Poštnina plačana v gotovini Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70 H Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Polletna naročnina . . . . . L 2.000 34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177 Letna naročnina . . . . . L 4.000 PODUREDNIŠTVO: Letna inozemstvo . . . . . L 5.000 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 Wi Leto XXVI. - Štev. 30 (1312) Gorica - četrtek, 25. julija 1974 - Trst Posamezna številka L 100 Nekaj ugotovitev in zaključkov Tragični dogodki na Cipru rnnrmjnrrottnrr Ni dovolj, da je Bližnji vzhod že leta v nemiru zaradi arabsko-izraelske vojne; sedaj se je temu leglu svetovne napetosti pridružil še otok Ciper, ki leži v skrajnem vzhodnem delu Sredozemskega morja ter ima v sedanjih razmerah izreden vojaški in političen pomen. NEMIRNA PRETEKLOST Otok Ciper, ki meri 9.251 kv. kilometrov in na katerem živi 630 tisoč prebivalcev ter jih okrog 120.000 pripada turški manjšini, je v svoji zgodovini že imel različne gospodarje: Asirce, Perzijce, nato Grke in kasneje Rimljane. V srednjem veku je pripadal najprej Bizantincem, nato križarjem, potem Genovežanom in Benečanom, dokler ga končno niso osvojili Turki. Ti so ga leta 1878 morali izročiti Angležem, ki so iz njega napravili britansko kolonijo. Toda grško prebivalstvo si je želelo povezave z matično domovino. Vodnik tega gibanja je bil na političnem področju pravoslavni nadškof Makarios, na vojaškem pa legendarni polkovnik Grivas, ki je dolgo vrsto let uspešno v gverilskih akcijah napadal Angleže ter jim povzročil marsikatero nevšečnost. Sad tega združenega odpora je bila mednarodna pogodba, ki so jo 19. februarja 1959 podpisali zastopniki Velike Britanije, Grčije in Turčije v Ziirichu. Ciper je postal neodvisna država, nadškof Makarios pa njen prvi predsednik. Lani je bil ponovno že tretjič izvoljen in to z veliko večino. Vendar so zanj glasovali le Grki; Turki sploh niso šli na volišče in v tem je prva tragika otoka. Turki živijo na otoku v obliki getov, t. j. osamljenih naselij, obdani od grške večine. Od Grkov jih ločijo vera, navade pa tudi občutek stalne ogroženosti. Zato Grkom ne zaupajo in bi najraje videli, da bi jih Turčija vključila v svojo državo. Res se je Turčija ves čas zavzemala za delitev otoka po narodnosti prebivalcev, toda Grki so vztrajno in načelno taki delitvi nasprotovali. Oni so se zavzemali le za »enosis«, t. j. priključitev Cipra h Grčiji. Angleži, ki so ohranili po pogodbi iz leta 1959 na otoku svoje pomorsko oporišče, so seveda skušali vedno posredovati med Turčijo in Grčijo ter nanji pomirjevalno vplivati, saj sta obe državi polnopravni članici Atlantske zveze NATO. To jim je do zadnjega še kar dobro uspevalo. MAKARIOS POSTANE SPORNA OSEBNOST Nadškof Makarios je bil sprva gotovo za »enosis«, za združenje Cipra z Grčijo. Toda hitro je spoznal, da bi Turčija tega ne dopustila brez vojaškega vmešavanja. Zato je počasi spremenil smer svoje politike. Začel je poudarjati neodvisnost Cipra, se začel družiti s takoimenovanimi neuvrščenimi državami in ljubkovati Moskvo, v notranji politiki pa se naslanjal na komuniste. Seveda ta sprememba grški vladi v Atenah ni bila prav nič všeč. Polkovnik Grivas se je znova pojavil na otoku, to pot z namero, da vrže Makarija z oblasti. Prišlo je do več poskusov atentatov na Makarijevo življenje, a Makarios je imel srečo in se je vedno rešil. Končno je Makarios doživel Slovenci smo bili pet dni v središču italijanskega, jugoslovanskega in sploh evropskega tiska ter predmet splošne pozornosti. To je prva ugotovitev, ki se nam ponuja sama od sebe ob petdnevni mednarodni konferenci o manjšinah, ki je i>ila od 10. do 14. julija v Trstu. Tisti, ki so se med nami udeleževali petdnevnih razprav, bodo nedvomno hoteli tir. Avgust Sfiligoj govori na konferenci , v Trstu seči globje v jedro problemov, ki so z Mednarodno konferenco prišli na dan. Si-cer bo čas sam pokazal, ali je bila to zgolj manifestacija ali pa izredna priložnost za soočenje idej ob tako obširni in kompleksni problematiki kot je narodnostna tematika. Za globjo analizo je še eas; danes lahko potegnemo le nekaj prvih Zaključkov oz. ugotovitev. PREDNOST SO IMELE NARODNE MANJŠINE Najprej smemo biti zadovoljni, da se ni konferenca sprevrgla v neko anarhistično razpravljanje o raznih manjšinah, ki nimajo z narodnostnimi manjšinami nikake zveze. Tu mislimo predvsem na namero nekaterih, ki so hoteli usmeriti konferenco na lažni tir in na njej obravnavati razne degenerirane grupacije, kot nPr. homoseksualce, nudiste itd. 6e bi šla konferenca na pot razglabljanja tematike teh »manjšin«, bi nedvomno napravila veliko uslugo predvsem ti-stim, ki jim je narodnostna tematika še danes trn v peti. Celo razne socialne 'banjšine (emigracija, npr.) so si težko Priborile svoj prostorček na konferenci, ker je bilo zanimanje predvsem za narodnostne skupnosti. ri tem smo se lahko prepričali ob o-kr°gli mizi, ki je bila o pozabljenih manjkali predzadnji dan konference in ki ni kljub intenzivni argumentaciji prisot-— naletela na tisti sprejem, ki so si 8a Pričakovali. Konferenca je torej dala ves poudarek narodnostnim, jezikovnim, etničnim manj-*lnam, in s tem smo Slovenci v deželi “rianiji - Julijski krajini res lahko zado-v°ljni. To pomeni, da je narodnostno 'basanje v Evropi danes prav tako živo, c>* je na primer socialno ali gospodar-Sk° vprašanje naše družbe. SLOVENCI SMO SE KREPKO UVELJAVILI k uga naša ugotovitev: Slovenci smo se es čas konference dobro postavili. Mno-ko smo nastopili s svojimi referati in *Vetljevali našo narodnostno, socialno in ^Qliomsko tematiko. Razen nekaterih iz-S|111 (npr. škerkov napad na sodelavce (j°Ve,lske radijske postaje) smo dokazali, kj s,n° zrela, svobodna in živa manjšina, Lkreno hrepeni po enotnosti in čim-^Lnjem izbojevanju svojih pravic. To •ta«f0trCllla lnn°Iša pričevanja in poročila [fj ,if' hudi, ki jih je bilo skupno okrog v,-*t in so osvetlila z vseh strani in a naše narodnostno življenje. POTRJENA JE BILA AVTONOMNOST MANJŠIN Tretja ugotovitev: če je kdo mislil, da se bodo prisotni na taki mednarodni konferenci izrekali proti politični svobodi narodnostnih skupnosti in zagovarjali koristnost vključevanja v obstoječe vsedržavne stranke, se je temeljito zmotil: vsi referati, ki jih je bilo na konferenci o-krog 300, so šli v smer zagovarjanja svobode, avtonomnosti in življenjske sile manjšin, tako v političnem kot kulturnem in socialnem življenju. Zato je na njej bilo tudi toliko poudarka na globalni zaščiti pravic narodnostnih manjšin in rešitvi vseh problemov, ki tarejo te manjšine. To