65 so s<* pojavili na Ruskem nihilistl, za katere se je svet v začetku malo menil; a ti nihilistl so postali Še le v zadnjem času strašanski, ker 80 se poprijeli načel pariških ko-munardov, da namreč s terorizmom in umori promene sedanji red. Nihilizem so manj ali več Poljaki in sploh »internacijonalci« zasejali po Rusiji, poljska emjgra-cija je naravno nasrkala se na Francoskem in v Švici socialističnih načel in našla na Ruskem obširno polje, kar vse kaže tudi to, da se je nihilizem začel fie le potem prav močno širiti na Ruskem, ko je bila leta 1871 zadušena pariška komuna. Ker pa je na Ruskem Še vedno absolutizem, zato se vlada naravno brani proti nihilizmu z najkrutejšimi sredstvi, katerim pa se tudi nibilisti odzivljajo s krvnim terorizmom. Ruski socijalisti nemajo nobene znane javne šole, nobenega posebnega svetovno znanega pisatelja; toda oni tiskajo na Angleškem in v Švici svoje liste v raznih jezikih, in iz teh je razvidno, da imajo skoraj enake cilje, kakoršnih so se poprijeli drugi socijalisti, nemški in francoski. A tudi nibilisti se dele v razne stranke; mej njimi so tudi taki, kateri hočejo, kakor nemški Jakoby, mirnim potem doseči radikalne državne promembe. Kolikor nam znano, ima nihilizem na Ruskem svoje privržence oosebno mej najvišjo inteligencijo in aristokracijo, dokaz temu knez Krapotkin, katerega so cel6 na Francoskem obsodili na 5 let ječe. To pa si mi tako tolmačimo, da ie na Ruskem vsled tamošnjih razmer prevladal najskrajneju mate-rijalizem, kateri je najboljša zemlja za rast nihilizma. Pri nihilističnem gibanju igrajo tudi ruske ženske nenavadno važno ulogo, vsled česar je vse gibanje le Se bolj nevarno. V preži vem spominu so nam dela nihilistov v zadnjem desetletju; ni treba, da jih navedemo ; le menenje izrazujemo, da Ruska teško odstrani to bolezen ruske države, ako se njeni državniki sami ne poprlmejo reform in sicer takih, katere ugajajo In so primerne značaju ruskega ljudstva.
V Avstriji so se posebno v zadnjem času pojavili socialisti, a le bolj posmezno in sicer na Dunaju, kder je veliko delalcev, mej tem ko po drugih avstrijskih deželah socijalizem nema mnogo privržencev, saj Avstrija ni eminentno obrtna država. Pri vsem tem pa je prav, da se vlada ozbiljno poprime tudi tega prašanja in da popolnoma uvaja potrebne socijalne reforme.
O tej zadevi pa bomo govorili prihodnjič; denes smo hoteli predstavljati našim čitateljem le zgodovino, kako se je zaCel razvijati socijatt/iein in kakv dobiva vedno bolj istinito in konkretno obliko ter postaje činitelj, s katerim bodo morale prej ali slej račun iti vse države.
Politični pregled.
Notranje dežele.
■ Wiener Zeitung» je zadnjo soboto razglasila zakon o dovolitvi podpore iz državnega zaklada za zlajŠanje bede.
Na Aforavskem se dan na dan množć tožbe, da se v šolah narodni jezik vedno bolj zatira in Sole po-nemčujejo. Ustavoverna stranka pritiska tam s tako silo, da ni le nevolja splošna, temuč uže tudi raz-draženost.
V Roveredu so zaprli urednika časnika «Rac-coglitore* Sottochieso, ker so našli v njegovem stanovanji velelzdajska pisma.
Gledala je v tla. Nasproti jej pride brat i ž njim človek mlad, nizek v lahkej surki, z lahkim robcem okolu vratu, lahko kapico in lahko palČico. Uže od daleč se je smijal Aleksandri Pavlovni, akoprem je ona zamišljena bila, a ko se je ustavila, pride k njej ter radostno i nežno reče :
»Zdravo, Aleksandra Pavlovna, da ste mi zdravi!«
»O, Konstantin DijomidiČ zdravi!« odgovori ona« »Vi ste prišli od Darje Mihajlovne?«
»Od njih sem prišel, da od njih,« reče veselim licem mladi človek. »Darja Mihajlovna so me k vam poslali; šel sem peš ... Jutro je tako divno, a pot vrlo kratek. Jaz sem prišel, a Vas nisem našel. Vaš brat mi je rekel, da st« odšli v Semenovko, in da gre sam na polje. In evo mene ž njim vam naproti. Da, da, ali je to prijetno.«
Mladi človek je govoril ruski čisto in pravilno, no s tujim naglasom, akoprem je težko pogoditi, s kakšnim. V njegovem licu je bilo nekaj azijatskega. Dolg zavit nos, velike nepremične oči, debele rudeče ustne, nizko čelo, lase črne ko oglje — vse to je kazalo azijatsko potomstvo; toda mladi Človek se je imenoval Pandalevskij in za svoje rojstno mesto zval Odeso, a odgojil se v Belej Rusiji s podporo neke bogate udove. Siužbo mu je priskrbela zopet neka druga gospa. V obče so se dame srednje dobe rade zanj zanimale; on je umel iskati jih i najti. Tudi zdaj je živel in se hranil pri boljarici Darji Mihajlovni La-žunskij. On je človek ljubeznjiv, dvorljiv, poln čuvstva, hlepeč potajno za naslado, sladkega in prijaz-uega govorjenja, igral je fortepiano kakor treba, a kadar bi s kom govoril, imel je običaj, oči vanj upirati. Oblačil se je vrlo čisto v neobično dolga odela in marljivo bril i marljivo Česal.
