di?E£.N,ŠTVO in UPRAVA v Gorici v ulici iva Piazzutta 18 - Cena oglasom po dogovoru. uaprto vsak delavnik od 10. - 12. ure Uto IH. Štev. 23 KATOLIŠKI TEDNIK IZIDE VSAKO SREDO Poštni ček. račun št. 9- 17768 — Poštnina plačana v gotovini - Sped. in abbonamenfo postale 11. Gruppo GORICA DNE 4. JUNIJA 194*7. Cena L. 10 USODNE NAPAKE »Priznamo, tla smo delali napake, ne bomo jih vee ponavljali.« ■lako so med osvobodilnim bojem 'ečkrat priznavali; in zagotavljali razni neodgovorni elementi in odgj-^°rni funkcionarji. Tudi v zadnjih dvoh letih miru smo imeli priliko slišati podobne izjave iz ust ljudi, ki iinajo zaupna mest i v OF 'ili ^P. Toda kljub temu napak ne nehajo ponavljati. Nas list je že svojčas ugotovil u i-P&ke, ki so jih naši sedanji voditelji ^pravili v mednarodni politiki. Ra-ui teh napak je Jugoslavija izgubila mnogo ugleda v svetu. Njim se ®°fajo pripisovati razni neuspehi, jih je Jugoslavija žela in jih vedno. zanjo na raznih mednarodnih konferencah. Usodne so morale biti te napake, ua so imelo za posledico tako usodne neuspehe. Vendar nas no zanimajo toliko "•'Pako v visoki politiki, kjer je vse SJlno spremenljivo in je danes na-Paka, kar je bilo včeraj uspeh, in °kratno. Nas zanimajo veliko bolj riaPake, ki se delajo doma. Kdo bi iflogel vse našteti? Razni vnebo-vPiJoči zločini, nasilja, laži, neizp-jl-"•ieni obeti, sitnarjenja, omejevanje osebno svobode, demoralizacija n i-Sl' mladine, sovražno razpoloženje d° Cerkve in duhovščine in še mno-druge napake, ki jih vsii pozna-1110 in čutimo. Ali slišite, kako ljudstvo radi teh narnernih ali nenamernih napak Godrnja in zbija šale na račun ljudskih« oblastnikov? Ne samo Vrivaj, ampak kar javno že padajo °Pazke, zbadljivko in puščice. Vemo, da ljudstvo več ali manj Vedno in povsod godrnja. V resnično demokratični državi ljudstvo iu-di ima pravico, da z javno kritiko napake svojih vlad. Ljudska ^nša se mora izkašljati, mora" imeti Veutil, da v kritiki daje duška svoji. Pravični jezi, saj ljudstvo je tisto, ■i največ trpi zaradi napak svojih Roditeljev. Vendar godrnjanje in zabavljanje raste pri nas čez mero v Sirmo in globino in kaže, da so šira-e plasti; ljudstva skrxjno nezadovoljne. Po našem mnenju j 3 to nezdravo stanje in mu ne bo mogoče hitro od-Pomoči. Zadeva je težka in končno drugega nego le vprašanje ljudit jih ni mogoče oblikovati od danes do jutri. Usodno napako je sto -ri'i. kdor je dal pobiti toliko naših mladih, zmožnih, idealnih ljudi, mož *n fantov, ali pa jih je zaradi svojo nestrpnosti prisilil, da so se izselili v tujilno. Vsi ti so mrtev kapital pri naši povojni obnovi. I«ihko je mogoče, da bi nam bili Pri obnovi potrebni prav tisti, ki 3ih krijejo prezgodnji grobovi ali Pa jili objema tujina. Zaradi njih odsotnosti, je možno, da delo naše obnove ne bo uspelo. Ali ni tudi Hit-T storil usodne napake, ko jo pregnal Jude in je bil med izgnanimi Judi nekdo, ki jo iz Nemčije odne-Sel skrivnost atomske bombe? Če nimamo ljudi, si jih moramo Vzgojiti. Izšolanih in zmožnih ljudi ?5ra bodo dale naše šole. To je res. pa nam bo dal poštenih ljudi? Jhče drugi nego vera. Nikar torej Poleg drugih delati še to napako, da 50 ■ letnica romana M Quo vadiš1 bi kvi s sabotiranjem verskega in eer-°nega življenja preprečili vzg j jo Poštenih ijudi. Usodne napake imajo navadno n&odno nasledke, kajti to kletev zle-j« dejanja, da iz njega zlo koti «e Pehanja. URA CEŠCENJA Ta mesec bo na prvi petek ■Večer ob 8.30 ura češčenja pri v* Ivanu. Letos je 50 let, odkar je poljski pisatelj Henvik Sienkiewicz napisal rt.man »Quo vatli« «. Roman je prinesel pisatelju svetovno slavo in tudi Nobelovo nagrada. Prevedli so ga v 30 jezikov. V slovenščino je bil zelo zgodaj preveden in je,postal eden najbolj priljubljenih romanov iri3d našim ljudstvom. Težko bo najti Slovenca, ki so za knjige zanima m ni še bral tega romana. Zanimivo je, kar jo pisatelj sam rekel o tem svojem delu. Leta 1893. je pisal prijatelju Dijoniziju Hen-lcielu: »Sanjam o velikem krščanskem epu, v katerem bi opisal sv. Fetra, Nerona in prvo preganjanje kristjanov. Hotel bi ustvariti vrsto tako občečloveških in nežnih prizorov, da bi jih morali prevesti) iz poljščine na vse jezike.« Ko je delo dovršil, je pisal Ignaciju Chrzanow~ skemu, da je v romanu hotel pokazati nasprotje med poganskim in krščanskim svetom. V tem je tudi mojstrsko uspel in ustvaril eno najmočnejših del iz krščanskega sveta. VERSKE MANIFESTACIJE V ITALIJI Zadnje tedne so imeli velike verske slovesnosti v raznih mestih Italije. V Turinu je bil velik marijanski kongres, ki se je zaključil s procesijo s kipom Matere božje. Procesija ja trajala nad štiri ure in se je je udeležilo nad 200 tisoč ljudi. Podoben kongres so imeli v Milanu. Tudi na ta kongres in k zaključni procesiji je prišlo ogromno število ljudstva. V škofiji Reggio Emilia so imeli pa škofijski evharistični kongres. Stvar je bila precej tvegana, zakaj znano je, da so tam hudi komunisti in socialisti, ki so že večkrat poskušali naga jati' pri raznih cerkvenih prireditvah in so tudi par duhovnikov in članov katoliške akcije zahrbtno ubili. In v resnici jo kongres postal velikanska verska manifestacija vernega 'judstva, ki je tako pokazalo, da je imel škof prav, ko je 'že večkrat proti »temnim elementom« trdil, da je ljudstvo verno in da le nekaj nasilnežev dela zgago. Ti nasilneži so skušali terorizirati ljudstvo tudi pri procesiji z Najsvetejšim. Zato so nastavili lia cesti peklenski stroj, ki naj bi se razpočil, ko bi šle mimo žene in dekleta. Toda namera se jim ni posrečila SOVJETSKA RUSIJA odpravila smrtno kazen Časopisi poročajo, da je sovjetska Rusija odpravila smrtno kazen, češ da sedaj ni več potrebna, ker je mir na svetu zagotovljen. Že izrečene smrtne kazm bodo spremenili. Pred par meseci pa so isti časopisi ii. isti radio poročali, da je zastopnik sovjetska Rusije pred zastopniki O. združenih narodov trdil, da človek nima pravice do življenja, in ni hofcel, da bi ta pravica bila prišteta med osnovne človeške pravice. Kako naj si sedaj razlagamo to novo odločitev sovjetske Rusije? Morda tako, da prej človek ni imel pravice do življenja, ker mu je sovjetska unija ni priznavala, sedaj pa jo imajo še celo na smrt žo obsojeni, ker jim jo priznava sovjetska država. Radovedni! smo, kako bodo ta novi »ukaz« izvajali. Ali bo odpravljena tudi počasna smrtna kazen, na katero so obsojeni tisoči in tisoči v ječah, v taboriščih, na prisilnem delu? Radovedni smo tudi, ali bo s tem padlo iz rok orožje tudi tako zvanim neodgovornim »elemen- tom« ki jih pri komunistih povsod kar mrgoli — in ali bo odpravljena smrtna kazen tudi za take »zločince«, zoper katere ni bilo in no bo treba, ne zakonov ne nobenega sodnega. postopanja. Besedam iz rdečega brloga nihče več ne verjame. Svet pričakuje dejanj! Le tako se bo moglo spet vrniti mednarodno zaupanje. Ali ni tudi gias iz Rusije, da je »mir sedaj zagotovljen«, sumljiv? Marijanski kongres v Ottavi Nekaj nad vse veličastnega obeta postati marijanski kongres v Ottavi v Kanadi. Kongres se bo vršil v drugi polovici junija. Prišlo bo nekaj stotin škofov in kardinalov, čez pet tisoč duhovnikov in par sto tisoč vernikov. Zi to priliko gradijo posebno cerkev iz lesa, v kateri bo prostora za 75 tisoč ljudi. Nad glavnim oltarjem se bo dvigal 15 m visok stol]). Na stolpu bj kip Matere božje. V mestnih gledališčih bodo vse dni predvajali različne igre, ki bodo vse imele namen, pokazati Marijino sodelovanje pri odrešenju človeštva. Nastopi botlo v francoščini in angleščini ker sta v Kanadi oba jezika močno