dejstvo je razveseljivo predvsem za tiste zamejske Slovence, ki že ves povojni čas zagovarjamo nujnost samostojnega političnega nastopanja. Tega smeta biti naši glavni politični organizaciji Slovenska skupnost iz Trsta in SDZ iz Gorice, ki sta toliko truda vložili v uspeh te konference, samo veseli. MANJ RAZVESELJIVA DEJSTVA Ob kraju pa še ena ugotovitev, ki nam ni prav nič prijetna: na konferenco je v Trst prišlo okrog sto (vsaj tako pravijo) jugoslovanskih strokovnjakov, časnikarjev itd. Imeli pa smo občutek, da so kot v nekakšni karanteni, ki se je okrog njih ustvarila v bojazni morda, da bi prišli tudi v stik s katoliškimi in demokratičnimi Slovenci. Tako smo demokratični Slovenci, ki smo bili prisotni na konferenci, prišli bolj v stik z Baski, Katalonci, Okci-tanci, Švicarji, Belgijci, kakor pa s Slovenci iz matične države. To pa našemu narodu kot celoti gotovo ni v prid. Ob koncu moramo še poudariti čudno odsotnost nekaterih italijanskih strank. Nadškof Makarios na letališču v Londonu, kamor se je utegnil rešiti po državnem udaru na Cipru še eno zadoščenje: Grivasa je pobrala smrt. Mnogi so upali, da bo Ciper po Grivasovi smrti postal bolj miren, kar se pa ni uresničilo. Vojaška vlada v Atenah je sklenila Makarija odstaviti. Pri tem se je po-služila 650 grških častnikov, ki so vodili grško narodno gardo na Cipru. Makarios se je te nevarnosti zavedel in zahteval, da častniki 20. julija otok zapustijo. Toda častniki so ga prehiteli. V ponedeljek 15. julija so izvedli državni udar in Makarija odstavili. Temu je uspelo rešiti se z otoka ter prek Malte priti v London. Zdelo se je, da so vojaški krogi v Atenah uspeli v svoji nameri, da Ciper postane grški. TURŠKI VOJAŠKI VDOR Toda delali so račun brez krčmarja. Turška vlada ni mogla sprejeti novo nastalega položaja. Pod izgovorom, da mora zaščititi svojo manjšino na Cipru, je ukazala svoji vojski, da se izkrca na Cipru. V soboto 20. julija je okrog 6.000 mož turške vojske zasedlo pristanišče Kirenia na severu o-toka in prevzelo nadzorstvo nad cesto, ki pelje v glavno mesto Ni-cosio. Vneli so se krvavi boji, ki so trajali dva polna dni. Tedaj so nastopili Severnoame-rikanci. Ostro so pritisnili na Grčijo in Turčijo, da sta v ponedeljek ob 16. uri po ciprskem času pristali na prekinitev ognja. Orožje naj bi zamenjali diplomati. Turški, grški in angleški zastopniki naj bi se čez čas sestali v Ženevi v Švici in sprejeli nove dogovore o Cipru. ni dovolj, da se Makarios reši. Morda je prav to zanj bolj v škodo kot v korist. Nihče še tudi ne ve, kaj se bo zgodilo v Grčiji. Neuspeh vojaške vlade v Atenah je že povzročil velik političen pretres v državi. Predsednik Grčije general Gizi-kis je sklenil ustanoviti vlado narodne enotnosti in jo prepustiti civilistom. V ta namen je poklical v domovino 64 letnega Konstantina Karamanlisa, ki je enajst let živel v prostovoljnem izgnanstvu v Parizu. Karamanlis se je pozivu odzval in že prispel v Atene. Namerava sestaviti vlado, v kateri bodo zastopane vse stranke razen levičarskih. Prebivalstvo je zlasti v Atenah to nepričakovano spremembo pozdravilo z bučnimi pouličnimi manifestacijami. Tako se je neslavno končala vojaška diktatura, ki so jo 21. aprila 1967 u-vedli polkovniki z državnim udarom. Upi odstavljenega grškega kralja Konstantina, še pred nekaj dnevi skoraj nični, so spet postali realni. Morda bo prav on moral Grčiji rešiti obraz in ga oprati sramote. Ciper, sto km proč od sirske o-bale in 400 km od egiptovske o-staja politično in vojaško pomemben tako za Severno Ameriko kot za Sovjetsko zvezo. Zato bosta obe velesili vse storili, da se sedanje ravnotežje ne premakne. Grčija in Turčija pa tudi ciprsko prebivalstvo bodo ostali drobiž v rokah velesil. Prav zato je verjetno, da do večjega spopada kljub sedanji napetosti ne bo prišlo. KAJ BO PRINESLA BODOČNOST Kdo je v tej bitki zmagal in kdo izgubil? Največ so pridobili Turki. Vojaško so se usidrali na otoku in težko je misliti, da se bodo še kdaj umaknili. Predsednik Makarios je verjetno politično postal mrtev. Čeprav ga še mnogi v inozemstvu smatrajo za zakonitega predsednika Cipra, je pa njegov ugled v temeljih omajan. Postal je sporna o-sebnost in te vrste osebnosti se na pogajanjih, ko se iščejo kompromisi, navadno žrtvuje. Turška vlada je v njem vedno gledala nasprotnika turške manjšine; grška vlada ga smatra za izdajalca grške enotnosti; le Sovjetska zveza gleda nanj prijazno, a to še daleč Lepši časi za Cerkev v Nigeriji Ko se je končala državljanska vojna v Nigeriji, so bili izgnani skoraj vsi tuji misijonarji. Deželo je zapustilo okoli 300 duhovnikov in nad 200 redovnic. Vendar si je Cerkev med prebivalci Ibo v Nigeriji kmalu opomogla. Naslonila se je na lastne moči. Danes ima približno 200 duhovnikov, 250 redovnic in 100 redovnih bratov, ki so vsi domačini. V vsaki izmed štirih škofij je malo semenišče s povprečno 250 gojenci, torej skupno okoli 1000 kandidatov za duhovniški poklic. V bogoslovju, ki je za vse štiri škofije skupno, študira 400 dijakov filozofijo in bogoslovje. Tudi tri domače redovne družbe imajo skoraj tisoč kandidatinj. Vse to kaže, da se Cerkvi v Biafri po večletnem trpljenju napovedujejo lepši časi. Dr. Drago Štoka, deželni svetovalec in član organizacijskega odbora mednarodne konference v Trstu tako npr. socialistične, ki ni imela za potrebno poslati na konferenco niti enega svojega parlamentarca; isto lahko očitamo socialdemokratom, republikancem in liberalcem. Ni čudno potem, da se v parlamentu dejansko skoro ne govori o narodnostnih vprašanjih, še manj pa sklepa. Tudi to nam je lahko v zgled, ko mislimo, da bomo z vključevanjem v italijanske stranke lahko reševali svoje probleme. Tržaška mednarodna konferenca nam je v tem res v resni in objektiven zgled! H. B. Cerkvena zbirka v mariborski škofiji za žrtve potresa Kot znano, je 20. junija zajel nekatere kraje v mariborski škofiji močan potres in povzročil veliko škodo tudi na cerkvenih zgradbah. Mariborski škof dr. Držečnik je zato za nedeljo 14. julija določil zbirko za prizadete cerkve in podružnice. Slovenska manjšina bo zares most med slovenskim In italijanskim svetom, ako se vključi v krajevno italijansko stvarnost kot samonikla narodna skupnost in ako pri tem ohrani zvestobo svojim značilnim verskim in kulturnim vrednotam. VKLJUČENI V KRAJEVNE CERKVE Vključitev zamejskih Slovencev v škofijske skupnosti obmejnih pokrajin je dejstvo. Slovenski duhovniki — vsaj na Goriškem in na Tržaškem — so člani osrednjih škofijskih organov: svoje zastopnike imajo v škofijskih pisarnah, v stolnih kapitljih, v duhovniških svetih