V	BudapeStu je policija našla sled morilcev Maj-l&thovih. Morilec je namreč pustil v Majlatbovem stanovanju črno rokovico, drugo pritično pa so našli v stanovanji necega Sponge, s katerim je husar Be-recz občeval, tudi Majlathovo uro bo našli v tem stanovanji. Sponga je iz BudapeŠta pobegnol. — Poslanska in gosposka zbornica ste izrekli svoje sožaljenje in sklenoli vdeležiti se pogreba. Gosposka zbornica bo vrhu tega mesec dni žalovala. — Ni še dokazano, je-li bil Maj-lath umorjen le vsled ropa, ali je bil vzrok maščevanje; skoraj gotovo ni brez tega, ker je Majlath dobil poprej dve pretilni pismi, ter sam rekel, da mora pazen i na smrt pripravljen biti. — Dr. Smolka je izrekel ministru Tiszu sožaljenje avstrijske poslanske zbornice.
Volitve v Granici za hrvatski deželni zbor bodo
Erve dni meseca maja, proti koncu katerega meseca ode sklican deželni zbor.
Ker so se v Bosni in ffrcegovini razmere jako zboljšale. zato se koncem junija meseca zmanjša število vojakov v teh deželah in 5000 reservnikov domov spusti.
Vnanje dežele.
Črnogorci umor Štefana Vrbice uŽe maščujejo, nekoliko Albancev so ustrelili.
Za mitropolita srbskega kraljestva je bil imenovan arhimandrit Mraović.
Italijani ne morejo odpustiti Francozom, da so v Tunisu nadvladali. Nek Italijan je v tej deželi rai-žalil francosko Btražo i našel pribežališče v italijanskem konzulatu. Vsled tega je francoska vojaška sodnija poslala zatožbo italijanskemu konzulatu, naj jo izroči žalilcu, ali italijanski konzul tega ni hotel storiti, ampak izjavil se, da francoska vojaška sodnija nema pravice soditi italijanskih podanikov. Francozi se s tem gotovo ne zadovolć. — Ker je Tunis za Italijo izgubljen, zato pa se ta skuša utrditi v Tripolisu. S podporo italijanske vlade se je osnovala italijanska družba, ki bo napravljala italijanske naselbine, trgo-višča, fabrike in deželo tudi znanstveno preiskavala, to se pravi z druzimi besedami, ki bo slcušala deželo Italiji priklopiti; a tudi tu jej skoraj gotovo iz-podleti, ker turški sultan se bo temu upiral in domače prebivalstvo zoper Italijane Ščuval, čemer se tudi evropske vlade prav nič ne bodo protivile. De-našnja Italija naj ne posnema stare Italije, ker s tem le sama sebi Škodo dela; denašnja Italija ni stara Italija, i denašnji Italijani niso stari Rimljani, pa tudi denašnji časi niso stari časi.
Londonskemu policijskemu načelniku je fenierska družba poslala pismo, v katerem preti, da fenierji londonsko glavno poštno in telegrafsko poslopje Še ta teden z dinamitom razrušijo, ako se ne izpustć is zapora oni, ki so zatoženi umora v parku Feniks.
Neka ženska pošast, imenovana Louise Michel, rogovili uže dalj časa v Parizu. Cele trope anarhistov vodi po ulicah in razsaja ž njimi. Zadnji petek jo je zaprla policija, ker je z oboroženo drhaljo ropala pri nekem neku.
Tz Carigrada poročajo, da misli turški sultan poslati miriditskega kneza Bib-Dodo za goveruerja na Libanon, ker na Libanonu stanujejo katoliki in je Bib-Dodat kakor vsi Miriditi, tudi katolik.
V	Egiptu se zdaj posvetuje mejnarodna komisija za odškodovanje onih, ki so bili poškodovani v zadnjej revoluciji. Doslej se je pripoznalo okoli 2,800.000 gld. 759 osobam, ki so odškodnino zahtevale.
Prtfiki lak se je premislil ter opustil popotovanje po Evropi; tudi v Moskvo h kronanju ruskega carja ga ne bo; naznanil je ruskej vladi, da ga bo pri kronanji zastopal prsiSki poslanec v Peter burgu Mir za Asadulah khan.
Dopisi«
Avber o« Krasu, 29. marciia. Klati se po Krasu uže v »Slovencu« objavljeni Štajerec, kakor sam pravi, od Lutemberga doma, ponuja od krivovercev v slovenski jezik prestavljeni:
Aleksandra Pavlovna ga posluša do kraja, a onda se obrne k bratu.
»Denes me vse sreča; prav zdaj sem govorila z Ležnjevim.«
»2 njim? On je baš odšel; kde je to bilo?
»Da: pa pomisli v malej droški, po tej vročini... Čuden človek I«
»Čuden Človek, morebiti; ali tudi vrl človek.«
»Kdo to? G. Ležnjev?« vpraša začuden Pandalevskij.
»Da, Mihajlo Mihajlič Ležnjev,« reče Vollncev. •Toda z Bogom, sestra, jaz moram na polje. Gospod Pandalevskij se vrne s teboj domov.«
I Volincev otide na pobe.
•Predrage voljet« vsklikne Konstantin DijomidiČ ter ponudi Aleksandri Pavlovni roko.
Alekuandro Pavlovno pod roko voditi, bila je očevidna slast i radost Konstantinu Dijomidiču: korakal je z majhnimi koraki in se smijal, a azijatske oči so se mu obllle z neko mokroto, kar mimogrede povedano, pri njem ni redko bilo: umiliti in solziti se ne prizadeva Pandalevskemu velicega truda. A kdo bi se tudi ne radoval, da vodi pod roko lepo, mlado
žensko? O Aleksandri Pavlovni je govorila vsa.....ija,
da je milina in razkoš, in vsa.....ija je govorila
resnico. Jedino nje ravni jedva malo zaviti nosek bi moral vsacemu možjane zmešati, da ne govorim o žametno črnih očeh, zlato-ruskih laseh in druzih lepotah. Ali nad vse lepši je bil izraz milega lica, katero bi zaupljivo i prostodušno i krotko vsakega ga-nolo in ob jednem osvojilo. Aleksandra Pavlovna je gledala in se smijala kakor dete; bori nje so šepetale o njej, da je priprosta.... Ali se od koga more več želeti?
(Dalje prihodnjič.)
EDI N O S T.
»Novi Testament poleg grškega izvirnika, tiskaa na Dunaji 1882. Založila Britanska in Inozemska svetopisemska družba«.