zastopana. Ob tej priliki se bo Kanada posvetila brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Posvečenj.! bo bral v francoskem jeziku Louis Saint-Lau-rent, kanadski zunanji minister, v angleščini pa James Mo Oann, gospodarski minister. Vso te manifestacije imajo namen, izprositi od Marije pravi in trajen mir. I/5/ smo Očela enega sinovi... * V Baltimoru, ZDA, so katoliški zamorci — črnci — ustanovili svoj prvi cerkveni ženski red, nazvan: Redovnice božje Previdnosti. Pred nekaj tedni je 18 črnih novink položilo v roke duhovnega voditelja Harry A. Quinn svojo redovne obljube. * Dne 13. aprila t. je bila v. mestu Ames, država Jowa v ZDA, slovesno ustanovljena nova župnija sv. Tomaža Akvinskega — za dijake tamkajšnjega državnega vseučilišča. * Najbolj popularna in čitana knjiga v ZDA je gotovo »This is my story«, (To je moja zgodba), ki je bila izdana 17. majca. Spisal jo je Louis Butlenz, bivši glavni urednik komunističnega lista »The Daily Worker«, elan CK — centralnega ko-miteta komunistične partije in naj-cžji sodelavec voditelja komunistov Forster-ja. Mož ima 55 let in je profesor ekonomske politike v kolegu Fordham — Proti koncu leta tfi45 je obrnil hrbet komunizmu in postal katoličan. V omenjenem svo- PODOBI SVETOGORSKE MATERE BOŽJE se vrača v svoje svetišče Na Sv. gori so dokončana potrebna popravila; zopet so postavljene tudi šipe v okna in orgle na kor. Zato svetišče lahko znova začne svoje bogoljubno delovanie, ki ga je vršilo skozi stoletja v največjo korist mnogih duš. Milostna podoba Matere božje, ki je bila od septembra 1843 begunka na raznih krajih, dokler se ni za dalj časa ustavila kot dobrodošel gost v Gorici, najprej na Kostanjevici in pozneje v stolnici, se bo vrnila na svojo Goro, ki se radi Nje imenuje Sveta gora, in Marija bo s svojega sedeža, ki si ga je tam gori postavila, še naprej prijazno sprejemala vse, ki bodo romali k Njej s pobožnim in ljubečim srcem. V soboto 7. junija tega leta bodo ob 17. uri v stolnici slovesne pete litanije M. B. Nato bo goriški stolni kapitelj izročil častitljivo podobo očetom frančiškanom s Kostanjevice in Svete gore. Potem se bo razvila procesija, ki bo nesla v slovesnem sprevodu podobo Matere božje po sledečih ulicah: Marconi, Koma, Travnik, Gosposka uliea in naprej do Ivaterinijevega trga. Pri uršulinskem samostanu se bo meslna procesija razšla in milostno podobo bodo sprejeli verniki iz Solkana, ki jo bodo spremljali do svoje župne cerkve. Tam bo milostna podoba ostala en te den, da bodo ob njenih nogah imeli Solkanci sveti misijon. V nedeljo 15. junija bo milostmi podoba prehodila še zadnji del poti iz Solkana na Sveto goro. Ko bo prispela tja gori (0-kro-g 10. ure), bodo v svetišču slovesna peta maša in druge pobožnosti. Mi upamo, da botlo naši dragi verniki prišli v velikem številu, ko bomo dvignili milostno podobo v stolni cerkvi na prvo soboto 7. junija. Pred vsemi verniki bo mestna duhovščina, svetna in redovna, ki se bo združila z nami in našim kapitljem v češčenju Matere božje. Mariji se bomo zahvalili za posebno varstvo, ki ga je naklonila goriškemu mestu med strašno vojno, in jo bomo prosili, naj nas še naprej materinsko varuje s svojega svetišča; saj je v njeno varstvo naše ljudstvo vedno zelo zaupalo. Veseli, da moremo sporočiti dragim vernikom prijetno novico, blagoslavljamo vse v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Gorica dne 30. maja 1947. -f KAREL, nadškof OBVESTILA: 1. Procesije se bodo udeležili vsi, ki so dolžni se udeležiti procesi- je Svetoma Rešnjega Telesa. 2. V vseh mestnih in predmestnih cerkvah bodo prebrali to obve- stilo in spodbujali vse k udeležbi. 3. Toplo so vabljene tudi oblasti, udruženja, predstavniki raz- nih javnih in zasebnih ustanov. 4. Okna in vrata, koder bo šla procesija, naj so okrasijo s cve- tjem im preprogami. jem življenjepisu pripoznava Bu-denz, tla sta se za njegovo dušo borila Marija in marksizem. Marija pa je zmagala. — Naj bil v teh težkih časih Marija še več takih zmag obhajala tudi v dušah naših komunistov. Kakšno veselje bi bilo to zanje in za nas, ki, molimo zanje! * Na Japonskem vstaja tudi sv. Cerkev iz vojnih razvalin. Spreobrnjenja so mnogoštevilna in nekatera vzbujajo veliko pozornost. Tako je bila v mestu Osaka v stolnici krščena nič manj kot neka budistična »redovni 3a«, v Tokio pa dve budistični gospodični iz visokih plemiških družin, ki sta morali prej premagati naj razno vrstne j še težave in nasprotovanja. OGHJENA ROKA 4. novembra 1859. je v folinjskem samostanu frančiškank nepričakovano umrla dobra sestra Terezija, ki si je ves čas prizadevala svete živeti in je smrt ni našla nepripravljene. Ko je 12 dni pozneje s. Polici-ta hotela vstopiti v shrambo za o-bleke, je začula neko ječanje, ki je prihajalo iz sobe. V strahu odpre vrata, pa ne opazi nikogar, pač pa postane ječanje glasneje. Preplašo-na sestra zakriči: »Jezus, Marija, kaj je to?« Ni še izpregovorila teh besed, ko zasliši jok z žalostnim vzdihom: »Moj Bog, koliko trpim!« Takoj spozna glas pokojno s. Terezije. Gost dim napolnil sobo in podoba s. Terezijo se približa k vratom in glasno vzklikne: »Glej znamenje božjega usmiljenja!« In udari z ro- ko ob vrata. Na vratih ostane vdol-ben ognjen vtis, čisto enak desni roki; rajne sestre. S. Felicita teče vsa iz sebe k drugim sestram in jim pove pretresljivi dogodek. Nato vse skupaj hite v cerkev molit za dušni pokoj s. Terezije. Ko je naslednjega dne s. Felicita legla počivat, zaslišii skrivnosten glas. Prikaže se ji s. Terezija obkrožena z bleščečo lučjo in ji vsa vesela pravi: »V petek, na dan trpljenja Gospodovega sem umrla in glej, v petek grem tudi v večno slavo. Ljubite svoj križ, srčno ga nosite in ljubite uboštvo!« Slednjič jo ljubeznivo pozdravi in izgine. Folinjski škof in mestna gosposka uvedejo kanonično preiskavo. 23. rov. izkopljejo truplo s. Terezije. V PROCESIJA SV. REŠNJEGA TELESA se bo vršila iz stolne cerkve dne 5. junija po končanih večernicah, ki bodo ob 6. uri zvečer. Ustavila se bo prvič pri oltarju v ljudskem vrtu — k temu blagoslovu so vabljene predvsem matere z malimi otroki — in drugič pred cerkvijo sv. Ignacija na Travniku. Ceste, po katerih bo procesija šla, so: Marconi — Mazzini — Nazario Sauro — XXIV Mag-gio — Corso — Oberdan — Piaz-; za Vittoria — Via Roma — Cri-spi in Corte Sfllario. Verniki so naprošeni, da okrasijo okna svojih stanovanj s preprogami, cvetlicami in, če moT goče, tudi s prižganimi svečami. Posamezne skupine naj pojd svete pesmi v latinskem, slovenskem ali italijanskem jeziku. Dovoljene so samo cerkvene zastave. Nadškofijski ordinariat Počitniški pripravniški tečaj za Malo semenišče Meseca avgusta se bo vršil pripravniški tečaj za Malo semenišče. Priglase sprejemata vodstvo Malega semenišča in nadškofijski ordinariat. Sprejemajo se tudi dečki iz drugih škofij. prisotnosti mnogih prič ugotovijo, da so ognjeni vtis na vratih popolnoma sklada 1 roko s. Terezije. Vrata z ognjenem vtisom še danes hranijo v folinjskem samostanu. | OKNO V SVET | Svetovna borba proti raku - komunizmu Zdi se, da se je mišljenje sveta glede komunizma, njegovih naukov in ciljev zelo razjasnilo. Ko so ga Amerikanci le od daleč gledali, so ga smatrali za navadno politično stranko, kakršnih so oni vajeni v svoji domovini. Ko pa so prišli v tej svetovni vojni z njim v ožji stik od Mandžurije do Trsta in skozi vso Evropo do Baltika, so spoznali, da je to zelo nevarea, hinavski, verolomen in nasilen stric, v čigar deželi ima glavno besedo »tovariš Strah«. Spoznali so tudi, da komunizmu ni cilj