in pastoralnih gremijih, študijskih komisijah in drugih osrednjih uradih in svetih. Celo pri samem deželnem cerkvenem sodišču v Benetkah imajo slovenske sodnike in tudi predsednika zbornega sodišča treh sodnikov za pravde slovenskih strank. Najvišji posvetovalni organ v goriški nadškofiji je duhovniški svet, ki mu predseduje sam nadškof. Duhovniški svet je izvoljeni predstavnik vse škofijske duhovščine. Duhovniki so po krajevni pripadnosti razdeljeni na šest področij ali con: slovenski duhovniki imajo svojo »slovensko cono«. Vse važnejše zadeve v škofiji se odločajo v okviru duhovniškega sveta, potem ko so se o njih izjavili duhovniki na področnih sestankih. Slovenski duhovniki na svojih sestankih svobodno razpravljajo o vseh teh zadevah in sprejemajo sklepe in zaključke, kot pač naročajo slovenski verski interesi. Te zaključke sporočajo pismeno tajništvu duhovniškega sveta in trije slovenski duhovniki, ki so člani tega organizma, branijo slovenska stališča pri sejah duhovniškega sveta. Razprave na teh sejah so stvarne, živahne, razburljive, a vedno bratske. Veliko škofijskih pastoralnih problemov je bilo rešenih, tudi takih, ki so se od blizu tikali slovenskih vernikov, npr. zadeva slovenske duhovnije v Gorici, duhovne oskrbe slovenskih vernikov v Kr-minu, v bolnišnicah. Slovenske duhovnije na Goriškem in Tržaškem tvorijo posebne dekanije. Na dekanijskih konferencah duhovniki rešujejo pastoralne zadeve svojih okrožjih In sklepajo o skupnih pobudah in sodelovanju. Takšna pravna cerkvena uredba zagotavlja slovenskim vernikom celotno dušno oskrbo v materinskem jeziku. Nikakor ne trdimo, da je na cerkvenem področju že vse rešeno, zlasti v videmski škofiji. Pred nami se celo odpirajo nova pereča vprašanja, kočljiva in nadvse boleča, ki pa kričijo po odločitvah. Slovenski verniki morajo biti pripravljeni na težke žrtve. ZAKORENINJENI V SLOVENSKO VERNOST Zgodovinsko poslanstvo, ki ga je božja Previdnost naložila slovenskim vernikom v Italiji, nas obvezuje, da smo živi, zavestni in dejavni udje krajevnih Cerkva v Gorici, Trstu in Vidmu. Na te škofijske sedeže smo navezani po svoji zgodovini, vernosti in kulturi. Svojim škofom izkazujemo spoštovanje in poslušnost, ki jim pritiče kot naslednikom apostolov, a v njih si želimo samo dušnih nadpastir-jev in razumevajočih duhovnih očetov, do vseh enako dobrih in pravičnih, ki iščejo le božjo čast in resnični blagor duš. Pred Bogom in vesoljno Cerkvijo pa i-inamo pravico in dolžnost, da podoživljamo svoje krščansko življenje na način, ki najbolje odgovarja naši duševnosti, našim domačini navadam in izročilom. Pravica, da doživljamo krščanstvo v duhu slovenske vernosti, izhaja iz Kristusovega naročila: »Pojdite in učite vse narode!«, iz načela o enakosti vseh narodov, ki ga je stalno naglašal sv. Pavel: »Vsi ste po veri božji otroci. Ni več Juda, tudi ne Grka; ni več sužnja, tudi ne svobodnega, kajti vsi ste eno v Kristusu Jezusu!« in sploh iz samega bistva evangeljske blagovesti, ki razglaša Cerkev kot zakrament za odrešenje vseh narodov. In kaj je bolj naravno in samoumevno, kot da častimo Boga s popolnostjo svoje duše po prirojeni vernosti? To so Slovenci vršili vsekdar v svoji zgodovini, pod Avstrijo in pod fašistično Italijo, in to delajo še danes. Zadnji cerkveni zbor je tako ravnanje uradno potrdil z odredbo, naj se Cerkev povsod prilagodi značaju in izročilom ljudstva: »Cerkev goji In spoštuje duhovne odlike in darove različnih narodov In ljudstev!« (B, 37) Primorski Slovenci ohranjajo zvestobo značilnostim slovenske vernosti s tem, da vzdržujejo stalne stike s slovensko Cerkvijo v domovini, z njenimi nadpastirji in z osrednjimi medškofijskimi organizmi: zamejski zastopniki neuradno priso- stvujejo sejam medškofijskega pastoralnega, liturgičnega in često tudi katehetskega sveta. Na ta način spremljajo pokoncilsko versko prenovo pri matičnem narodu in si iz nje črpajo duha, pristopov in izkustev za lastno duhovno obogatitev. Kot živi udje lastnih škofij v Italiji se držijo domačega cerkvenopravnega reda in discipline, izvajajo predpise in sledijo pastoralnim smernicam svojih škofov, se trudijo za versko obnovo podobno kakor vsi ostali škofljani, a pri tem se poslužujejo sredstev in načinov, ki jim jih nudi slovenska Cerkev, da morejo gojiti tiste značilnosti, ki so lastne slovenski vernosti. To pa nikakor ni v škodo tukajšnjim škofijskim občestvom, pač pa v obogatitev in spodbudo. Vatikanski cerkveni zbor je odredil, naj se bogoslužje vrši v živih jezikih. Pokrajinskim cerkvenim oblastem je poveril nalogo, naj »po posvetovanju s škofi sosednjih pokrajin istega jezika določijo, v koliki meri in na kakšen način naj se uporablja domači jezik.« (B, 37). Pri bogoslužnih opravilih za »vernike manjšin« je z dovoljenjem krajevnega ordinarija mogoče uporabljati njihov domači jezik v mejah in v prevodu, kakor ga je zakonito odobrila pristojna pokrajinska o-blast onega jezika.« (Prvo navodilo za pravilno izvajanje konst. o sv. bogoslužju, 41) V izvedbo teh predpisov je goriški nadškof A. Pangrazio sporazumno s slovenskimi škofi odločil: »Pri celotni liturgični prenovi naj imajo Slovenci v slovenskem jeziku vse tisto, kar bo italijanskim vernikom priznano v italijanskem jeziku.« Tržaški škof A. Santin pa je izposloval od sv. stolice poseben odlok, s katerim je bilo na Tržaškem uradno potrjeno bogoslužje v slovenskem jeziku po slovenskih obrednih knjigah. Slovenska Cerkev je tako omogočila izvedbo bogoslužne prenove v zamejstvu. Duhovnikom in vernikom je nudila in nudi nešteto uslug: iz Slovenije smo prejeli prevode bogoslužnih knjig in rimskih obrednikov (sv. krst, sv. zakon, prevideva-nje bolnikov, krščanski pogreb), prevode koncilskih dokumentov in papeških okrožnic, strokovne verske revije: Bogoslovni vestnik, Cerkev v sedanjem svetu, Znamenje, V edinosti ter drugi verski tisk kot Nova mladika, Ognjišče, Družina ipd. DUŠNOPASTIRSKA ZGRADBA V NEVARNOSTI? Verska in narodna zavest slovenskih duhovnikov in pastoralna odgovornost naših škofov sta Slovencem v Italiji načeloma zagotovili celotno dušno oskrbo v materinščini. če se ta ni dejansko izpeljala vsepovsod, ni bila vedno krivda neslovenskih ljudi. Ko človek razmišlja o bodočnosti duš-nopastirske oskrbe v zamejstvu, se mu v duši porajajo bridke slutnje: Ali ne stopa vsa ta dušnopastirska zgradba v težko krizo? In to tudi po naši krivdi? Ali je še možna rešitev? In če ni možna, ali ne bo njen razpad hkrati tudi zaton slovenstva v zamejstvu? 