Prav danes so priSli tukajSnega g. župnika trije gospodje obiskat; kmalo stopi omenjeni knjigosilec mej nje. Ponudi najprej podobice, zagledajo pa se kmalo lepo vezane knjige Testament. No, ubogi revež, v kako sršenovo gnjezdo se je zaleteli Kar vsi na njega. On se brani in trdi, da je Kristus ukazal — Joan-nes 22 kapitel: »Berite evangelje«. Morda on misli, da je evangebe pred, ne še le po Kristovem odhodu in celo od Grkov spisano bilo, ker pravi napis: poleg grškega izvirnika! Domači g. župnik mu svetuje, naj se z svojimi knjigami kar na Prusko spravi; naj ne slepari njegovih faranov in sploh Slovencev, ker so še dobri kristjani, ki na besede svojih dušnih pasti* rjev njegove knjige precej sežgć; jemlje jim toraj le novce. In res, predno jim ho tukaj v nedeljo uže večkrat oznanjena prepoved v spomin poklicana, uže so nekateri še tisti večer navedene knjige v ogenj pometali, drugi jih nosijo g. župniku, naj jih pokonča; kajti hitro so se spomnili in spoznali, da so knjige od krivovercev. Prodal jih je veliko po 18 kr. po 16 kr., nekatere je pa kar zastonj vrinol. Pripravil je uboge ljudi za lepe krajcarje 1
Katoliški kristjan sme sv. evangelje tudi v prevodu čitati, toda samo tak, ki je od Rima potrjen, on mora imeti opazko zraven, kako se imajo te ali one besede umetl, sicer bi prišlo kakor pri luteranih: »Kolikor glav, toliko ver«. —
Vidite, tudi to je: švindel novega testamenta I
Izjavil je prodajalec tudi, da je v Avstriji 57 takih ivindlarjev. Duhovniki potor l
Iz Brezovice, dne 30. marcija.
Velikonočni ponedeljek je naša Čitalnica začela svoje pravo delovanje s tem, da je imela zborovanje, kder so se prebrala od si. vlade potrjena pravila, na katerih podlagi bode društvo stopalo počasi k dosegi svojega namena. Vled dežja, ki je ves dan neprene-bom lil, izostalo je več, posebno oddaljenih udov; vendar je bila velika večina prej vpisanih in Še nekaj novih udov navzočih, tako da se je volitev vršila.
Ni skoraj potrebno omeniti, da sta bila prejšnji začasni predsednik in tajnik-blagajnik jednoglasno izvoljena, ali bolje rečeno, zopet potrjena, ker,vsakd6 v6, da oni, koji so se trudili, da so čitalnico ustanovili, z&služijo, vedo, ter bodo mlado društvo vodili po pravej poti, da društvo ne bode lena papirji, marveč dejanski.
Da se je društven ikom polagalo na sreč, naj pridno uporabljajo priliko, da se bodo izobraževali, to se uže sam6 omćje. — Društveniki se veselć društva, koje jim bode gotovo mnogo koristilo, koje jim bode priskrbovalo dušne brane, brez katere dandanes ni obstanka. Tudi pevski zbor je pripomogel sd svojim petjem, da smo bili boljše volje.
Vendar go bili nekoji mej prej vpisanimi društveniki, kojim je društvo trn v p6ti in ker proti društvu samemu ničesa ne morejo, zaganjajo se v usta-novnlke dobro vedoč, da če voditeljev ni, tudi uspeha ni In društvo bi moralo propasti. Dobro tolažilo pa nam je to, da je takih »kukavic« summa summarum le ivetorica, akoprav so se na vse kriplje prizadevali, da bi ljudstvo od čitalnice odvrnoli. Vse njih delovanje, vsa njih zborovanja pa niso nič koristila, čitalnlčarji so pokazali, da so možje, da so vredni društva, koje je njim na korist ustanovljeno! — Oni »hujskači« pa so res najbolje storili, ker niso mogli drugače, da k zborovanju niso prišli, ker bi bili uže itak po naših pravilih — izključeni. Toliko za sedaj, da se jim malo kri potolaži, ako ne, preskrbe se jim pijavke, da jim ono strupeno krv izpijć. Ali bode jedno, ali drugo, povem uže drugikrat.
Se nekaj! Tudi vaški župan je vštet mej ono čvetorico, koja je ruvala proti društvu, ker tudi on se zborovanja ni udeležil in tudi potem ne povedal, zakaj je v velikem dežju domu popihal, mesto ▼ čitalnico prišel. Ali mol nema toliko zdravega uma, da se je dal komu zapeljati, ali pa ga kaj druzega peče I? Kakor se govori je brž ko ne zadnie; namreč,ijda je pisač onega dopisa, koji se, kakor je »listnica« »Edinosti« povedala, strašno (?!) pritožuje proti g. učitelju. Ako je to istina, revčka pomilujem; da pa v čitalnico ni prišel, ni nobena velika Škoda, ker brez »jalik« bode društvo uspešneje delovalo! *)
V Ljubljani, 2. aprila.
Agitacija za predstoječe dopolnilne volitve * mestni zbor postaje tem živejša, kolikor bolj se bližamo odločilnim dnevom. Fakcijozna stranka je postala nekako malodušna in potrta, kajti nevesčli spomin na izid lanskih volitev in nje neizpolnjena pro-rokovanja o političnem preobratu nikakor ne morejo dajati poguma njenim privržencem, katerih število ee uže od dne do dne krči. Tudi Število argumentov, zakaj mora v mestnem zboru vladati fakcijozna večina, letos se je precej skrčilo. Druga leta so vedno kričali, da le oni znajo umno gospodariti z mestnim premoženjem, koliko hvale smo jim dolžni za loterijsko posojilo, kder so zastavili menda vso svojo modrost in delalno moč in ki je baje za mesto tolik dobiček in tolika dobrota; letos pa o tem besedice več nečejo zinoti, ker znatne, po narodnjakih prihranjene vsote v mestnem budgetu in Hribarjevo poročilo o razupitem loterijskem zajmu, zaprli so jim vso sapo, ker so sami uvideli, da so bili »oplahtani«. Vspeh tega v »Narodu« priobčenega poročila je bil tolik, celo na nemškutarske volilce, da je bil prisiljen donašati fakcijozni »Wochenblattič« ves mesec nasprotne članke. Ali k ljubu tem člankom vlada popar-Jenost v nasprotnem taboru, mej tem ko narodnjaki zaupanjem pričakujejo volilnih dni 16., 17., in 19. aprila. Samo da bi ta samosvest ne rodila napake, kar se pri nas tako rado zgodi, da bi prepustili V30 agitacijo zavednosti volilcev samih! Živega volilnega
*) Drugo smo zbrisali, ker dopisa nismo priobčili, torej tudi ne moremo pustiti da se o njem govori. Ured.
gibanja, neumorne agitacije In stroge discipline prejš-nih let je pri nas, žaiibog, sedaj Še jako malo opazovati.