osrečili narode, jih kulturno dvigniti ter jim prinesti vsaj gmotno blagostanje, ampak jih popolnoma zasužnjiti ter napraviti iz njih orodje za svetovno revoluei-po, potem ko bi človeka potisnili na ravem predpotopnega človeka. To spoznanje ''odi sedaj sadove. Amerikauci liiso tako trapasti, da bi pričakovali zboljšanja socialnega stanja vseh slojev od krvavih revolucij, kakršne so bile po vseh delih sveta, kjer je zavladala rdeča zvezda Da bi vsaj svojo Ameriko cbvarovali pred temi grozotami, so začeli z večjo pozornostjo motriti komunistične celice v svojih državah in čistiti komuniste iz javnih služb. Brazilija je komunistično partijo celo razgnala n. njene člane pozaprla. Argentinski, brazilski in urugvajski državniki so se to dni zbrali na posvet, kako bi komunistična gnezdišča v svojih državah onemogočili. Še tekom tega leta se bo v Rio de Jatieiro vršil kongres vseh ameriških držav, ki se bo pečal z načrtom, kako bi se znebili komunizma. V tej luči moramo presojati tudi r.meriški napor, da omeji prodiranje komunizma v Evropi in Srednjem Vzhodu s pomočjo, ki jo nudi Grčiji, Turčiji in Perziji. Ta slednja je zaprla celo svoje meje iz A- serbeidžauu proti Rusiji. S teg-a vidiku se tudi Amerika zelo zanima za Skandinavske države, ki so drugi vzvod klešč, s katerimi bi se dali odščipniti v Evropo prodirajoči izrastki komunizma. Tu je tudi gibalo vsega političnega stremljenja A-niiTike na Daljnem Vzhodu, v Koreji, Japonski in v Indoneziji. Mnogi, pripisujejo vse to varnostno mero Amerike sovražnosti proti slovanstvu, italijanski časniki bi rekli slavokomunizmu, kakor da je Togliattijev kaj drugačen, a to je popolnoma zgrešeno. Ako bi Slovani prišli kot taki in kot krščanski ljudje, ki spoštujejo v človeku o-sebnost ih ga ne kvarijo z brezbo-šivom, po zmag’i nad »osjo« v stik z zapadiumi velesilami, bi si bdi laii-ko prijateljsko podali roke in ta izmučena Evropa bi že davno imela mir in tudi Slovani bi nesporno dosegli vse svoje mejo tudi pri nas. A ker so prišli z ognjem in mečem ter najgroznejšo točo ne kot Slovani, ampak kot komunisti, ki jim jc vzor rop, požig iin umor, nad vse podjarmljene narode, ne izvzemši niti slovanske, so se Ameriki odprle oči in danes je konec tako zvani zaroti molka. Ves svet piše in g-ovori o komunistični nevarnosti, ki jo je treba zajeziti. Ali se bo pr. to posrečilo, je drugo vprašanje. Komunizem ima namreč svojo »peto kolono« po vsem svetu, je močen v Italiji, ga ni podcenjevati v Franciji in je privlačen za vse delavske množice, ki ga še niso okusile. Zato je zelo mogoče, da se mora še kaka drž iva nalesti te hude bolezni, p redno bo prišlo popolno ozdravljenje sveta od nje. Italijanski nekomunisti naj vedo, da delajo za komunizem veliko propagando, ko napadajo sla vo-komu-niste, kakor da bi bili italijanski komunisti kaj boljši kot slovanski. Z GUERILLSKO VOJNO v Grčiji sopeča v Ženevi preiskovalna komisija, ki sestavlja tam svoje poročilo o izidu ogleda, ki ga jo izvršila ob grških mejah. Istočasno pa razpravlja o lom tudi »'Varnostni svet« ZN. Zapadni zavezniki obdolžujejo tu in tam države, zlasti Jugoslavijo, da podpira uporniško gibanje med grškimi partizani Rusija pa pri obeh zasedanjih brani te države in skuša naprtiti vso odgovornost grški notranji politiki. V HAGU NA NIZOZEMSKEM so je vršila pretekli teden svetovna konferenca poljedelcev. Čas je, da se organizira tudi kmet, ki preživlja vse drage stanove. PALESTINSKO VPRAŠANJE jo Anglija izročila v razso.dbo ZN. V prvih dneh junija bo v ta namen odpotovala iz Amerike v Sv. deželo posebna komisija, ki bo skušala na licu mesta ugotoviti, kdo ima tam prav, ali Judje ali Arabci. KITAJSKI KOMUNISTI - partizani so sprožili novo ofenzivo proti vladnim četam in dosegli znatne uspehe. Konzularne družine tujih narodov bežijo v zrakoplovih iz e-groženih mest. V INDIJI je napetost med Indijci in mohamedanci tako velika, da je Anglija opustila misel na združeno neodvisno Indijo in začela predlagati, naj se dežela razdeli na dve državi: Hinduotan in Pakistan. V ITALIJI po vsej priliki ne ho koncentracijske vlade, ker komuni sti in socialisti *ega nočejo. De Gasperi si bo pomagal s tem, da prevzame v demokrščansko vlado nekaj strokovnjakov iz manjših strank, ki prej niso imele ministrov. Skrajna ' levica očividno nočo sodelovanja, ampak teži za diktaturo Nenni hodi v žrjavico po kostanj za komuniste, ki se navidezno kažejo bolj spravljive. Ti poslednji so povsod največji navihanci. Zadnje vesti poročajo, da je De Gasperi storil res pogumen korak, se otresel levičarjev, ki so mu v prejšnjih vladah metali kot ministri polena pod noge in sestavil vlado iz demokrščanske f tranke in V Kalkuti je br. Janez Udovč. Tani je bil pred vojno br. Leopold- Vidmar. Oba sta Dolenjca. Gorenjec pa je br. Franca Drobnoč, ki je dolgo časa deloval v Bošontiju; kje je sedaj, nam ni točno znano’ V Hazaribaghu, kjer je noviciat za indijske jezuitske pripravnike, pa deluje Prekmurec br. Janez li bas. Sestre misijonarke slovenske krvi poznamo sledeče: s Cirila Doktorič, s. Štefanija Urih in zlasti s. Magdalena Kajne, ki že dolgo vrsto let vodi v Morapaju misijonski dispanzer in j© vsenaokrog poznana kot »mati Bengalcev« iin »čudodelna zdravnica«, kakor o njej poročajo misijonarji. Tako smo našteli vsega skupaj 4 duhovnike, 4 brate in 3 sestre kot slovensko osebje v 24 Parganasu, kakor so uradno naziva ta del Bengalije, na katerih tleh naj bi se v ugodnih bodočih razmerah razvil slovenski misijonski delokrog. V Indiji pa poznamo še enega slovenskega j ezuitskega, brata, ki pa je odšel v misijone kot ud jezuitske beneške province. To je br. Janez Germek, kii deluje že dolgo časa v Južni Indiji, menda v Man-galore. Dalje imamo v Prednji Indiji in prav v Bengaliji tudi enega salezijanskega brata Jožka Kramarja, doma is Duplice pri Kamniku, ki jo nazadnje deloval v Krislmadar-ju v tamkajšnji jezuitski obrtni šoli. Blizu njega jo na nekem starodavnem misijonu pred petimi leti dožftvel svoje mašniško posvečenje drug slovenski zalezijanec, Prekmurec Ivan Cigan, ki pa ga moramo šteti že med naše pokojne misijonarje, kajti pred dvema letoma je umrl zaradi raka na želodcu kljub marljivemu zdravljenju v najboljših zdraviliščih Indije, v Delhiju in Bombayu. Ravno v tistih dneh pa, ko je on umrl, je na jugu Indije pel novo mašo mladi naš rojak, tudi salezijanec, Pavel Bernik, doma nekje izpod škofjeloških hribov, ki nam je na veliki Šmaren lani pisal prelepo pismo, v katerem med drugim tudi pravi: »Štiri dni predno sem jaz daroval tvojo prvo daritev, je sobrat Cigan daroval Bogu svojo zadnjo: daritev svojega mladega življenja, polnega svetega misijonskega navdušenja. Bernik je sedaj profesor v salezijanskem semenišču. Preostane nam še. da obiščemo v Indiji 4 slovenske misijonarke, ki j di doslej še nismo omenili) med ostalimi našimli indijskimi misijonarkami. Prav na severu polotoka najdemo dr. m. Miri jam Zalaznik, ki deluje tamkaj že kakih 15 let kot predstojnica in ravnateljica raznih srednjih šol. Zdaj je spet v Allahabadu. kjer je delovala že prej nekoč, in v KJE so SLOVENSKI MISIJONARJI? nekaterih strokovnjakov; med nji mi jo tudi sloveči ekonomist Einau-di. Zunanje ministrstvo ohrani grof Sforza. Izločenii so iz vlade komunisti in socialisti. Morebiti se mu bo na tam način posrečilo krmariti državno ladjo do prihodnjih volitev, ki bodo po vsej priliki letos v oktobru. Takrat se bo odločila usoda Italije — in z njo tudi južne Evrope. pismu, ki smo ga prejeli od nje pred nedavnim, pravi, da so bila pre tekla vojna leta