700 let od smrti sv. Bonaventure 15. julija 1274 je umrl v Lyonu sv. Bonaventura. Zato smo praznovali letos na njegov god tudi 700 letnico njegove smrti. Bonaventura je bil priznan pridigar, cerkveni pisatelj in za svetim Tomažem A-kvinskim naj večji teolog sholastične dobe. Bil je frančiškan, nekaj časa predstojnik svojega reda, škof in kardinal. Veliko je ludi r.apisal. V svoje spise je izlil svoje obširno znanje in svojo globoko vero. Umrl je v Lyonu, kjer je -na cerkvenem zboru opravil veliko delo za zedinjenje vzhodne in zahodne cerkve. Zborovanje delavske mladine V Parizu se je končalo zborovanje krščanske delavske mladine ali žosistov. 40.000 fantov in deklet iz delavskega okolja je tri dni zborovalo v francoski prestolnici. Na desetih sestankih po skupinah in na treh množičnih mitingih so pokazali, tla se zavedajo svojega krščanskega dostojanstva in da hočejo v svojem okolju izpolniti svojo nalogo, da bi jutri delavstvo uživalo večjo srečo in doživljala človeška družba resnični napredek. Žosisti so hkrati opozorili francosko javnost na številna nerešena vprašanja fantov im deklet delavskega stanu. Zborovanje delavske mladine je poka- Kamenčki Nekaj majhnih zanimivosti s konference o manjšinah Poslanec v rimskem parlamentu Albin Skerk je govoril o tržaškem radiu. Poleg nekaj umestnih trditev je nanizal sklop neresničnosti, ki so stare vsaj toliko kot kominform. Zanj tega radia nihče ne posluša. (Najbrže poslanec Škerk nikdar ne posluša Glasbe po željah, v kateri se zvrsti nič koliko pisem, prav posebej še iz Jugoslavije!) Poročila so zelo pristranska, (gotovo ne tako pristranska kot so v komunističnih državah), kar izvira od tod, da so na časnikarskem oddelku nameščeni ljudje, ki so »pribežali iz Jugoslavije in so bili sodelavci nacistov...«. Gospoda Skerka bi prosili za dokaze. Večina nameščencev je takih, ki so bili ob nacističnem navalu še otroci, drugi pa so bili po taboriščih. Če g. Škerk želi, lahko dobi dokaze. Potem želi, da bi več nastopali različni zbori in igravci in da bi dobili tako plačo, s katero bi se vzdrževali. Menimo, da prav vsak zbor, ki ima naštudiran program, lahko nastopi. Prav tako poklicno gledališče, ki zdaj celo igra igre, Mednarodna manjšinska konferenca v Trstu je vzbudila veliko zanimanja ne samo v naši deželi, temveč tudi izven nje. O delu konference in o njenem pomenu so poročali razni listi in revije. Italijanski in tuji tisk je posvetil tržaškemu zasedanju precej pozornosti, še posebno obširno je o njej poročal jugoslovanski tisk, zlasti slovenski. V naslednjih vrsticah se bomo zaustavili ob odmevih v vsedržavnem tisku, ki je pisal o tržaški konferenci. Omeniti je seveda treba, da je o njej pisal tudi lokalni italijanski tisk, v glavnem kar o-bjektivno. Dodamo naj še, da ta pregled gotovo ne bo popoln, vendar odraza nekaj značilnih stališč vodilnih italijanskih dnevnikov. Predvsem se bomo tu zaustavili ob treh velikih milanskih dnevnikih: »II Corriere della Sera«, »II Giorno« ter »U Giomale«. Začnimo pri slednjem. Kot znano, je ob koncu junija začel izhajati v Milanu nov dnevnik, »II Giornale (nuovo)«, ki ga urejuje znani časnikar I-ndro Monta-nelli. Dnevnik je zelo bogat in dobro urejevan, pri njem sodelujejo nekateri vodilni italijanski časnikarji. »U Giornale« je sledil tržaški konferenci s svojim posebnim dopisnikom, že prej pa je večkrat naznanjal to edinstveno zasedanje znanstvenikov in predstavnikov narodnih manjšin. V enem izmed teh člankov je prav predsednik tržaške pokrajine Zanetti orisal pomen in vlogo konference. Med drugim je tu Zanetti podčrtal prisotnost in sodelovanje Slovencev v Italiji kot važen dejavnik v pripravi na konferenco. Drugače pa je dnevnik bolj osvetlil razne eksotične manjšine (Kurde) kot pa Slovence. Drugi milanski dnevnik, »II Giorno« je zalo na tiho veliko vzgojno delo, ki ga opravljajo mladi delavci sami med seboj. Pokazalo je, kaj pomeni mladim ideal, utemeljen v veri, ki čeprav govori o o-nostranstvu, pomeni izredno silo za delovanje v sodobni družbi in v . razmerah, v katerih živimo. Trezen odgovor muslimanskemu fanatiku Na vseafriški konferenci mladine v Ben-gasiju v Libiji je libijski voditelj Gedafi pozval prisotne, naj se otresejo krščanstva, kor je to vera, ki je bila v službi izkoriščanja afriškoga ljudstva in naj se oklenejo islama. Ta napad na krščanstvo je prisotne presenetil. Kmalu nato je Gedafi ju odgovoril nadškof Yago iz afriške države Slonokoščena obala. Med drugim pravi, da ne taji krivic, ki so jih povzročili Afriki kristjani. A vendar so muslimani najmanj poklicani in upravičeni za take kritike. Stoletja in stoletja so bili obširni afriški predeli izpostavljeni stalnim arabskim napadom za ugrabljanje ljudi, ki so jih potem a-raibski trgovci prodajali za sužnje. Nadškof pravi, da pač niso časi, ko naj bi klicali na sveto vojno zoper drugače misleče. Skupno je treba delali za vsestranski napredek afriškega prebivalstva. ki bi jih po zakonu ne smelo, če je »stalno«. Igrati bi namreč moralo le tista dela, ki jih ima na repertoarju. A zaradi svojih turnej in nastopanja po odrih, niti teh ne more odigrati, ki bi jih lahko. Mislimo, da je bila mirovna konferenca najmanj primeren kraj za napad na radio iti to še tako lažnjiv. Kanalsko dolino je predstavil dr. Franc Mljač. In ko je govoril o njej, je povedal, kdo vse je bil rojen tu. Omenil je tudi dr. Lamberta Ehrlicha, rojenega v Zab-nicah. Ugotovil je, da so ga komunisti 1942 v Ljubljani ubili. Po govoru je stopil k govorniku dr. šiškovič in mu je rekel: »Pravilno so naredili, da so ga ubili! Če ga ne bi oni, bi ga jaz danes ustrelil.« Poleg dr. šiškoviča so negodovali tudi nekateri časnikarji »Primorskega dnevnika«! Mislimo, da tudi ta izpad dr. šiškoviča, člana odbora konference in ravnatelja centra SORIT, ni spadal na konferenco, saj se komunisti sami hvalijo, da so ga ubili. Zastopnica iz Švice je govorila in omenila, da se ji zdi, da tisti pripadniki manjšine, ki se vključijo v državne stranke, niso več manjšina, ker so nosilci oblasti. Vsekakor zanimivo gledanje. Seveda tudi to ni bilo nekaterim prav. posebnega dopisnika, ki je stalno poročal o delu zborovanja. Tudi ta dnevnik je v glavnem dal morda več poudarka drugim manjšinam, kot npr. ciganom in se o njih precej razpisoval, pa tudi o Ircih, Baskih in Kurdih oz. Italijanih v Istri. Zanimiv članek pa 'je prvi dan po konferenci objavil »Corriere della Sera« in v bistvu podčrtal dejstvo, da je tržaška konferenca nakazala novo pot Evropi. Ne »Evropi domovin«, pač pa »Evropi dežel«. Prav v tem dopisu se milanski časnikar posebej in več ustavlja ob problemih slovenske manjšine. Pri tem ugotavlja, da del Slovencev v deželi Furlaniji-Julij-ski Benečiji