Pozor toraj I Volilni shodi 25.. 26„ sušca za III. in II., in 1. aprila za I. volilni razred so bili še precej dobro obiskovani. Pri prvih dveh so Regalijevi privrženci namerjavali sejati raz.por, ali izpodletelo jim je. Z vsemi proti enemu, oziroma dvema glasoma so bili postavljeni za kandidate v III. razredu gg.: dr. med. Derč in tiskar Klein, v II. razredu gg.: profesorja Križnar in Sukije, jurista dra. Papež, Dolenec, inženirja Tomek, Žužek in trgovec Ledenik, I. volilni razred je sprejel soglasno za kandidate gg.: Kollmana, Murnika, Pakiča in Ravnikarja. Kakor vidite, imamo letos 13 novih odbornikov voliti in dvombe ni, da bodo izvoljeni simo narodnjaki, ako stori vsak volilec svojo dolžnost; narodna stranka bo imela potem nad dve tretjini večine v mestnem zboru. Prihodnje leto, ako Bog dade i sreča junaška, pa zapusti predzadnji nasprotnik slovenskega naroda mestno dvorano bele Ljubljane. (Bog daj! Uredn.^
C-
Domače in razne vesti.
Cesar je podaril občini Opatjeselo na Goriškem 200 goldinarjev za popravo občinskega vodnjaka (cisterne).
PoslavlJeqJe. Cesar je blagovolil podeliti red železne krone tretje vrste rudarskemu vodji v Idriji, Lipoldu.
Danes v sredo ob 10. uri predpoludne je služil mil. Škof. dr. Glavina v stolnej cerkvi slovesno mrtvašnico (requiem) za rajneega vrhovnega škofa Golmajerja in to vpričo mnoge duhovščine, gospode In velikega števila ljudstva.
Nadim Čitateljem! Z denašnjo številko začnemo prekrasni roman »Rudin«, delo prvega ruskega romanopisca Turgenjeva (prevodi! g. M. Malovrh).
TrZadke novosti. »L Indipendente« in »Citta-dino* se spravljata na Nabergoja, Nadliška in Po-litzer-ja. »L'Indipendente« piše nenavadno surovo in se zgublja v osobne napade; čemu pa se moramo čuditi, to je njegov napad na žide v obče zarad Politzer-ja, ker je tudi on Žid; jako nam je dopadala pridiga Židom, posebno ko nam je znano, da so židje največja podpora tega lista in Progressove stranke. Čudno pa se nam ne zdi to postopanje, ker vemo, da so v srcu Irredentarji prav tako hudi sovražniki Židom, kakor Istoczy; a da jih rabijo le za svoje namene; — pa židje zopet rabijo Irredentarje in tako sleparijo drug druzega, pa ostanejo le dobri prijatelji, če si tudi včasih od daleč pokažejo zobe. — Ali niso to fletne razmere ?
Komisija v zadevi odpravljenja proste luke je uže začela svoje delovanje in zdaj zaslišuje razne veščake in sicer za vsako blago druge, za koloniiale zaslišala jih je v ponedelek, za droge pa včeraj in denes pridejo na vrsto veščaki za sadje; komisijo vodi dvorni svetovalec Bažant.
Hermetovali so v nedeljo v filodramatičnem gledišču naši »Progressovci«, napravili so namreč slav-nost v spomin rajneega Hermeta.
I\voliiki tržaiki so iz lastnega nagiba znižali vožno tarifo od 30 soldov na 20soldov. Tako je prav, ako hočejo konkurirati in da bi dobro konkurirali, to jim želimo, saj so večinoma Slovenci.
Samomori so kaj navadnega v Trstu. — Tudi te dni je skočil nek umetnik 22 letni Matija M. v morje, njegov oče pa za njim in oba bi bila utonila, da ju nista videla dva c. k. mornarja, katera sta ju izvelekla na suho. — Nek gospod A. Rusija pa si je včeraj prerezal goltanec in je najbrže uŽe mrtev mej tem ko to pišemo.
Triaika trgovinska zbornica je zadnjo soboto izvolila v mešano komisijo, ki se ima dogovoriti o zadevah svobodne luke, te le poslance: F. Des-seppi, Leopold Goldsehmidl, G. I. dr. Levy, G. M. vitez Stalile, G. M. Teusehl in plem. Vucetich. — Od-
{»rava luke je gotova, dogovori se bodo tedaj sukali e o prehodnjih določbah.
Razpisana Je služba sluge pri tuk. po-morskej vladi s plačo 300 gld. in 150 gld. doklade, pa prosto obleko. Prošnje do 28. t. m.
• Strike« Je končal. Delalci v fctrudtbofovej ladjedelalnici, ki so opustili delo, zopet so se poravnali z gospodarji in v pondelek vsi šli vsak na svojo delo. — Kako so se poravnali, o tem ni še nič znano.
V novo tržagko lako se je zadnjo soboto potopila zadnja skala pri petroljevem tomunu; to je bila 9963. velikanska skala. A še bo dela dovolj, ker se nasipi tu pa tam Še vdirajo.
Hipotekama banka za Istro je izdala te dni svoje račune in letno poročilo. V dveh letih je ta banka posodila 812 posestnikom 1,022,200 gld. vknjiženih na nepremakljivo premoženje vredno 2,618,474.81; dobička za reservni zalog imela je ta banka v dveh letih 7730 gld. Kakor se sliši, ta banka posebno rada posojuje slovenskim in hrvatskim kmetom in ne gleda tako natanjčno na vrednost dotičnih posestev. — Nekateri hočejo videti v tem celo politične namene. Če je to res, potem moramo reči, da se gospoda najbrže vara in utegne doseči baŠ nekaj druzega, nego to, kar namerjava.