najtežja v njenem življenju* a da je bila vesela svojega križa, ker jo je to izenačilo dragim trpečim rojakom v domovini. Postavljena jo bila v tem času za pred nico v uajvečji njihovi indijski samostanski skupnosti, v Patni, kjer je štela njih družina 34 redovnic, ki so vodile obširno srednjo šolo; dekliški; internat, sirotišnico za 130 angloindijskih deklet in posebno si-rotišče za indijske otroke. Največjih težav niso povzročale morda grozote vejne, ki jih tam skoro niso čutili, pač pa notranje indijske političn" homaiije. Naša misijonarka pripada angleški redovni družbi in v času, ko je indijska kongresna stranka rripravijala preobrat, (pa še sedaj) je bilo življenje tujcev, zlasti angleško usmerjenih in organiziranih, združeno z izrednimi težavami, kar misijonarka podrobno popisuje. Zdaj se je ozračje nekoliko pomirilo, toda bodočnost jo po mnenju misijonarke za tuje misijonsko osebje v Indiji zelo temna. Na meji med Prednjo in Zadnjo Indijo je dežela Assam, kjer deluje slovenska Hči Marije Pomočnice s T( režija Medvešček. Opraviti ima predvsem s sirotami, od časa do časa pa gre s še nekaterimi drugimi misijonarkami na dolga krožna potovanja po deželi, kjer deli ljudem zdravstveno pomoč. To je nekaka »raniletna avtokolona«, kakršne smo bili mi zadnja leta vajeni, samo s to razliko, da so misijonarko sanltejke ezdilc na konjih in ne udobno sedele v avtu in se vozile po asfaltu. Seveda je misijonarka na takih potih našla obilo prilike, da je poganom govorila o krščanstvu, Kristusu, Cerkvi. Prav na drugi strani Indije pa leži pristaniško mesto Bombay, kjer tudi že lepo vrsto let deluje slovenska misijonarka s. Konradhia Resnik, doma nekje pri Kamniku. Tam imajo sestre njene družbe, Hčere sv. Križa, velika najdenišnioe in sirotišnice, v katere sprejemajo tudi odvržene otroke, ki jih od njih nalašč v ta namen postavljeni iskalci pobirajo po predmestjih tega indijskega velemesta, kjer je pravo gnezdo nemorale in se rode življenja, za katera nima kdo skrbeti.... Pa jih poiščejo naše misijonarke in jim postanejo druge matere. S. Kon-radina ima s temi mnogokrat bolnimi alt •pohabljenimi malčki vel’ko veselja. Saj gleda v njih dušice, ki jili bo rešila za večnost. Končne ne smemo pozabiti, s. Marije Fink, frančiškanske misijonske Marijine misijonarke, ki deluje na jugu indijskega polotoka v Ootaca-inundu in ki nam je v zadnjem času tudi pisala pismo, d:>kaz. da ae vedno ž:vi in pridno dela za osvojitev indijske dekliške mladine Kristusu Kralju. S tem smo pregledali delo vseh slovenskih misijonarjev in misijonark v veliki Aziji, kjer se odigrava največ misijonskega dogajanja in kjer so tudi največja in najlepša polja slovenskega misijonskega de la. Na Japonskem smo našli 1 duhovnika in dve sestri, na Kitajskem ‘0 duhovnikov, tri brate in 8 sester, v Siamu 1 brata in tri misijonarke, eno pa še v sosednjem Armamu. V Indiji je vsega skupaj 18 ulovenskin misijonarjev in misijonark, od tega 5 duhovnikov, 6 bratov in 7 sester. Torej vsega skupaj v veliki Aziji 16 duhovnikov, 10 bratov in 21 sester, skupno 47 misijonskih delavcev. Preostane nam še, da obiščem') naše misijonarje na dveh drugih celinah: v Afriki in Južni Ameriki. A/nka ima predvsem tri., v misijonskem pogledu precej različna polja: severni del, kjer je skoro vse mohamedansko in kjer je ledina š° ledeno trda. Srednji del Afrike j*> najbolj cvetoče misijonsko polje na svetu. Južna Afrika tudi lepo uspeva, a z neprimerno večjimi težavami in počasneje kot srednja, to pa ziasti zaradi močne civilizacije in ndustrializacije, ki prinaša med črnce duha materializma in koc posledico današnje mode tudi komunizem, pa tudi radi velike protestantske propagandne akcije. V vseh treh delih imamo po nekaj naših misijonskih delavcev. V Severni Afriki je treba omeniti predvsem skupino raj h e n buršk * A trapistov, k„ šteje, kolikor nam je znano, sedem članov, med njimi e-nega duhovnika. Delujejo na Malem Atlasu, kjer imajo vzorno urejeno kmetijo, ob kateri ee uče m°' hamedanski prebivalci obdelovanja svoje zemlje, istočasno pa imajo tudi priliko pobliže se seznaniti in se tudi zbližati s tako zasovraženimi kristjani. To zunanje misijonsko delo spremljajo obilne molitve in žrtve naših samostaneev. Drugače v notranjosti, na deželi sredi domačinov Slovenci misijonarjev nimamo. Ostali naši duhovniki in sestre, ki žive v severnoafriških obalnih mestih, spadajo sicer tudi v misijonsko osebje, saj je vsa afriška Cerkev še misijonska, vendar je njihovo delo bolj ali manj le posredno misijonsko. Čimbolj kateri od njih v vsakdanjem življenju pride v st.ik z mohamedanskim okoljem. 4, tembolj ima njegovo delo in življenje značaj misijonarja. Tako delujejo za rast severnoafriške Cerkve sledeči naši rojaki: v Tunisu dva lazarista, Martin Ocepek, ki je sa-daj tajnik pritnasa Afrike, tuniškega oziroma kartaginskega nadškofa, in p. Stanislav Boljka, ki je edini velik kurat v veliki bolnišnici frančiškanskih Marijinih misijonark. V Khasnadar, še vedno v Tunisu, deluje že več let s. Marija Matilda Koder iz Ljubljano, si jonska sestra, ki, nam jo tudi zadnje čase pisala. Njeno življenje in življenje sosester poteka pretežno med mohamedanskim ženskim svetom-V Alžiru deluje usmiljenka s-Marta. Gajšek: Pija Zupančič deluje v Kairu, kjer jo tudi nekaj slovenskih šolskih sester, kakor tudi v Aleksandriji, ki pa delujejo večinoma med slovenskimi tamkajšnjimi naseljenci. Tako bi v severni Afriki šteli med slovensko misijonsko osebje tri duhovnike, enega trapista in dva lazarista, šest bratov in kakih deset sester. ( Nadaljevanje) Hlapec Ferjan Prišla je košnja in tedaj sta se zopet pojavili dve osebi, katerih bli-žitna jo bila Ferjanu zelo neljuba. Pri Tratarju, prvem Dolinarjevem sosedu na drugi strani, so imeli vedno premalo poslov in tako so najeli v začetku košnje Kosmačevega Drej-ca, ki jo bil zopet brezposeln, kot poletnega kosca. Ob istem času je nastopila službo pri »Čuku«, krčmi slabega glasu pol ure vstran dol proti Dobravi, nova natakarica. In ta je bila prav lahkomiselna Rozka, s katero se je Ferjan pred nekaj leti tako nepremišljeno zaročil in imel tako usodno znanje. Ni sicer gojil do nezvestega dekleta nobenega sovraštva, toda neke trpke zagrenjenosti so vendar ni mogel znebiti. Na zakletev maščevanja, ki mu jo je dekle nazadnjo zabrusilo, je že davno pozabil. V začetku julija je morala Dolinarjeva gospodinja plačati zapadlo menico za dva tisoč goldinarjev. Ker ni imela denarja pri rokah, ga je lahko dobila zopet na posodo pri posojilnici. Neki ponedeljek, ko se je že pričela košnja, je moral iti Ferjan v mesto po denar, kot je odločil Bregar. Dolinarica je pa v svoji klepetavosti zaupala vso stvar Tratarjevi gospodinji, ko je ta vprašala, kam je šel Ferjan. T^atarica je pa zopet pripovedovala doma pri kosilu o tej denarni zadevi in je vedela tudi povedati, da se bo denar izročil šele naslednjo nedeljo v občinski pisarni prejšnjemu upniku. Popoldne je bil Kosmačev Drejo zelo zamišljen in zvečer je odšel v Čukovo krčmo. Ferjan se je vrnil iz mesta že okrog šestih in je izročil denar gospodinji. Naslednji dnevi so prinesli krasno vreme in delo pri senu je zaposlilo vse moči. Pri Dolinarjevih so prišli v sredo zelo pozno k večerji in ob desetih so še sedeli pri mizi. Medtem ko so se v sobi precej glasno razgovarjali, sta smuknili zunaj skozi plot dve zakrinkani osebi na vrt in krenili proti zadnji strani hiše, kjer jo bila gospodinjina spalnica »Vse gre lobro, Rozka,« je zašepetala ena izmed oseb, »okno jc odprto in takoj zadaj stoji omara. Vem dobro za predal, kamor spravlja denar — sem že prej nekoč vtaknil malo prste vanj.