želi nekak »paket«, ki naj bi sličil južnotirolskemu. Tega pa naj bi ne želele italijanske stranke od DC do PCI. Vsedržavne stranke so po mnenju pisca za izključno notranje reševanje manjšinskega problema v okviru ustavnih določil. S tem v zvezi omenja stališče prof. Bartoleja s tržaške univerze, ki zagovarja manjšinskih norm. Nato našteva dopisnik milanskega večernega dnevnika glavne zahteve slovenske manjšine, ki jih navajajo tudi stranke demokratičnega loka. Med temi omenja zlasti pravno sistematizacijo slovenskih šol in njih raztegnitev na videmsko pokrajino, rabo slovenščine na sodiščih, televizijski program v slovenskem jeziku z državnimi odloki in deželno finančno podporo, podelitev deželi pooblastila na področju toponomastike, publicizacijo Stalnega slovenskega gledališča v Trstu, večjo finančno podporo slovenskim kulturnim ustanovam. Tako »Corriere della Sera«. Svoj zanimiv dopis zaključuje takole: »Proti dvostranski politiki »paketov'« zahteva Trst okrepitev deželnih pooblastil v zadevi manjšinske zaščite. Zahteva jo ob koncu te mednarodne konference, ki si jo je julijsko mesto zamislilo in jo izpeljalo in ki se je danes zaključila s precejšnjim uspehom v udeležbi in v veliki kulturni poglobitvi. — Proti Evropi domovini, velikih ali majhnih, proti večinskim pa tudi manjšinskim nacionalizmom, -se poudarja Evropa dežel, to se pravi bolj kapilarno podčrtana demokracija. In prav to je zaključni napotek, ki ga tržaška konferenca daje evropskim državam, in torej tudi Italiji.« Prav zaradi teh misli smo posvetili več pozornosti temu milanskemu dnevniku. Pisanje o naših problemih je že samo po sebi pozitivno, saj le tako lahko tudi širša javnost v državi spozna bistvene probleme slovenske manjšine. Zato menimo, da bi bilo treba večkrat seznanjati vsedržavni tisk s problematiko slovenske manjšine, da bi si tako utrla pot v najširše kroge v državi in morda tudi s tem pripomogla k uspešnejšemu reševanju še odprtih vprašanj. Cerkev v Zairu V Zairu, kot se sedaj imenuje nekdanji belgijski Kongo, ima katoliška Cerkev 8 semenišč, v katerih se oblikuje 539 bogoslovcev. Študij v semeniščih traja 7 let; razdeljen je na tri leta filozofije in štiri leta teologije. pum mm prerok ekumeoiim Na našem prvem ekumenskem potovanju leta 1969 smo se na povratni vožnji ustavili tudi v Kotorju in obiskali Her-cegnovi, rojstni kraj patra Leopolda Mandiča. V cerkvi, kjer je bil krščen, so naši duhovniki tudi maševali. Čudovit kraj ob Jadranu, od obzorja do obzorja jasnina neba in morja, nikjer meja, nikjer ovir. Pa smo pomislili na sina te zemlje, celih 34 let ujetega v tesni samostanski celici brez obzorij, brez sonca in jasnine. A morda bolj kakor v ladjo na razburkanem morju so ob zidove te celice butali viharji, ki so hrumeli v dušah oseb, ki so v svesti si svojih velikih krivd poklekali pred tega svetega moža, da si zadobijo odpuščenje in mir. Tako je pater Leopold reševal duše, tako se je žrtvoval za ločene brate. Ves je bil prežet 7. ekumenskim duhom in v žrtvi nenehnega spovedovanja so njegove misli hitele na vzhod ter klicale slovenske narode v objem katoliške Cerkve. 30. julija letos poteka 32 letnica smrti patra Leopolda Mandiča. Proces za njegovo beatifikacijo se ni še zaključil, čeravno ga vemo ljudstvo časti že kot svetnika. Sv. oče Pavel VI. je pred kratkim že podpisal izjavo o njegovih junaških krepostih. Kapucinski redovnik bo tako kmalu prištet med blažene. Pater Leopold je od 76 let svojega življenja preživel v samostanski celici v Padovi celih 34 let, nenehno hrepeneč, da bi šel med svoje brate na vzhodu, med svoje ljudi v Dalmaciji. Le kratko dobo je preživel na Reki, a Padovani so ga zahtevali nazaj in ni se jim mogel ustaviti. Leta 1940, ko so se bližali Evropi temni oblaki vojne, je nekemu svojemu sobratu napovedal, da bo. samostan v bližajoči se vojni porušen, a da bo njegova celica o-stala in kip Matere božje na nasprotni steni v cerkvi tudi. Dodal je: »Ta celica ne, ta ne bo porušena. Tu je Bog delil dušam toliko u-smiljenja, da mora ostati kot spomenik njegove dobrote.« Tako se je zgodilo. 14. maja 1944 je bombni napad porušil kapucinski samostan in cerkev. Nepoškodovana je ostala le celica patra Leopolda, ki se je naslanjala na steno cerkve in na kateri je bil Marijin oltar z njenim kipom-Tudi Marijin oltar in kip sta ostala nepoškodovana. Pater Leopold je v svetu zelo poznan in ljubljen. Ko bi zbrali skupaj vse nje- izvodov, krajši življenjepis pa že sto tisoč izvodov. Poleg italijanskih življenjepisov imamo še najmanj 20 življenjepisov, ne samo v glavnih evropskih jezikih, temveč tudi v jezikih najbolj neznatnih in skritih narodov in plemen črne Afrike, Amerike in Azije do mednarodnega jezika esperanto. življenjepis patra Leopolda je po zaslugi patra Fidelisa izšel leta 1953 tudi v slo-venščini in je tudi že pošel. Knjigo j® založil III. red v Gorici. V njegovi rodni Jugoslaviji se pobožnost do patra Leopolda zelo širi. Njegovo sliko najdemo danes ne samo v hišah katoličanov, temveč tudi pravoslavnih, kateri mU na ta način vračajo njegovo veliko ljubezen do njih. Pater Leopold je posvetil svoje življenj® velikim idealom. Zedinjenje vseh kristjanov je bilo gibalo njegovega svetniškega življenja. Zaprt v tesni celici je dan z*1 dnem daroval Bogu svoje žrtve rekoČ: »Sem kakor ptiček v kletki. Vedno imai® vzhod pred očmi!« Temu apostolatu s® je posvetil s posebno zaobljubo. Od leta 1905 dalje je vsako leto na poseben listič zapisal to zaobljubo. Zadnja se glasl kot napoved: »Močno sem prepričan, d® bo prišlo do zedinjenja z Vzhodom!« Bodimo tudi mi prepričani, da se bo ta napoved po priprošnji ekumenskega pah® Leopolda Mandiča kmalu uresničila. Z. P Kardinal Marty o duhovniških poklicih Pariški kardinal Marty je katoliškem^1 dnevniku «La Croix» povedal o duhovi®' ških poklicih tole: »Poklici so, a razniri® v današnji službi in tudi v Cerkvi ne d*7 puščajo, da bi cesti so to potrjevali. Podobno kot Neseber leži tudi mesto Pomorje na majhnem polotoku ob robu tcga slanega jezera. Tako Pomorje kot Ne-seber sta včasih živela od trgovanja s s°!jo. Danes pa je Pomorje tudi mesto vir»skih kleti, ribiških naprav in trgovsko središče za svoje poljedelsko zaledje. Zanimivo je vedeti, da je bilo Pomorje Vse do leta 1878 grško mesto, ki je imelo Sv°jega škofa. Na višku gospodarskega v*Pona je bilo v 13. in 14. stoletju, ko je * imenom Ankialo trgovalo s Firencami ’n Genovo. Po letu 1878 so se v mestu na- selili bolgarski begunci iz Makedonije in Trakije, ki sta še ostali pod Turki. Mesto je tako dobilo bolgarski izraz in si nadelo ime Primorje kot ga nosi še danes. Od Primorja do Burgasa je še 14 km. Mesto je razmeroma mlado, saj je nastalo šele konec 17. stoletja. Še leta 1878 je štelo komaj 3.000 prebivalcev, sedaj pa jih ima že nad 120.000 in je peto po številu prebivalstva v Bolgariji. Leži ob zalivu, 12 km širokem in 15 m globokem, obdanem od treh jezer, ki so slana ter bi jih oblasti sedaj rade spremenile v sladkovodna, da bi služila za namakanje. Burgas skoro nima zgodovinskih zanimivosti. Morda edina stvar, ki je vredna ogleda, je otoček Bolševik v burgaškem zalivu.'Na tem otočku stoji samostan, ki je bil do leta 1923 last carigrajskega patriarha. To leto pa so bolgarske oblasti po neuspelem komunističnem udaru samostan spremenile v kazensko taborišče za 80 vodilnih bolgarskih komunistov. 