Policijsko. Noš je našim fakinom vedno dobro sredstvo za rešenje prepirov. Dva fakina ste se v ponedelek zjutraj sprla; razšla sta se jezna. A popoludne se srečata zopet na Moli Giuseppino in fakin Anton Pempar skoči da ni spregovoril besede na svojega nasprotnika Jerneja Kocijančič-a, ter mu zadere oster nož pod rebra tako, da se rameni na
Solu mrtev zgrudi na tla. Odpeljali so ga v bolnico, idai pa je začela policija iskati Pemparja in res ga našla na nekem parniku delajočega, kakor da bi nič ne bilo; a ko ga je hotela policija sprejeti v svoje varstvo, spotaknol se je in tako nesrečno padel, da
se je močno ranil na glavi in da ga je morala policija peljati v bolnico, mesto v zapor, kateremu tako ne uide. —Zaprla je policija 3 iznoševalce blaga za,prodajo v obrokih, kateri so enega trgovca osleparili za 300 gld. — Nekega Janeza P. iz Gorice so zaprli, ker je kupil pomeranče s ponarejeno desetico. Zaprli so tudi fakina Jakopa G., ki je vkradel nekoliko sladkorja. — V soboto so enej gospi na borsnem trgu iz žepa vkradli mošnjico, v katerej je bilo 6 gld. — Zaprla je policija 36 letnega kovača ker je vrgel 75 letnemu trafikantu eno majoliko v glavo in ga tako močno ranil, da so ga morali odvesti v bolnico. — Vjela je policija zadnje dni Še več drugih tatov.
Ciosplca Karla CSuličeva iz Sežane se je omožila v ponedeljek z nekim tržaškim trgovcem, Dalmatincem. Kedor je hodil večkrat v Sežano, ne pozabi tako hitro vitke, lepe gospodičlne, ki je v Guli-čevej gostilni z največjo prijaznostjo in ijubeznjivostjo gostom delala simpatično to gostilno. Želimo veliko sreče vrlej gospodičini.
Iz Lokve se nam pile: 20. minolega meseca so Šli naši fantje v Sežano k novačenju. Nesli so se sabo slovensko trobojnico ter na modro barvo zapisali besede: «Vse za dom in cesarja!* Pri vhodu v krasno Sežano so veselo zaukali in zapeli. »Naprej zastava Slave 1» Poleg tega pa so se jako dostojno vedli i niso uganjali nepristojnih burk, ali počenjali kaj tacega. kar bi koga bilo žalilo. Tako 60 naši mladeniči delali sebi čast ter tudi pokazali, da imajo srce za dom in vladarja.
»Trst in okolica«, spisal Matija Sila in priobčil v podlistku našega lista, — kateri podlistek je izšel v posebnej knjigi. — O tem delu piše znani, učeni zgodovinar, gospod prof. Rutar, kritiko v »Ljubljanskem Zvonu«, — v katerej se izpotika le ob izviru nekaterih krajnih imen, v obče pa knjižico hvali ter sklepa svojo kritiko tako le: Neprecenljive vrednosti v Silovi knjigi je zemljepisni uvod o Trstu na str. 8—30. To daje knjigi veliiio prednost in jo odlikuje od njene predhodnice. Za vsakega zgodovinarja je jako važno, da hitro zve, kje leži mesto ali grad, o katerem čita. Večina zgodovin pa ima to napako, da se čisto nič ne ozira na zemljo-
Sisno ležo. Zato zaslužuje g. Sila posebno pohvalo, er je v svoji knjigi točno opisal položaj omenjenih mest, in razložil, kje imamo iskati sledove nekdaj tako važnih gradov. Čeravno se torej Silovi knjigi pozna, da jele sproti in slučajno pisana, brez tehnične jednakomernosti in zaokroženosti; vender po svojem mikavnem obsegu, jasnem in popularnem pripovedovanji zaslužuje vso našo pohvalo in zatorej gorko priporočamo vsem čitajočim Slovencem, zlasti na Primorskem, naj si knjigo naroče in s pridom prebirajo. Ako bode g. pisatelj pri tej knjigi videl dober vspeh, vzpodbudilo ga bode to k nadaljnemu zgodovinskemu
Ereiskovanju, za kar ima uže premnogo gradiva na-ranega. Zato naj nas kmalu razveseli s katerim novim delom o primorski zgodovini.
Cerkveno petje. Gosp. Daniel Fajgelj, učit. v Tolminu, uŽe dobro poznan domač skladatelj na cerkvenem polju, izdal je te dni mašo v čast Devici Mariji za IV. glase, katera je bila uže v »Cerkvenem Glasniku« natisnena; ta skladba ui pretežavna in vendar prav lepa; o njej se je tudi glasbeni vodja, g. Anton Forster kaj pohvalno izrazii. — Priporočamo torej to skladbo našim cerkvenim pevskim zborom. Dobiva se pri g. R. Milic-u v Ljubljani po 50 kr. iztisek.
V nedeljo* t. m. bode veselica s predavanjem in petjem v dvorani »al Oiardinetto, program prihodnjič.
Velika dedifiina. Nek Ott je uže pred leti zapustil več milijonov, ki so se po dolgej pravdi zadnjo soboto na Dunaji razdelili mej 59 dedičev, katerih vsak je dobil od 10.000 do 200.000 gld.; odvetnik dr. Pan pa si je zaračunil 400.000 gld!
Redka popotnica- Nek poljski časnik pripoveduje, da se je zadnjič z Dunaja v Grnovice peljala brez spremstva majhna deklica, ki je imela le 6 let in je le angleški govorila. Spredaj je imela privezano ploščico, na katerej je bilo v pet jezikih izrečeno upanje, da občinstvo malej popotnici ne odreče varstva.
Zopet prav krasna slavnost v Sežani.