« »Drejo, sezuj se in opravi hitro! Vsi 30 v sobi.« jo zašepetala druga postava »Najprej moram s kolom upogniti narazen železno omrežje. Rozka, pojdi tja na hišni vogal in dobro pazi! Ce zapaziš, da kdo prihaja, hitro zažvižgaj,« jo rekel na tiho moški glas. »Ali ima tudi Forjan odprto okno?« je vprašal ženski glas. »Seveda, na stežaj odprto,« je odvrnil moški, »le mirno r.toj na vogalu in pazi. Ko dobim plen, pridem sem in ti izročim denar'in ti naglo zbežiš z njim. Jaz splezam nato še urno na Ferjanovo okno in vržem denarnico že na pravo mesto, prav tako, kot hočeš imeti.« »Hihihi,« se je zahehetala ženska, »sedaj pndo obračun. Orožnika mu bom že jaz preskrbela, Ferjančku! Toda, Drejc, pazi se in delaj pri-vidno.« Obo postavi sta se ločili. Ženska se je počasi približala sobnemu oknu, dočim je moški zginil za hišo. Ni se pa še lotil okna gospodinjine spalnico, ko se je zaslišal rezek žvižg. Z veiikimi skoki je stekel nazaj po vrtu in je ob odprtini skozi plot skoraj zadel z žensko postavo, ki mu jo razburjeno prišepeta-. vala: »Hitro, le vrno! Hitro, le urno, Dreje! Ferjan prihaja, podlež, vstal je od mize in stopil k vratom.« V naslednjem trenutka so se res odprla hišna vrata in stopil je ven Ferjan, da bi. v hlevu še enkrat pogledal po konjih. Še v hišni veži je zaslšal oster žvižg in zdaj je napeti* poslušal na vse strani. Zdelo se mu jo, kot da čuje šepetajoče glasove, zahreščala jo pohojena ograjna preklja in šum bežečih korakov mu jc prišel razločno do ušes. Zal, da se je Ferjan za te pojave premalo zme- nil, ker je mislil, da so bili le razp J; sajeni ponočnjaki, in zato tudi ni pripisoval naslednji dan vidnim sledovom tatinsko dvojice noben® važnosti. Že več kot en teden so bili zel‘> vroči dnevi, sonce je pripekalo kot ogenj in popolnoma brezoblačno ne-bo je bilo svinčenosive barve, dočim je proti ve£eru migetala na obzorju rožno-rumena soparna zarja Drug1 dan potem, ko je bila spodletela nameravana tatvina, se je vročina še dvignila za nekaj stopinj. Pri Dolinarjevih so se čvrsto zopet lotili delil. pri senu takoj po zajtrku in fi0 ■iteli s podvojeno naglico, kajti n* Prisojniku je ležalo seno še po tleb — suho, da se je kar drobilo. — Vs9 znamenja pa so govorila za to, bo še danes v kratkem nastala n®* vihta. Vse, kar je moglo gibati z i'°' kami, je bilo zunaj na polju, le g°^ spodinja je ostala doma z najmaiVJ' Šim otrokom. Kopice oblakov v ozadju doline se zgoščale, postajale težje in tem' % ■šlev. 23 Spominu univ. prof. dr. Lamberta Ehrlicha ^ " letnici smrti ml le.tU -1942, k‘ 8'a bo zgodovina o-fcn.f Kot le,t,C) grozot, ko je zlo- vso silo prildrlo na dan m 1(0 d.ilom revolucije, v tistem let.u je ■J • Padel kot žrtev tudi univ. Plot. dr. Lumbert Ehrlich. x Ulili 111 si jivo nadjulo plašč poštenosti, so Padali tisoči pod zahrbtnim Njegov, tt>nog-o a smrt je bila sklenjena že vi. v. Prej, še v časih, ko je bilo >Ustvo Prisiljeno gomazeti v In brlogih in se jo drža- dalec od dneva. u&,r’ Ehrlich je dobro vedel in sto 1 ^ruRe’ ^a i‘lla komunizem do (.' azov in zunanjosti,, sto poti DolC1 J;l’ 1Ja ima samo eno srce, 110 zlobe in zločinstva. Dobro je tuc^ ci|.l. ki ni družabni pre-nad°-l llai'0(i,la svoboda, ampak in ' a.z^a 111 uničenje duhovne niatcrialne svobode posamezni-d ter naroda. Zato 11111 ni bilo treba biti nikdar y l , l/l UiKUcLL g.. ' 01,1'h, kako naj sodi o boju, ki J komunizem pod najprimer-Sv,krinko začel za uresničenje znal '-na^°Vi ^>02nai j® e^j> po' so daj Je sredstva, poznal je ljudi, ki se vodili. Vedel je, da ta paj- činpJa '^oreninjenih evropskih" zlo-dr.1'fcV ne more ne dobro hoteti ne U^ro delati. ^avnoet preroško ia dr. Ehrlich ^ovcdal bodoče dogodke. Takra' ‘■esuig. J® malokdo verjel, danes eo ‘udi • <;'U,ost n-ieg'ovih besed spoznali ta,kil, ki K'» niso poznali. dom, ® -10 danes svoboda slovenske v Ve&ci o nikdar riarod °\llle r;a stopnji navadne obči- drugib državah, če danes Slo-sebi tako malo odločajo kot Prej, če je danes slovenski * de.sk'' Sarna fi&ura na šahovski ■ti in komunistične internacionale če v U zakone skoraj v 'Aziji, hov e;ie 1¥> domovini dih smrti, du-de jleHa suženjstva, materialne be-Ijp lzkoriščovanja, če je nastav-®tob' Sekll'a na fizično rast in sa-111 narodni razvoj, potem se ~jo napovedi prof. Ehr-8|jv je narod, ki ga jo komuni-časi^1 Zar°ta v njegovih najhujših ljg| s kazanjem lepega cilja spe-ogj v največjo bedo, skesan odprl jti’ .^ni to pomeni, da te uresniču-2a esede dr. Ehrlicha. slav riJe^a !'a velja znameniti rek 1^. I108a pesnika: »Srečen je tisti, 11ja,moi'e doumeti vzroke dogaja- •‘Jim ^brlich jih je doumel in z Satao *4io se nekateri V letu grozot 1942 maloštevilni, v poznejših letih hfK j Vec' ^i niogel prof. Ehr n uane it)pe^°ei verjeli. Dr. Ehrlich, ki je ew.daues še enkrat govoriti, bi mu . ^tisoči v-!l majniškega jutra ležal v ^ p1 krvi, je postal svetilnik. To-('je °ta že prišla in treba bo k ^lle bridkosti izpili do dna. |„ež°bro sem poznal prof. Ehrlicha, Si, e*'.°krat sem bil z njiim v družbi. L llllnjam se ga kot skromnega, Zllnaj skoraj neznatnega duhov-k .(nikdar ni odložil znakov du-Vi Ulštva), ko govori, danes pra-j ’ Prerokuje. Spoznal sem za-| . njegovega duha in srca. Bog T je podelil v obilni meri in profesor jih je delil dalje. Videl yem ga ležati na mrt/iškem odru •■n bil sem navzoč, ko s-; mu posled-ujikrat zapeli najljubšo pesem »Gor čez izaro«, narodno iz njegove ožje domovine Koroške. Takrat so nam spričo veličastne grozote stopilo solze v oči, Nam je bilo hudo, on pa se je smehljal. Vse svoje življenje je namreč molil, delal, pomagal in delil dobrote. Knjigo življenja je popisal na drobno z dobrimi deli. Zato mu je rekel večni Sodnik: »Pridu, zvesti služabnik!« Prav to dni smo zvedeli iz najbolj zanesljivega vira, da so na ljubljanskem pokopališču izkoouli in nežna-nokam zagrebli telesno ostanke najodličnejših žrtev rdeče revolucije. Med izkopanimi je tudi dr. Ehrlich. Tifetim, ki imajo smrt teh slovenskih ljudi na vesti, ni dalo miru, ko so videli, koliko ijudi roma na grobove tako odličnih nedolžnih žrtev brezbožnega nasilja. Italo - comunisti so iz istega testa kot slavo-comunisti; so pač čistokrvni komunisti. Razlik i je le v tem, da italokomunisti po zaslugi zapadnih zaveznikov še niso na oblasti, dočim so slavokomuni-sti po krivdi vseh narodov sveta dobili! oblast popolnoma v c,voje roke. Če bi hoteli italokomunisto prikazati v pravi luči, bi morali naš listič napolniti s samimi poročili o njihovih surovostih. Naj navedemo za danes, kar poroča milanski »11 Popolo« z dne 22. V. 1947 iz Bologne. V mestu Reggio Emilia je bil 18. V. velik evharistični kongres, ki) je k sklepni procesiji privabil neizmerno množico ljudstva iz vse škofije. To je, kakor poroča sam škof, razdražilo majhno skupino zločiu-cev, ki so nastavili na cesto, koder jo šla procesija, neko vrsto peklenski stroj, ki se je pa razpočil, ko je bila procesija še daleč. — Še bolj to svetokrunski brezbožniki dirvjali nad verniki, ko so se vračali po procesiji v temi domov. Sramotili so jih, pa tudi kamenjali tako da no več oseb, med njimi tudi nekega župnika ranili. Vsak si lahko sam misli, kaj l»i teki ljudje počeli, ako bi prišli na oblast. Naj torej italijanski poštenjaki ne govorijo o slavo-komunistih, ampak naj rajši skrbijo, da jim italokomunisti, ki so le intercionalni komunisti kot slovenski, ne sedejo dodobra za vrat. rab ne klonijo in se na najrazličnejših poljih udejstvujejo. Zavezniške in italijansko oblasti so pokazale ve-, liko zanimanje za ie ročne izdelke. Mnogo so jih tudi pokupile in še nove naročile ter s tem dale zaslužka našim brezdomcem. Veliki teden in velikonočne praznike so taboriščniki praznovali prav domačo — seveda v mislih na daljni dom — z molitvenimi urami pred božjim grobom in s procesijo vstajenja. Slcoro vsi člani te begunske družine so prejeli za Veliko noč tudi sv. zakramente, kakor se spodobi katoličanom. V povelikonočneni tednu je njih gledališki krožek uprizoril Finžg-ar-jevo »Verigo«, časnikarski odsek pa je izdal taboriški dnevnik »Z na njih robovih pa so se be-Oij cefram megleni oblački. Son-80 je žarečo prikazalo, se je !