43 od njih je uspelo zbežati v Sovjetsko zvezo, od koder so vodili podtalno akcijo zoper kraljevske vlade in se končno leta 1944 s pomočjo sovjetske armade polastili ob- lasti. Sedanje pristanišče v Burgasu je zgradila leta 1903 neka francoska družba in sedaj komaj še zmore trgovsko odpravo blaga, tako velik je postal promet. Ker je direktno povezan s Sofijo, je oskrbovalno središče za bolgarsko prestolnico. Med prvo in drugo svetovno vojno, ko Varna ni imela zaledja proti Donavi (pokrajina Dobrudža je bila dodeljena Romuniji), je Burgas postal po prometu prvo bolgarsko pristanišče, sedaj pa je Varna spet vodilna zaradi bližine z Donavo in Sovjetsko zvezo; POSTANEK V BURGASU Kot že omenjeno, je Burgas mlado mesto, zato brez zgodovinskih zanimivosti. Po prihodu smo šli najprej v restavrant, kjer nas je čakalo kosilo v običajnem bolgarskem slogu. Nato smo imeli nekaj prostega časa. Uporabili smo ga za ogled morskega o-brežja. Obrežje je iz fine mivke. Nekateri smo obiskali gostilno, ki je postavljena na mivko v stilu piratske ladje. Namesto miz so sodi, namesto natakar- jev piratje, strežejo pa dobro bolgarsko vino. Tu je pisec teh vrstic doživel razgovor, ki jasno razkriva miselnost Bolgarov. »Od kuda ste?«, je vprašal gostilničar. Dejal sem, da iz Trsta. Seveda gostilničar ni vedel, kje bi to bilo. Pojasniti sem mu moral, da je to na meji med Jugoslavijo in Italijo. Zadovoljno je prikimal in vzkliknil: »Eto (glejte), pa to je zapadna Bulgarija!« Nasmehnil sem se in ga pustil v njegovem prepričanju. Za četrto uro popoldne je bila določena sv. maša v katoliški cerkvi v Burgasu. Vse od odhoda iz Sofije nismo imeli več priložnosti opraviti sv. maše. Zato smo se te maše, ki je bila obenem nedeljska, vsi zelo razveselili. Burgas si sme dovoliti ta »luksus«, da ima kar dva katoliška duhovnika; eden .skrbi za vernike latinskega obreda, drugi pa za vernike vzhodnega obreda. Oba sta še relativno mlada, stara od 35-40 let, skromna v nastopu, a obenem polna predanosti službi Kristusu v Cerkvi. Stanujeta v zakristiji ob cerkvi; tam je njuna spalnica, kuhinja in pisarna obenem. Da to ni ne zdravo in tudi ne prijetno, ni treba posebej poudarjati. Vendar kljub izredni revščini in pomanjkanju najpotrebnejšega vztrajata na svojih mestih kakor tudi evharistinke in karmeličanke v Sofiji. Po končanih balkanskih vojnah (leta 1912 in 1913), ko je bil Balkan osvobojen turškega jarma, je zlasti Makedonija doživela svoj križev pot. Razdeljena je bila med Grke, Bolgare in Srbe. Najhuje je bilo v Grčiji. Tam so grški fanatiki zedinjene katoliške Makedonce preganjali in pobijali, njihove vasi in cerkve, posebej slovanske bogoslužne knjige požigali. Mnogo teh brezpravnih Makedoncev je tedaj pobegnilo v Bolgarijo. Iz ostankov teh beguncev je bil ustanovljen v Sofiji leta 1926 vzhodni katoliški eksharhat. Prvi bolgarski katoliški škof vzhodnega obreda je postal msgr. Ki-ril Kurtev, posvečen 31. julija 1926. Umrl je 9. marca 1971 v Sofiji. Sedaj upravlja to škofijo msgr. Metodij Stratijev. Vernikov je okrog deset tisoč, a so razpršeni po vsej Bolgariji. Le nekaj je večjih skupin. (Drugič tiaprej) Praznik petja in vina v Pevmi 27. in 28. julija Lepaki s tern naslovom in s točnim sporedom vabijo že nekaj dni, organizatorji pa želijo po tisku povedati še nekaj misli. Glavni namen je bil ta, da bi po zgledu drugih vasi na Goriškem tudi Pev-ma spet zaživela svoj kulturni in družabni praznik. Veliko preveč let je že minilo, odkar je bila v tej lepi vasi zadnja prireditev. Pojavila se je zdaj živa želja, da bi se spet zbrali vsi skupaj ob slovenski glasbi in dobrem kozarcu vina, pa pri tem povabili še rojake iz drugih krajev. Saj ni lepšega, kot je medsebojno spoznavanje in utrjevanje prijateljstva v vedrem razpoloženju, daleč od razprtij in polemik tega našega čudnega časa. Fantje in možje iz Pevme so stopili skupaj, prijeli za delo, si porazdelili organizacijske naloge in pripravili vse, da se bo vsak Slovenec lahko lepo počutil pod kostanji. Pevmski praznik pa bo razširjen tudi na Oslavje in Štmaver, s čimer naj bo poudarjeno tesno prijateljstvo med najbližjimi sosedi. Prireditev v Pevmi želi imeti najprej kulturni pečat. Ta bo prišel do izraza predvsem to nedeljo, ko bodo ob 17. uri nastopih: Veseli števerjanski fantje, moški zbor iz Mirna, otroški zbor in trio iz Podgore ter končno domači oktet Planika, ki je pred leti zelo uspešno nastopal in je ob tej priložnosti ves prežet z voljo po novem delu. Poleg pevcev pa bosta nastopila tudi dva ansambla. V nedeljo bo igrala od 20. ure dalje skupina »The Lovors« iz Sovodenj, v soboto zvečer od 21. ure pa ansambel Lojzeta Hledeta iz števerjana. Oba se obvezujeta, da bosta postregla gostom s tako poskočnimi melodijami, da se bodo čutili mladi tudi oni, ki se ijim je nabralo že nekaj let čez prvo fantovsko in dekliško pomlad. S tem smo pa že pri drugi značilnosti po vinskega praznika: pri družabnosti. Da bi ob vznožju Brd praznovali na suho, seveda ne gre. Zato so organizatorji poskrbeli za pravcati vinski praznik v malem. Prodajali bodo najboljšo kapljico s tega vinorodnega gričevja. Zraven bo na voljo prigrizek, ki je na lepakih označen z zapeljivo formulo »piščanci in prašičja rebrca s polento«. Naj dodamo še nekaj? Mogoče preprosto misel: pridite in počutite se tako prijetno, kot je mogoče le v goriški slovenski vasi, ki želi po sledovih zavednih prednikov s pesmijo — in dobro kapljico — v jutrišnji dan! Doberdob - nov doktor Med novimi doktorji na Goriškem je letos tudi gospa Danijela Ferfolja por. Ger-golet iz Doberdoba, Za doktorja biologije je promovirala v sredo 17. julija na tržaški univerzi. Pri prof. Fulviju Bratina je branila tezo »Morfološke in ultrastruk-turne značilnosti mišje obisti med razvojem zarodka«. Doktorat je izdelala z odliko. Gospa Danijela je znana in