Sežančani znajo in znajo; pa je zastonj. V nedeljo je bil v Sežani posebno prazničen dan, blagoslovil je mil. škof, dr. Glavina prezidano sežansko farno cerkev in nove orgije, katere je zagrebški obrtnik g. Hefferer izdelal, kakor je to uže znano našim čitateljem. A pomenljiv je bil za Sežance ta dan tudi zato, ker je mil. gospod Škof prvikrat obiskal prijazno kraško metropolo, belo Sežano. Zato se je bila Sežana uže v soboto oblekla praznično; vsa Sežana je bila okrašena s cesarskimi in narodnimi zastavami in pred cerkvijo je bil napravljen lep slavolok s primernim napisom pozdravljajoči m višjega pastirja. — V nedeljo ob 8. uri se je začelo posvečevanje cerkve in je trajalo z veliko mašo vred do čez poludnć. Pri maši 80 prelepo peli domači sežanski pevci pod vodstvom g. LasiČ-a, kateri je tudi orgljal. V velike) množini zbrano ljudstvo in tudi mnogi nazoči učitelji in drugi veščaki so vsi jako hvalili nove orgije. Po maši je bil pri č. g. župniku sežanskem obed, katerega so se udeležili razen mil. gosp. škofa tudi kanonika v. č. gg. Šust in Sterk in mnogi duhovni iz Trsta in Krasa, potem hrenovski župnik v. č. g. dr. Sterbenec, glavar, župan in drugi uradniki sežanski in nekateri drugi bolj odlični molje sežanskega okraja. Vsi so hvalili ponižnost in veliko uljudnost tržaškega Škofa, kateremu se je pri obedu tudi večkrat navdušeno napilo. Nekoliko pred 5. uro popoludne se je odpeljal mil. škof svojim spremstvom na postajo mej zvonenjem sežanskih zvonov. Popoludne se je pripeljalo v Se-
K D I K O S T.
iar.o po železnici in s voz m i vse polno drugih go~ sto v is Trsta, okolice in iz raznih kraških vasij; mej temi tudi jako odlična gospoda in tudi kakih 12 v Sežani jako priljubljenih hrvat-kih rodoliubov iz Trsta. Vsi ti so prišli, da slišijo nove orgije in da se vde-leže besede, katero |e priredila sežanska čitalnica. Omeniti moramo, da so se še pred besedo zbrali v gostilni, ki je v hiši g. MohorČiČ-a, razni Č. gg. duhovni in drugi oiličnjaki ter v veselem društvu v hipu nabrali za sežanske orgije 21 gld. 60 kr., od katerih je sam vodja c. k. dvorne kobilarne v Lipici, na Krasu priljubljeni gosp. Finger, dal 7 gld., za kateri dar se jim je g. župan sežanski presrčno zahvalil. Ob uri pa smo se zbrali v dvorani hiše g. Scara-mange, kder nas je izvrstna godba Albrehtovega polka navdušila precej pri vstopu. Dvorana je bila k malu prenapolnjena; mej gosti smo zapazili celo dva sina tržaškega namestnika barona Pretisa, potem svetovalca više sodnije, barona Petteani-ja in še več drugih jako odličnih gospodov iz prvih krogov tržaških.
Pevski zbor je pel kaj izvrstno in veselilo nas je, da se je beseda začela s hrvatskim »Kolo«, kakor
5rvi pozdrav navzočim bratom Hrvatom. Gosp. učitelj je potem govoril o Šoli, o važnosti listov itd. »L* oratore si fari«, rekel bi dr. Čudež; a vso čast g. K., kateri ima prav dosti zaslug za prijetni večer in je sploh odvažen rodoljub. Pozabiti pa ne smemo tudi predsednika veseličnega odseka, gospoda G., ki je s posebno, skoro francosko kortoazijo pazil, da so se gostje dobro imeli. Njegov navadno resen obraz spremeni se pri takih prilikah v najprijaznejše liee, neka notranja zadovoljnost igra mu v očeh. Sijaj veselice je bil pa »Proseški kvartet«, sestavljen iz »stare garde«; ta kvartet živi še v Hajdrovih tradicijah in zdi se nam, kadar te pevce poslušamo, kakor bi bil Hajdrihov duh mej nami. Ta pot nam je kvartet Haj-drihovo »Cerkvico« to misel polagal, kar kaže, da so pevci peli dovršeno. Kocijančičevo »Spoved« smo ta pot prvikrat slišali, pa se nam je jako dopadala; zbor jo je resnično dobro pel.
Igro »Eno uro doktor« so sežanski diletantje, večinoma učiteljsko osobje, izvrstno igrali; občinstvo je igro pozorno poslušalo, kar govori za igralce, veliko smeha je prouzroči! g. A. L. in izborno je igrala nam uže iz goriške čitalnice poznana igralka gospodičina K. — Po igri se je začel mladi, prav fletnl svet, sukati ; plesali smo tudi kadriljo, katero je vodil menda uže penzijonirani piesovodja g. D. po slovensko; ori-
ginalen je bil konec konca, katerega je naznanil z esedami: »Zadosti gospoda, zdaj pa zahvalite sel«
Ni treba'reči, da se je mladina sukala »od mraka do dne«; mi priletniši Slovenci in Hrvatje pa smo mej tem časom hladili pri izvrstnem »teranu«, z iskrenimi govori, hrvatsko-slovensko pobratimijo in navdušenim petjem naše gorke čute za boljšo bodočnost naroda, katere smo vtopili v skupno priznanje, »da naš dom še veči je«. Ko smo se še le proti jutru vo« žili v »žardiniri« proti Trstu, zapeli smo tudi novo: »v Sežani je fletno« itd., kar naj bode vrlim Seiancem dokaz, da znamo tudi hvaležni biti.
Gospodarske in trgovinske stvari.
Kraševci In njih teran/?
(Spisal R. Dolenc.)
(Dalje.)