>lu zopet skrivalo za gostim o- rw odevali pod lučjo obžarjenih d°čim je bil gozd na odsojni skoraj v temi pod črnimi o-°^W. ^ 0zad)u se je spustila temna VfUe ?a kopa prav do tal doline, ks jS so švigale zdaj pa zdaj tau-1 Zlve ognjene kače in grmenje oglašalo vedno bolj močno. — Dfj se nevihta je mrzlično l,,UuUn'iala k delu ljudi zunaj na t*ej> • ®afl°n, z vlažniln vzduhom >lQ ovJ°n Vetur osvežil moči in vsi rsto gibali z udi kot za stavo, da spravijo še pred ploho čim več sena pod streho. Povsod naokrog jo bilo videti po travnikih in lokah vihrajoče predpasnike in gibčne zavihane rokave. Neumorno so grabili seno skupaj in ga nakladali na vozove, ki so ga potem naglo odvažali domov. — Todaj so je zabliskalo preko doline, da jo vzelo kar vid, in takoj zatem se je razlegel silen grom. »O sveta Pomočnical« je zavrešča-la velika dekla pri Dolinarjevih, »zdaj se bo ulilo. Le poglejte modra okenca v črnih oblakih — to pometi ja nevihto; da bi le no prišla s tono!« Oblačna tvorba zadaj v dolini je postala sedaj skoraj črna kot noč in se je grozeče bližala, nad grebeni gora v ozadju si pa že videl širok siv naliv dežja. — Tedaj je močno sunil veter, ki je vrgel nekaj svinčeno težkih, skoraj toplih deževnih kapelj ljudom v obraz, — nato zopot ;:aduhla tišina. Od vasi &o so začuli proseči glasovi zvonov proti nevihti. Ognjena črta je šinila križem kra- žem preko doline in udarila nedaleč od Dolinarjevih v macesen,, da ,:e kar zahreščal in so užgal. »Treska in hudega vremena reši nas, o Gospod!« je vzkliknil Ferjan. »Danes bo nevarno,« je rekel neki drug hlapec; »strele, ki tako švigajo, lahko povzročijo kak požar, ko je pa vso tako suho«. Nevihta se jo naglo bližala. Kot bi se vozil Elija po nebu, je drdralo in grmelo med bliskom in treskom. Vihar je postajal vedno silnejši, odnašal je v vrtinaih seno visoko v ;;rak, zvijal grmičevje in globoko do tal pripogibal vrhove dreves pred Gospodarjem narave. Nato zopet hipna slepilna svetloba, oster blisk in hkrati glušeč grom — in iz strehe Dolinarjevega skednja se je dvignil plamen. »O joj,« jo zavpil Janez, najstarejši sin, »v naš skedenj jo treščile!« Vsi so se spustili zdaj v tek proti domu. Prisojnik je pa skoraj daset minut oddaljen od doma. V sredi poti sreča ljudii gospodinja, ki z o-tvokom na rokah obupno joka in vpije na pomoč. V svojem smrtnem strahu 111 vedela nič drugega početi, kot bežati in toči k svojim na polje. Pri sosedu Tratarju je Kosmačev Drejc prvi zapasil plamen požara nad Dolinarjevim skednjem in je tudi videl, kako je zbežala gospodinja z otrokom med glasnim krikom čez polje. Tedaj ja zopet šinila brezvestnemu fantu predrzna zločinska n> isel skozi glavo. Ali bi ne poskusil sodaj? Pri Dolinarjevih ni nikogar doma. — Kot rečeno, tako storjeno. — Drejc je siekel z velikimi skoki preko ograje, smuknil kot pcdlasica v odprte hišo 111 zavil v gospodinjino sobo. Urša je imela sicer vedno navado, da je sobna vrata- za seboj zaprla in spravila ključ k sebi. Danos pa je to v nenadnem strahu pozabila. Drejc se je zadovoljno ia režal, ko je dobil odprta vrata. Naglo se je obrnil k omari, ki je bila ravno tako nezaklenjena. S tresočimi prsti je potegnil predal in brskal po njegovi vse- bini. Zdaj je našel veliko denarnico. Hlastno jo je odprl in dobil v njej elebel šop bankovcev. Le za trenutek so se pasle njegove oči poželjivo na zakladu, nato je vzel naglo bankovce iz denarnico in jih poitisriil v hlačni žep; tudi zlato ovratno verižico in nekaj drugega nakitja, ki je bilo v predalu, je spravil k sebi. Denarnico pa je vtaknil v suknjič in urno zapustil sobo. Med tekom je še potegnil ključ iz vrat, ne da bi jih zaklenil. Pri zadnjih durih je smuknil zopet iz hiše in previdno pogledal okrog sebe. Še nobenega človeka ni bilo videti blizu. Urno kot VOT9-ivca je splezal po skladovnici drv in se zavihtel od tam na visoč mostovž, stekel po tem do okna Ferjanove sobe, se sklonil daleč čez okno in vrgel prazno gospodinjino denarnico kot tudi ključ od njene sobe za Fer-jan,ovo skrinjo za obleko; nato je zdi‘knil na lahko kot kača na tla in so splazil mimo vrtnega sidu do gozdne meje, ki je segala skoraj do Dolinarjeve hiše. (Nadaljevanje) DOMAČE NOVICE Prvo sv. obhajilo in birma v Gorici Nekateri so si da.i veliko opraviti zaradi letošnjega prvega sv. obhajila v Gorici, ki jo bilo prvo nedeljo v maju pri Sv. Ignaciju. Nekateri časopisi so pisali marsikaj na ta račun. Resnica pa ni bila tako tragična. Pravijo, da strah in strast imata velike oči.. Tako so zdi, da je bilo tudi z znanim incidentom, ki pravijo, da se je zgodil ob priliki prvega obhajila v ulici Fuvetti. Nekemu radovednemu otroku je padla iz rok pokrovka na mimoidoče pr-voobhajance, katerim pa ni povzročila nobene škode. Slovesnost sama je potekla zelo lepo. Prvoobiiajancev jo bilo čez 120 z obeh slov ljudskih šol. Gospodje katehetje so s pomočjo gospodičen učiteljic otroke zelo lepo pripravili Tudi šobko vodstvo je prispevalo svoj del. Zato so bili otroci in starši zadovoljni. Ljudem je posebno ugajalo petje prvoobhajancev in ctrok na koru. Za take pomenljive slovesnosti smo vsem, ki so se pri njih trudili, prav hvaležni in želimo, da bi so tudi za naprej ohranile. — Za slov. otroke obeh ljudskih šol bo sv. birma na praznik sv. Rešit j egu Telesa. Lepo število otrok pa je že bilo pri birmi na binkošti. Prišli so otroci iz mesta in dežele. V stolni cerkvi sami je bilo tn. dan birmanih čez osem sto otrok. Med temi je bilo gotovo tri četrtino slovenskih otrok z dežele in tudi iz mesta. Poleg tega je bila sv. birma še na Travniku. Tako da lahko rečemo, da jo bilo na binkošti v Gorici birmanih čez tisoč otrok. Med birmanci srno videli velikane, ki so že veterani iz vojne, drugi pa so bili še prav majhni, ta^i, ki so komaj začeli hoditi v šolo. Po deželi je bila tudi letos kakor lani precejšnja gonja, da otroci ne r.mejo k binni k »takemu škofu«. V neki vasi v goriški; okolici so baje na sestanku rekli: »Naj gredo otroci rajo v Videm k birmi.« Ubogi zaslepljeni sejavci sovraštva, ki ne vedo, kaj govorijo! Starši so bili letos bolj pametni kot lani. Zato so so veliko manj zmenili za vse take grožnjo in nasvete ter poslali kljub vsemu otroke k sv. birmi. Zato so prišli tudi taki otroci, ki so se lani zadnji hip umaknili. Hvala Bogu, da so ljudje začeli misliti tudi s svojo pametjo in glodati tudi na lastne koristi in na koristi svojih otrok. Povsod pa ni bilo tako. Iz nekaterih vasi poročajo, da so otrokom dejansko grozili in jim onemogočili, da bi šli k sv. birmi. Upamo, da bo Sv. Duh kljub vsemu prišel tudi v tiste vasi in razsvetlil starše in otroke, da se bodo takemu suženjstvu uprli. Dovolj jo neumnosti ip surovosti! GORICA Napovedani pevski večer Slovenske dekbške Marijine družbe je v nedeljo 1. VI. nudil številnim udeležencem dobro uro zares lepega veselja. Eden izmed najodličnejših u-deležencev je ob koncu dejal: »Priredite nam kmalu spet kak tak večer!