priljubljena tudi izven Doberdoba po Goriškem in Tržaškem. Gimnazijo in licej je obiskovala v Gorici, kjer se je vedno odlikovala po marljivosti in lepih uspehih. Kljub temu je našla čas, da se je udejstvovala v življenju župnijskega občestva kakor tudi na kulturnem področju pri domačem društvu »Hrast«. Pred dvema letoma se je poročila z dr. Maksom Gergolet, ki je tudi zelo prizadeven v domačem kraju, saj poleg službe v Trstu še doma vodi Kmeč-ko-obrtno hranilnico in posojilnico ter je trener skupine domačih deklet, ki se v okviru društva »Hrast« športno udejstvujejo v odbojki. Lani je njun zakon razveselila hčerkica Mara, ki je medtem zrasla v živahno punčko. V vsem tem času je gospa Danijela obiskovala predavanja na univerzi v Trstu in v teh dneh še prav mlada dosegla doktorat. Dr. Danijeli iskreno čestitajo njeni prijatelji, sorodniki in znanci, zlasti pa sodelavci pri društvu »Hrast« in ji iz srca želijo, da bi z božjo pomočjo dosegla še mnogo uspehov v življenju. Žrtev motornega vozila Zelo je pretresla vso vaško skupnost v Števerjanu smrt 32 letnega Marijana Mu-žine z Uklancev, ki se je na motornem vozilu v soboto 20. junija smrtno ponesrečil v bližini Gabrij. Z vozilom je z vso silo zadel v cipreso ob robu ceste in bil na mestu mrtev. Truplo tragično umrlega Mužine so pre- nesli v mrtvašnico na goriškem pokopališču, kamor so ga hodili domačini V nedeljo množično kropit, pogreb pa je bil v ponedeljek na števerjansko pokopališče. Slovo je bilo pretresljivo, saj so se prisotni za vedno poslavljali od mladega moža, ki je bil na tem, da si ustvari lasten dom. Pokojni je bil s svakom lastnik tovornjaka, obenem pa je skrbel za lepo urejeno kmetijo. Najbolj je smrt prizadela pokojnikovo mater, ki je pred nekaj leti prav tako v tragičnih okoliščinah že izgubila enega sina. Staršem, bratu pokojnika, njegovi sestri ter vsem ostalim v družini izrekamo globoko sožalje, pokojni Marijan pa naj v Bogu najde svoj večni mir. Vsi goriški maturantje z učiteljišča izdelali Letos se je prvič zgodilo, da so na rna-turetitnih izpitih na slovenskih šolah, ki so bili za Gorico in Trst v Trstu, izdelali vsi maturanti. Od goriških učiteljiščnikov so izdelali Marija Jerkič, Loredana Nanut in Terezija Srebrnič. Vsem naše čestitke! Priznanje štandreškemu kmetovalcu Dominik Nanut, kmet iz Štandreža, je prejel najvišje priznanje z zlato kolajno in diplomo za posebne zasluge na kmetijskem področju. Odličje je Dominuku Nanutu izročil predsednik Trgovinske zbornice ob podelitvi priznanj zaslužnim možem iz goriške pokrajine. Nagrajenec, večletni član odbora kmetijske bolniške blagajne, se aktivno udejstvuje v štandreškem Kmečkem društvu ter vztrajno in uspešno vodi svojo kmetijo. Dominiku Nanutu čestitamo za visoko priznanje ter mu želimo še nadaljnjega uspešnega delovanja v štandreški skup nosti. IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI Novi doktor Na tržaški univerzi je te dni doktoriral iz nuklearne fizike Bogdan Troha iz Rupe, sin pok. učitelja Radota in sedanje učiteljice v Rupi Olge. Novemu doktorju iskreno čestitamo. Smrt v vrstah naših ljudi V Firencah, kjer je živela s svojo družino, je pretekli teden nenadoma umrla gospa Pina Busoni, roj. Pahor, sestra pok. dekana Oskarja Pahorja iz Mirna. Bila je narodno in versko zavedna žena. Zapušča moža in tri že preskrbljene otroke. Že od vsega začetka je bila zvesta naročnica našega lista, pa tudi Mohorjevih knjig in rada je gmotno podpirala tudi naše zavode in ustanove. Pogreb je vodil družinski prijatelj g. Stanko Pontar, župnik v Zdravščini. Družini, zlasti še gospej Mariji Pavlin iz Gorice, naše iskreno sožalje. Ljudje Nora Jankovič, priznana mezzosopranistka, je dosegla izreden uspeh na tekmovanju »Voci per la lirica« — Glasovi za liriko —, ki je bilo v Peschieri pri Gardskem jezeru; uvrstila se je druga izmed 50 tekmovalcev. Opčine Zapustil nas je in odšel v Gorico dolgoletni organist in pevovodja za Bane in Fer-luge g. Jože čotar. Bil je tudi vsa ta dolga leta, kar je tu bival, obenem član cerkvenega pevskega zbora. Ob tej priložnosti se mu želimo najpri-srčneje zahvaliti za ves trud in požrtvovalnost, ker je tako poživil naše bogoslužje tako pri Banah kakor na Ferlugah, in občasno, tudi na Opčinah. Bog ga živi še dolga leta! Hvala Vam prisrčna! Iivaleini župljani z Opčin, od Banov in Ferlugov ★ Za cerkev na Ferlugah: Karla Ferluga v spomin na pok. Ivana Husu 2.000 lir. Za »Katoliški glas« (zbrano na Opčinah): ob poroki Mennucci-Škabar 5.000; Zelka Budai v spomin na pok. Ivana Husu 1.000 lir. Za lačne po svetu: Četrti avtobus na romanju v Oropo 25.000 lir. Kova maša Pravijo, da je vredno strgati nove podplate, da prideš na novo mašo. Če ne bi živeli v motoriziranem času, bi jih morali mi — zamejski Slovenci — res dobro ob-drgniti, ker bi morali iti čez mejo k novi maši; pri nas bomo nanjo kmalu pozabili. Saj molimo za duhovniške poklice, a morda molimo še premalo. Bog ve. Morda pa so božji načrti drugačni, ker pri nas ni poklicev. Saj pravi sv. pismo »... božji Duh veje, koder hoče,«, in »... božje misli niso naše misli.« Tega mi ne vemo. Vemo le, da duhovniških poklicev ni. Prav po naključju sem bila 7. julija na novi maši v Šmarjah na Vipavskem. Po nočni nevihti je bil lep dan, zrak čist in bujno zelenje, ki obkroža Šmarje, je bilo skrbno umito za ta veliki praznik. Pridružila sem se ljudem, ki so prihajali od vseh strani na novo mašo. Med veselim pritrkavanjem zvonov smo se ustavili v bližini slavoloka s priložnostnim napisom. Ob njem so stale deklice, pripravljene, da z zborno deklamacijo prve pozdravijo novomašnika. Ko je novomaš-nik — v spremstvu dveh starejših duhovnikov, staršev in drugih duhovnikov — stopil iz župnišča, so zvonovi utihnili, da ne bi motili pozdrava deklic in zastopnice mladine. Na cerkvenem pragu ga je pozdravil zrel mož in mu izročil novomašni križ. Po vstopu v cerkev je zadonela s kora: .Novi mašnik, bod' pozdravljen, od Boga si nam poslan... Cerkev, ki ni mogla sprejeti vseh vernikov, je bila ozaljšana kakor nevesta; venci in kite zelenja, ki so visele izpod stropa, čudovito okrašeni oltarji — saj so celo sveče imele svatovski šopek — vse je zgovorno potrjevalo, da se je za novo-mašno slavje trudila vsa fara. Oltar, obrnjen proti ljudstvu, pa je bil brez cvetja. Ta oltar je čakal na cvet mladosti, ki jo bo skupaj s sveto daritvijo novomašnik Ivan daroval Gospodu. Le nizka vaza je bila na strani oltarja, vsebovala je simbol svete maše: žitno klasje in trtne mladike. Slovesnost sv. maše je v začetku motilo to, da je manjkal električni tok. Kmalu pa so hkrati zažarele vse sveče in luči v cerkvi in vse je potekalo v najlepšem redu med molitvijo, poslušanjem božje besede in petjem. Po novomašnem blagoslovu ob koncu maše smo šli iz cerkve skozi zakristijo. Novomašnik, ki je stal ob oltarju, je z radostnim obrazom vsakemu udeležencu stisnil roko v pozdrav. Domači g. župnik je kar žarel od veselja, ko nam je pred cerkvijo pripovedoval, da ga je ob njegovem prihodu v vas pred šestnajstimi leti Ivanček pozdravil, in »Glejte, danes je moj sobrat!