Se veliko manj opravičeno bi pa bilo, ako bi kak p. t. kraški čit. iz teh vrstic sklepal, da nismo morebiti prijatelji kraškega terana, da se nam ne dopada. Prav nasprotno je to; za naš okus ni skora boljšega namiznega vina, nego je dober kraški teran, to si bodi gledč lastnega mu okusa, bodi si glede nastopkov po obilnejšem užitku. Da, odkritosrčno rečeno, smatrati ga moramo po lastnem nagibu do njega za pravo zdravilo, to osobito po večjem užitku druzega, recimo težjega vina. Ednako bo sodil o dobrem kraškem teranu vsak nepristranski Primorec, Vipavec in bližnji Kranjec. S kratka, kraški teran si je pridobil po svojih lasnostih, reči se sme, velikanski lokalni okus, In prav od tod njegova visoka cena, posebno pred malo leti še celo pretirana visoka cćna, h katerej pa tudi primerno majhna produkcija mnogo upliva.
Da izjavo o pretiranej visokej ceni terana Še bolj vtemelimo, da posebno to pojasnimo, kar pod efektivno vrednostjo kakega vina umejemo, naj navedemo to le: Vsako blago — razen luksurjoznlh in starinskih, —ceni se po gotovih lastnih mu lastnostih ; na primer zlatnina in srebernina po vsebini pravega zlata ali srebra, tkanina po vsebini in flnosti pravega lakna, žito po teži in tako dalje. Skupnost dobrih lastnosti daje merilo za ocenitev notranje ali prave efektivne vrednosti kakega blaga, katera je pa kaj dostikrat jako navskrižna s zahtevano ali pa tudi po-nujano ceno, kajti vsako blago ima poleg efektivne vrednosti tudi vrednost porabe. Da cenijo dobroto vina, in sicer navadnega namiznega, rabijo Francozi in Nemci, kakor prvi dandenašnji vinarji, okusu in učinku vina ugodno kemično sestavo za mero, katerej se še nekatere, toda čisto fizične lastnosti pride-vajo, kakor čistost in pa barva vina. Dobro namizno vino mora imeti po tei meri pravo množino alkohola, pravo množino kisline, in pravo množino takozvanih okusnih ali ekstraktnih snovi. Poleg tega mora imeti kolikor mogoče dober duh, lepo barvo in biti popolnoma čisto. No ako je vino po vsem prave sestave,
Sotem se reče, ono je harmoničnega okusa, ono je no. Kraški teran, najfinejši teran, po tej meri pre-
*) K razmotrovanji g. vodja R. Dolenca v spisu: »Kraševci in njih turan«, v »Edinosti« broj 25, naj primetnem ovo: Znanu kraška trta je ptinesena iz Perzije, oziroma okolice stolnega mesta »Teheran«, od tega ima svoje ime »teran«. Kraševec je spahnol iz besedj zlog het kar je po vlastitosti našega jezika tudi umevno i tako je nastala skrajšana beseda teran iz Teheran. Tudi naša breskev (Persica vulgiris) Švabsko PJirtich, prinesena je iz tamošnje zemlje, Perzije; od todi njeno lat. in Svabsko ime. Kdor ve bolje, prosto mu polje.	J. V.
sojen, pa ni povsem harmoničen, kajti on ima primerno dosti preveč kisline — namesto le 5 do 8, tudi do 15 tisočink — in premalo alkohola, le 8 do 10, namesto od 10 do 12 odstotkov. Največkrat je tudi kraški teran zaradi preobilne strojni ne ali zagat-nosti, — nastopek opuščenja robijanja, t j. odstranjenja hlastin — nekoliko pretrd, nemil. Barva pravega terana je navadno najlepša, z rudečo peno spojena, isto tako čhtost. Nastepek ne popolnoma pravilne sestave terana je za ptujca —Nemca, Francoza itd. — neharmonični okus, in Še daljši nastopek ne* harmoničnega okusa pa neocena.
Za isti teran, za kateri se mora v Trstu še 60, 80 krajcerjev do 1 forint plačati, ni mogoče v Gradcu, ali na Dunaju niti 20 krajcerjev stržiti. Da je temu rćs tako, prepričali smo se uže sami na mestu, posebno pri poslednjej razstavi v Trstu. Ko so prišla namreč domača primorska vina, in mej temi nekateri — za naš okus se ve da — izvrstni terani do pokušnje, oglasili so se kar vsi graŠki, dunajski itd. udje presojevalne komisije: «a das ist nichts, saueres Zeug« itd.
In vse ugovarjanje, da so vina enacih lastnosti pri nas visoko cenjena, drago plačevana, nič ni pomagalo; trojke so se vse edno kar vsipale. Sicer pa naj bode tukaj omenjeno, da se tako nepraktično, nesistematično, da kar naravnost rečeno, brezumno in nepravično, kakor pri tržaškej razstavi, niso še z lepa kde — in vdeležili smo se uže nekaj vinskih razstavnih pokušenj, kakor v Mariboru, Trientu, na Dunaju — razstavljena vina pokušala in presojevala. V dokaz, da je bilo temu res tako, naj navedemo le to, da se niso razredila vina po razredih kakor : I. najfinejša butelska vina, II, Ana butelska vina, III, fina namizna vina itd. in potem tudi tako
S okušala in presojala; ampak pokušalo se je vse riŽem brez vsega reda, zdaj kako najfinejše butelsko staro belo vino, koj na to pa morebiti sicer popolnoma zdravo, v trgovini ne nepemen-ljivo, toda navadno črno vino itd. Da. pripetilo se je še celo neredkokrat, da se je marsikako vino, ker je bilo nenemike etikete, najprej s trojko — Če ne še slabše — obdarilo, pozneje pa na krepko vpozorjenje kakega pri dotičnem vinu interesiranega jurora, vendar le v prvi razred potisnolo.
Po tem, kakor se dandanes, ako se smemo tako izraziti, od strani strokovno olikanih vinskih pozna-vateljev o kraškem teranu sodi, res je njegova cena visoka v primeri z nekaterimi zunanjimi Blovečimi vini. Cena terana je pa kakor uže rečeno, iz lokalnega okusa izvirajoča, ona je v prvoj vrsti c6na po-rabljlvosti, in morebiti v tretjej še le cćna efektiv-nosti. Tržačan, premožni Tržačan, se je v teran zaljubil, ljubezen hoče pa drago plačana biti. Drago plačati more teran Tržačan, in za njim, ali poleg njega ga mora drago plačati pa tudi vsak drugi, ako ga hoče piti. In tako se našim vrlim KraŠevcem čisto
Erav godi, nevošljiv jim ne more noben Slovenec iti, marveč nasprotno, le žaliti mora vsakega, ko vidi ali vsaj sliši, da se je cena terana uže nekaj let sem močno krhati pričela, da je pričela rakovo pot iti. Tukaj bode treba iskati pripomočkov, o katerih mislimo prihodnjič pisati.