« Na začetku je načelnica pev-kega odseka v rosnem in občutenem govoru pojasnila pomen takih pevskih nastopov in spodbujala zla-■ti mlajša dekleta, naj smatrajo za eno svojih nalog, da skrbno čuvajo zaklad slovenskih cerkvenih in narodnih pesmi. Svoja logična izvajanja je obilno ilustrirala z odlomki iz najboljših narodnih dekliških pesmil Ta govor bi bilo prav kje objaviti v spodbudo vsem slovenskim mladenkam. Vse' pevsko točke so bile lepo izbrane in tako v zboru kot v samospevih kar dob;-o podane. Težko je reči, katera izmed pe3mii je najbolj ugajala, kajti slišali smo nekak izbor najlepših naših deliških pesmi. Pesem, ki jo jo zložila gospa Ljubka Šorlijeva in jo je uglasbil Vinko Vodopivec za rajnega Jožka Bratuža v spomin na njegovega brata Lojzeta, je privabila marsikomu solze v oči. Vso prireditev je končal odlomek iz Sattnc rjevegn Vnebovzetja, in sicer prvi in zadnji del veličastnega Magnifikata. Prireditev so je torej končala z alelujo in velikim aplavzom. Pesmi, kakor n. pr. »Slovensko mladenke« in »Krasen pogled« so gotovo zlasti v mladih dekletih zbudile navdušenje za lepo petje in morda je katera sklenila, da pris.opi tudi sama k pevskemu zboru. Glede otroških točk moramo pohvalno omeniti, da so bile to pot deklice tudi glede oblek j tako dostojne, da so so udeleženci mogli brez vsake nepotrebne estetične motnje veseliti otroških nastopov, ki so vedno zelo prikupljivi. Učiteljici, ki jo tako lepo naštudirala z deklicami lepi prizor m. Elizabete »Jezušček med cvetjem«, gre vse priznanje in pohvala. Tudi rajalni simbolični nastop (prispeval ga je Zavod sv. Jožefa, ki ga vodijo čč. šolske sestre) je zelo ugajal. Ni dvoma, da bi moglo biti marsikaj še bolj popolno. Lahko bi bilo manj vročo, mogla bi biti kaka večja dvorana, poklicni pevci in i-gralci bi mogli tudi svoj del v tem in onem izpopolniti, tudi orkester bi bil za spremljevanje boljši kot sr mo klavir, ki je bil zlasti v višjih legah precej razglašen, toda vsak stvaren udeleženec, ki upošteva vse okoliščine, mora priznati, da nam je goriška Marijina družba dala nov dokaz svojega neumornega dela za vzgojo, vsestransko izpopolnitev in tudi za lepo zabavo naših deklet. Dekleta, ki še niso v družbi, pa želijo biti dobra, kar čutijo, da je njih pravi dom »Marijin dom«. Vsem, ki so se za to prireditev žrtvovali, oc lepo zahvaljujemo za trud in jih spodbujamo, naj vztrajajo na tej poti in naj ne nehajo opozarjati mladino s takimi nastopi, kako lepo jo pri Mariji. ŠMARNICE Zelo tolnžljivo je dejstvo, da se je letošnjih šmarnic udeleževalo toliko vernikov, z'usti pa toliko mladine. Posebna gorečnost se je opažala pri Sv. Ivanu; pač zato, ker naše ljudstvo ljubi Marijo in ga veseli slišati, kako nebeška Mati skrbi za nas. To skrb razodeva Marija na poseben način s čudovitimi prikazovanji, kakor n. pr. v Lurdu ali Fatimi. In prav o Fatimi pa še o čudodelni svetinji smo slišali toliko spodbudnih in še vedno zelo aktualnih zgodb in naukov. — Sklep je bil v nedeljo 1. junija. Pridigar je po pobožnosti razdelil vernikom 680 čudodelnih svetinj, kar kaže, kako velika je bila udeležba v tako majhni cerkvici! Verniki, to je pot k resnični sreči! PRVA SOBOTA Ne pozabimo na prve sobote, ki jih je Mati božja v Fatimi ta ko zelo priporočila. Pobožnost prve sobote obhajamo vsak mesce v stolnici ob 6. uri zjutraj. To soboto bodo prejeli po sv. maši čudodelno svetinjo Matere božje vsi tisti, ki je niso dobili pri Sv. Ivanu ob sklepu letošnjih šmarnic. V soboto 7. VI. se bomo obe nem poslovili od milostne podobe, ki je bila od februarja v naši stolnici. Ukradeni in spet najdeni konji V noči na binkoštno nedeljo so neznani tatovi odpeljali par težkih konj iz hleva Leopolda Komela iz Rožne doiine. Ko so se domači zjutraj zbudili in šli v hlev, da bi pripravili konje za pot k birmi v Gorico, ni bilo konjev nikjer. Lahko si mislimo, kako so se preplašili vsi v hiši-: gospodar, otroci in botri. K sreči so takoj priskočili na pomoč sosedje in civilna policija. Razpršili so se na vse strani, da bi našli sled za ukradenimi konji. To se jj tudi posrečilo. V bližnjem Panov-cu so našli sledi obeh konj, šli za njimi čez železniški mod v Solkanu in naprej do neke duplino na pobočju Sabotina. Tam so odkrili oba ukradena konja živa, le malo potolčena. Zato jo bilo na binkoštni ponedeljek veseije pri »Poldotu« tem večjo, ker so lahko s kočijo pripeljali v Gorico kar pet birmancev, štiri brate in eno sestro. Morda kaka napredna zadruga s češnjami in maslom v Trstu? Kaj še! Špekulant je bukoviški kaplan s cerkveno zemljo v Renčah! To temno nakano pa je še pravočasno razkrinkal »Primorski dnevnik« 23. maja. Tam izvemo, da je ta špeku-lantski duhovnik predlagal nekim krščenim Renčanom, naj bi; se nekaj cerkvenega zemljišča odprodalo, da bi se dobila sredstva za obnovo cer- kve, ki so jo baje porušili domobranci s fašisti. Ravno zato je pa »ljudstvo« vedno zahtevalo, naj jo pozida škofija oz. ZVU, dočim bodo sami iio močeh udarniško prispevali, a žal, stari župnik jih je dosledno odklanjal! Kar ganljiva je tudi dopisnikova skrb za siromake, ki da uživajo to zemljišče! (Zdi se, da slišiš Judeža pri zadnji večerji.) Kdo bo skrbel zanje, če jih cerkev zapusti, če zemljo premožni pokupijo? To se ne bo zgodilo, kajti zemlja bo tistega, ki jo obdeluje. Zalo se jo ljudstvo uprlo župniku itd. itd. Kdor pozna razmere v tej mrki vasi, ve, z ..kaj je cerkev morala pasti in da so zadaje dejanje izvršili z dinamitom Nemci. Že pred letom in pol je omenjeni kaplan storil osebno in potom škofije vse potrebne korake pri zaveznikih za obnovo. Toda takrat je to veljalo še za zločin proti narodni časti. »Od zaveznikov ne rabimo nobene pomoči. Tudi cerkev bemo sami pozidali!« Tako so se glasile samozavestne izjave. Vendar je naposled kaplan dosegel, da so bili izdelani načrti m proračuni ter je bilo upanje na skorajšnji začetek zidanja. A takrat se je zgodil nepričakovan preobrat: začela se je tekma, komu naj zavezniki najprej pozidajo. In tako se je zgodilo, da so bili zadnji prvi — in prvi bo zadnji, kajti zavezniki bodo pozidali cerkve, ko bo vse drugo končano. To bogoljubno delo bo najbrž prevzel tov. Tito. Sicer je tudi res, da so udarniki parkrat prišli čistit ruševine, a ker se je to zgodilo vedno le ob nedeljah in zapovedanih praznikih, se jim jo župnik za to prisrčno zahvalil in jim priporočil, naj raje še ono poderejo, kar je ostalo, ako hočejo delati ravno ob takih dneh, ker bi potem cerkev itak bila odveč. — »Kako hrasno plesišče bi bilo tu!« je iz srca vzdihnila neka mladinka. Zares, pomenljiv prizor: domovina zidarjev s cerkvijo na tleh, a zdi se, da je nekaterim kar všeč tako. Tn potem cerkvena zemja! Cerkev je največja veleposestnica daleč naokrog! A pojdite k župniku ter si dajte pokazati krasno spisane račune o najemnini! Videli boste, da ta za silo pokrije samo davke, ako bi vsi plačali. In tako je sredi tolikega imetja starček župnik živel zadnja leta v pomanjkanju, orga-siist in cerkovnik pa sta delala za 660 L na leto. Komu jo torej šel dobiček? Večji del zemlje imajo v najemu taki, ki imajo na splošno dovolj lastne zemlje, a zares potrobili, ki leta in leta prosijo zanjo, požirajo sline, kajti nihče jim je noče odstopiti. Cerkev pa ima vezane roke, da jim ne more pomagati, čeprav bi rada. V boljše umevanje naj služi sledeči dogodek. Lansko leto se je obrnilo na takratnega u-pravitelja okolii 12 potrebnih, zlasti vojnih vdov, s prošnjo, naj jim vsaj on pomaga. Razpolagal je pa le s košnjo, ki jo je odda! par najpotrebnejšim revicam. A kakšen vihar je nastal! Dosedanji zakupnik je mobiliziral vse mogoče instance prav gori do samega Ljudskega do- ma in revice niso bile deležne kake naklonjenosti ali zaščite, ^ prav je premožni zakupnik odo1* izjavil, da mu prav za prav niti» v lilll id*-- , za seno, temveč edino za zetnu0; da bo morala po razlastitvi Pr'I* sti njemu! Ker bo baje zemlP ^ stega, ld jo že obdeluje, vedo & ži, koliko imajo pričakovati-zumljivo je, da so taki naje® odločno proti prodaji cerkveneze lje, ker kdo bi rad videl, da ®. ud«3 ti pečenka takorekoč zadnji bip P1 ust? Odvratno je zlasti, kako se “ navsko skrivajo za reveže! NaJ rej vsakdo presodi, na kateri s« _ jo tu špekulacija! Cerkev ima P" vico, da od svojega zemljišča P da, in tudi svobodo, da zcndtU proda, komur sama hoče, n0 , prizadela s tem reveže, in tak®' maga sebi in potrebnim. Ce Ji to iz lakomnosti preprečili, se videlo, kako umevajo v tej vasi cializom. Čudno jo pa le, da smo isti dn|% nik prodajati cerkveno zenm ^ samo 1 km vstran, v Bukovici, s delovanjem domačega odbora, ® zemljo celo odmeril strankam,111 so v Štandrežu storili podobno da so tudi v Solkanu odprodali obnovo župnišča, kar so vsi odo vali. Ali so torej Solkanci bolj zadnjaški od Končanov, ah Pa da niso taki špekulantje? VITOVLJE bil* Na binkoštno praznike Jc spet živahno na Vitovljah. PrO' božja pot je ta dan priklicala vilne romarje iz Vipavske dol V cerkvi je bila ev. maša in Prl ga. Maševal je gospod iz Oseko* so je v pridigi spomnil težkih ki so jih Vitovlje preživele, ho jih Nemci obstreljevali iz dok, Pokazal pa je tudi na božjo Pre^|C riost, ki ni dopustila, da bi se., ha j hudega pripetilo kipu Manh mu. Cerkev je bila namreč cd več izstrelkov, v notranjosti • kve je marsikje omet okrušen, glavni oltar je bil zadet. KlV ^ stoji nedotaknjen. Če bodo Vitovlje - [|0, itci ,vi' dopuščale, se bodo razvilo v priljubljeno božjo Srednje Vipavske, kot so bile P1 Seveda bo treba marsikaj poPri! 2 tudi f; jek n k Zvonik za silo še stoji pokonča zvonovi še vise v njem. ti, zakaj romarska hiša in kvica sama sta precej priza< DAROVI N. N. iz Gorico 10; N. N. iz _ r , w0 činja z željo, da bi naš list še d« čitali, 100; iz Salone, ker nain munistična jezikovna kolob01 * že več kot preseda, 200; iz Goi1.,:!! , ■ r,, TV...- , -L — - J_KnCT is i-a bi Sl. Prim. kot najpotrebn0 list izhajal na 4 straneh, 800; Bovca 1200. Bog povrni! Odgovorni urednik Dr. BONAVENTURA MAHNiC Tisk. G. Iucehi - Gorica Tiskano z dovoljenjem A- I- P Po zadnjih plohah, ko se je ozrač-jo nekoliko ohladilo, se je Urh odzval prijateljem s Krasa ih jih o-biskal, pa ne za slovo, kakor so mu pisali, ampak v nadi, da jih še večkrat obišče. V Gorici je čakal na vlak, da se vrne v Trst. Imel je več ur časa, ki ga je izpolnil s tem, da je napisal prijatelju Žefu sledeče pismo: Dragi moj prijatelj Žef! Kdaj mi bo sreča tako mila, da Te spet vidim; kar dolg čas mi je po Tebi. Toliko bi Ti imel povedati! Pravkar sem se vrnil s Krasa, kamor so me povabili raz,ni znanci in prijatelji. Življenje je dandanes vkljub vsem bridkostim silno zanimivo in Bogu moramo biti zanj bolj hvaležni kot kdaj koli. Posebno hvaležni morajo biti Bogu za življenje tisti, ki jim jo dano v sedanjiti časih zmot in zmed pomagati, da se ti peklenski klobčiči razvozlajo. Kakor povsod so tudi na Krasu hudičeve štreno lepo odmotavajo in trgajo. Naj Ti povem nekaj zanimivosti s te dežele, ki ima včasih več vina kot vode in jo imela zato pred leti tudi več rdeče pijanosti kot krščanske treznosti. Ko sera prišel v Opatjeselo, so mi rekli, da se tam začenja cona civilnih ali divjih porok, ki sega do Ivanjega grada. Pa-med ljudmi, ko so prinesli tja to kugo, se dobijo nekateri taki fant je, ki se kar rogajo mladincem in mladinkam, ki kažejo prevroče navdušenje za rdeče i-svobojenje. Na meji, ki bo tekla mod STO itn FLRJ je razvodje političnega mišljenja in navdušenja. Tisti, ki pridejo pod FLRJ, se delajo vesele, a so v resnici žalostni, Tisti, ki pridejo pod STO, se kažejo strašno o-gorxoTie, da jim ne bo dano priti v rdečo svobodo, a se v Srcu na moč smejejo. Žalost in veselje sta v precejšnji zvezi s tistimi harmonikami, ki jih nosijo kraški kmetje pod pazduho. Mislim na visoke sklade tisočakov, ki go jih prejeli od ZVU za vsako podrto ogrado in vsako pohojeno ali kakor koli poškodovano njivico. Nekateri si iščejo za te odškodnine kake hišico po Furlaniji, ker se bojijo, da bi jih osvebojovalci osvobodili tudi teh harmonik. Mnoge ljudi pa te napihnjene Ustnice zelo jezijo, ker so prišli do njih v največji meri prav tisti, ki so drugo svarili, naj vendar ne bodo izdajalci in naj od zaveznikov ne sprejemajo nobenih odškodnin. Pri Muki v Komnu sem z začudenjem zvedel, kaj se je zgodilo gospodu iz Branice. Vsem kulturnim ljudem naše dežele je znano, da je »junijski« Kos (»marčni« je tudi pri njem v pokoju) od nekdaj ves gorel za sveto mater Rusijo. Zato mu je bilo vedno vse simpatično, kar kakor koli spominja na Rusijo. Gotovo je bil prepričan-da bodo tudi tovariši, ki jih drži ruski duh telesno ih duševno pokonci, imeli do njega prav posebno ljubezen in naklonj most Pa se je zmotil. Neka sorodnica se mu je poročila m on si je srčno želel biti pri poroki, Pa glej, niti njega niso pustili čez blok. Ponižal se je in slovesno izjavil, da je tako majhen, da lahko kar pod »šrango« zleze čez. Toda nič ni pomagalo, ker tudi do, tega navdušenega Vseslovana nimajo družeti nobenega zaupanja. Zdi se torej, da za »narpdne borce« ni ljubezen do naroda in slovanstva nobeno priporočilo. Amerikanci delijo otrokom radi »čunguni«. Najmlajši otroci s hlačami na »šnelfajcr« pa ne znajo še razlikovati med uniformami različnih armad. Tako se je zgodilo, da je neki fantiček stopil k vojaku z rdečo zvezdo in ga naprosil za čun-gum... »Tu imaš čungum!« se je glasil odgovor in z darom na zadnji plati je možiček prihlačal in prijokal domov. , Srečal sem tudi nekoga, ki je prišel iz Ajdovščino in pripovedoval, kako so tam proslavili najnovejšo Blaženost, razobesili so Njc.v- sliko na trgu in jo okrasili z 1 u.Kami, kakor se za blažene spodobi. Potem se je pa vršila tam po trgu proslava, ki spominja na slovesnost o-krog zlatega teleta v puščavi. Nasi opil je tudi imeniten govornik, ki jo spodbujal mladino, naj le kar najbolj da duška svojemu navdušenju. Končal jo svoj govor; »Le kar plešite, le naprej plešite, podnevi in ponoči plešite!« Ni znano, ali so prišle zadnje besede iz viin-skega ali iz božjega duha, vsekako je končal govor s sledečimi besedami: »Plešite, dokler vas hudič ne vzame!« Ko Ti to pišem, ml prinaša ®e oseba naznanilo, da bodo 7. J j renčali podobo svetogorske M y re božje najprej v Solkan in P° ,f 15. VI. na Sveto goro. Pri tej ^ esnosti pa moram biti zraven- j di Ti gotovo prildeš s svojo dmzP in tako upam, da bomo spet ein skupaj. Upajmo, da se bo slovesnost stojno obnesla in da ne bo v Pra jt siji kakih takih romarjev, kak0* bil tisti romar v Crngrobu pri hU nju, ki jo napisal za oltar: »^ !,h ljujem so Ti, Marija, da sem 8 belogardistov!« ; Vsi romarji naj molijo rajši »Odpusti nam, Marija, vse hudo ulil jih let. Strašno veliko grešili z mislimi, besedami te janji. Odslej se pa hočemo P°tejr za svoje Jjj, šati in zadostovati bije. Posebno • pa se bomo tri* da bi spet ljubili celo sovraŽ^ kaj šele da bi še nadalje zaničevali, obrekovali ter preS1^ li svoje največje dobrotnike.« ^ Naj bo dovolj! Ustmeno ve°\J takrat na svidenje Ti in vsi 1'' ., Za Slavico bo to spet veliko ^ lje! Tvoj zvesti Ur