(Konec prihodnjič.)
Tržno porodilo«
Kava — stanje nespremenjeno, cene trdne.
Sladkor — vzdržuje se ugodna tendenca, cene sicer nespremenjene, a vtegnejo Še poskočiti.
Olje — gre dobro od rok po trdnih cenah.
Sadje — v dobrem obrajtu, kupčija živahna po trdnih cenah.
Petrolje — stanje nespremenjeno, cena trdna.
DomaČi pridelki — zanemarjeni.
Dunajska borsa
dne J. aprila.
Enotni drž. dolg v bankovcih . . 78	gld.	50 kr.
Enotni drž. dolg v srebru .... 78	»	75	»
Zlata renta.......... 97	.	90	»
5% avst, renta........93	»	15	»
Delnice narodne banke.....833	»	—	»
Kreditne delnice........ 327	»	—	■
London 10 lir sterlin......119	»	55	»
Napoleon...........9	»	48	»
G. kr. cekini.........5	»	64	»
100 državnih mark.......58 » 50 *
-------
Zahvala.
Vsem onim, ki so našo ljubo mater
Ana Kantz roj. pl. Zandonatti
mei boleznijo in pri sprevodu z svojo navzočnostjo počastili, izrekamo srčno zahvalo.
Rakek, 31. marcija 1883.
Žalujoči ostali.
Št. 2201
Razpis.
Pri tukajšnej mestnej straži javnega miru se razpisujete dve službi nadstražnikov i več služeb stražnikov tretje vrste.
Nadstražniki dobijo na leto plačo po 550 gld., odškodnino za stanovanje 50 gld., in pavšal za uniforme 60 gld.
Stražnikom se nakazuje po 360 gld. na leto, odškodnino za stanovanje po 50 gld. in
pavšal za uniforme 50 gld. V slučaju, da se prestopi v višji razred, povzdigne se plača na 420 gld. za stražnike drugega, a na 480 gld. za one prvega razreda.
Prošnjo se morajo vložiti podpisanemu uredu do 11. aprila t. 1. z. dokazi starosti prosilcev, da so avstrijski podanici, neomadežni v političnem in moralnem obziru, telesno sposobni, in zmožni deželnih jezikov.
Prednost imajo oni, ki dokažejo, da so uže v enacej službi zahtevam v zadovoljnost služili.
Od stražnikov se zahteva popolno znanje policijske službe.
Od Municipija V Poti, dne 6. marcija 1883.
št. 1961
Razpis.
Za okraj puljske občine se razpisuje služba gozdnarskega upravitelja z letnim plačilom 600 gld., stanovanjem 200 gld. in odškodnino za potovanje 200 gld.
Imenovanje je za zdaj za£asno, in sicer dokler bode občinsko zastopstvo, ki se ima na novo izbrati, potrdilo stalnost (definitivnost) te službe.
Prosilci za njo morajo dokazati sposobnost v gozd varstvu v smislu ministerijalnega odloka 16. januvarja 1850 gt. 63 dr. z. 1.
Vrh tega se tudi razpisujejo tri službe gozdnarskih Čuvajev z letno odškodnino po 360 gld. in stanovanjem na deželi v puljskej občini. Prosilci morajo vložiti svoje dotične proSnje podpisanemu uredu v teku 4 tednov in dokazati svojo starost, da so avstrijski podanici, zmožni italjanskega i hrvaSkega jezika, poStenega obna-Sanja i fižično zmožni.
icipij V Poli, dne 23. marcija 1883.
Prva istrska voščarna
v Rovinju odlikovana na razstavah v Gradcu v letu 1880 In v Trstu v letu 1882.
Priporočamo vel. čest. gospodom župnikom, č. cerkvenim društvom in drugim pobožnim zavodom, kakor tudi gosp. trgovcem naše izdelke iz voska od bučel, katerega ponujamo po sledečih cenah:
I.	vrsta. Velikonočne velike sveče (naSa posebnost) naslikane na olje, okrašene se zlatom, srebrom in s podobami sv. pokroviteljev . Kilogr. gld. 3.— Sveče, duplirje, velike sveče itd. . » » 2.—
II.	vrsta......... » » 1.65
III.	vrsta...... . , . » i 1.40
Slabša vrsta, sicer blago lepo na videz » » 1.20
NB. Te cene se razumejo v Rovinju, blago zaco-lano; povojilo (embalaža) računi se po ceni kar stane. V zameno se jemlje naravni vosek in voščeni odpadki po dobrih cenah.
12-7_Flpli dl Antonio Artusl.
The Singer Manufacturing & C.
N ew-York.
Ako se plati vsak teden samo
P* eden goldinar*
dobi se
Originalni
Singer - jev šivalni stri
in to brez povišanja cene. Poroštvo se dajo za pet let, poduk na domu brezplačno
G. NEIDLINGER,
generalni agent
v V Trstu, Corso, palača Modeilo
Sivanke za Singerjeve šivalne stroje komad
3 kr. in tucat 30 kr.
(13-1)
IVAN ANIHAUSER
fabrikant vsakovrstnih šopkov in krtač
po najnižjih cenah« odlikovan na tržaškej razstavi z srebrno medaljo:
V Trstu, Via dette Beccherie Nr. 1392—1.
KAROL LUDVVIG
fabrikant vsakovrstnih Šopkov (pinzeljev) In krtač v Mariboru — na Štajerskem
Tovarna: Allerheiligengasse N- 14 — Prodajainica: Herrengasse N. I.	12-9
Kedor hoče, dobi cenike. Naročbe na omenjene izdelke prejema g. Amhauser. Via dellc Beccherie N. 1391 — 1.
Las-tnik, društvo »EDINOST«. — Izdateij in odgovorni urednik: JOSIP M1LAN1C.
Nova tiskarna pod vodstvom F. HUALA v^Trstu.