« Vsem faranom se je na obrazih brala radost, ko so ponavljali: »Naš novomašnik! Naš gospod! Naš Ivanček!« Ali ni čudno: Če nekdo postane doktor, profesor, inženir, zdravnik ali kaj podobnega, velja to za njegovo družino in ožje sorodstvo; ako postane duhovnik, pa ga vsi nazivajo: naš novomašnik, naš gospod. Kako lepo je v teh dveh besedah izražena misel: Duhovnik je vzet iz ljudstva za ljudstvo. Je sicer sin ene matere in enega očeta, a je obenem duhovni sin župnika in vseh starejših faranov, mladini in otrokom pa je starejši brat. Slavnostna govornika — bodisi v cerkvi kot v dvorani gasilskega doma, okrašeni s krasnimi simboli duhovništva — sta nam skušala prikazati, kaj je duhovnik. Posebno pa nas je ganila zahvala novomašnika, ko se je prisrčno zahvalil vsem, ki so mu pomagali, da je dosegel svoj cilj. Povedal je, da sta njegova mati in oče še pred njegovim rojstvom romala na Sv. goro in prosila Marijo, naj izprosi, da bi Bog naklonil njima ali kaki družini iz njihovega sorodstva sina duhovnika. Uslišana sta bila. Bog jima je podaril sina-edinca in ta je postal duhovnik. Da je bilo — po nasvetu sv. Pavla, ki pravi: »Veselite se in zopet pravim, veselite se!« v dvorani vse veselo razpoloženo, sta poskrbela dva mlada duhovnika. Prijaznim in gostoljubnim Šmarencem, ki so dali Cerkvi že več duhovnikov, želimo, da bi si Bog izbral še katerega iz njihove srede. Udeleženka Tri četrt stoletja v Kristusovi službi V nedeljo 7. julija je obhajal v cerkvi svetega Petra v Ljubljani ob navzočnosti množice vernikov in duhovnih sobratov 75 letnico mašništva 97 letni profesor dr. Jože Demšar, ki že 60 let živi in neutrudno deluje v šempeterski župniji, še r.obena cerkev v Sloveniji do zdaj ni obhajala tako častitljivega in pomembnega slavja. OBVESTILA Letovanje otrok v Ovaru in Nabrežini. Dečki se bodo vrnili iz Ovara v Gorico dne 30. julija dopoldne (med 11. in 12. uro), dečki iz Nabrežine pa 1. avgusta popoldne (okrog 17. ure). V drugi izmeni bodo letovale deklice. V Ovaro bodo odpotovale dne 2. avgusta in ne prvega kakor je bilo javljeno v prejšnji številki. Prav tako bodo deklice odpotovale v Nabrežino k morju 3. avgusta in ne 2. Deklice za kolonijo v Ovaru naj se zberejo ob 16.30 pred goriško že-ležniško postajo, deklice za v Nabrežino pa ob 16.30 na Placuti št. 18. Župnija sv. Ivana v Gorici priredi v nedeljo 25. avgusta romanje na Sv. Višarje. Vpisovanje na upravi Katoliškega glasa. Zaradi sredpoletnih počitnic, ki jih bo imel Katoliški glas od 9. do 19. avgusta, pohitite z vpisovanjem. XIII. dušnopastirski tečaj za duhovnike v zamejstvu in izseljenstvu bo kot je bilo napovedano od 27. do 29. avgusta v Tr-zizmu (Tricesimo) pri Vidmu. Vabljeni vsi duhovniki. Udeleženci naj se čimprej priglasijo. DAROVI: Za Katoliški glas: Angela Valentinčič 2.500 lir. Za Zavod sv. Družine: Štefanija Brumat, Gorica 5.000 lir. Za števerjansko cerkev: namesto cvetja na grob Marijana Mužina daruje Štefan Vogrič 10.000; družina Bajt 12.000 lir. Namesto cvetja na grob Janke Klodič roj. Ianchi darujeta Vera in Dušan Hmeljak po 5.000 lir za Marijanišče in za Zavod sv. Družine. Darovi za cerkev na Opčinah: Lojzka Škerlavaj, mesečni prispevek 2.000; Pierina Squarzolo 1.000; razni 2.400 lir. Za cerkev na Banah: Marija s Padrič v spomin pok. Ivana Husu 2.000; v isti namen: družina Ernest Malalan 5.000; družina Nardo Ban 5.000; Silvester Malalan 5.000; Pavel Malalan 5.000; Karla Ferluga 3.000; družina Križmančič 3.000; družina Milkovič v spomin pok. strica Janeza Husu 5.000; družina Malalan, Bane 66, v isti namen 7.000; kakor tudi Zofija Gorup 1.500; Zofija Gorup v spomin na pok. Alojza Gorup 2.000; Zofija Gorup v spomin na pok. Marijo Škabar 1.500 lir. Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj! ★ LJUBLJANSKA TV Spored od 28. julija do 3. avgusta 1974 Nedelja: 9.20 VV. S. Reymont: Kmetje. 10.15 Ljudje in zemlja. 11.20 Otroška matineja: Družina Smola, Skozi neznano Delto. 16.40 Ansambel Otavija Brajka in ansambel Feniks. 17.10 Pisani svet. 18.05 Zahodnjak, barvni film. 20.40 Znamenite pustolovščine, I. del. 21.35 Panama, dokumentarna oddaja. Ponedeljek: 18.25 Skozi neznano Delto, barvni film. 19.00 Mladi za mlade: Lendava. 19.30 Aktualna oddaja. 20.30 M. Božič: Pravičnik, barvna drama TV. Torek: 18.20 M. Košuta: Štirje fantje muzikantje. 19.00 Cesta in mi, 5. oddaja. 19.20 A. Srebotnjak: Koncert za harfo in orkester. 20.35 Moj sin Brile. 21.05 M.de la Roche: Whiteoaki iz Jalne, II. del. Sreda: 18.25 Družina Smola, serijski barvni film. 19.00 Glasbena oddaja. 20.35 Psi in ljudje, češki film. Četrtek: 18.10 Svet v vojni: III. del. 20.40 J. Maoh: Mavrica, TV nadaljevanka. Petek: 18.30 Bistrooki, otroški spored. 19.05 Spoznavajmo japonsko glasbo. 20.45 Poštar vedno pozvoni dvakrat, film. Sobota: 18.15 Legenda o divjem lovcu, serijski film. 19.15 Kaj počnemo ob nedeljah, humoristična oddaja. 20.40 Roža Portoroža, zabavno glasbena oddaja. 21.35 Co-lumbo, barvni film. RADIO A THST A Spored od 28. 7. do 3. 8. 1974 Nedelja: 8.30 Kmetijska oddaja. 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 11.15 Mladinski oder: »Koncert v parku«. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 12.30 Staro in novo v zabavni glasbi. 14.30 Nedeljski vestnik. 15.45 »Krik«. Enodejanka. 16.05 Mali ansambli lahke glasbe. 17.00 Plesna glasba. 18.00 Nedeljski koncert. 19.00 Znani motivi. 20.30 Sedem dni v svetu. 20.45 Pratika, prazniki in obletnice, slovenske viže in popevke. 22.10 Sodobna glasba. 22.20 Pesmi za vse. Ponedeljek: 11.35 Opoldne z vami. 14.30 Pregled slovenskega tiska v Italiji. 18.30 Album Čajkovskega. Koncert v duru za violino in orkester, op. 35. 19.10 Odvetnik za vsakogar. 20.35 Slovenski razgledi. 22.15 Glasba v noč. Torek: 11.35 Pratika, prazniki in obletnice, slovenske viže in popevke. 12.50 Medigra za pihala. 17.00 Za mlade poslu-šavce. 18.30 Komorni koncert. 18.50 Južno--ameriški ritmi. 19.00 Trst v prozi Borisa Pahorja: (4) »Grmada v pristanu«. 19.20 Za najmlajše: »Tisoč in ena noč«. 20.35 Ferruccio Busoni: »Izžrebana nevesta«. Tretje dejanje in epilog. 21.35 Nežno in tiho. Sreda: 11.35 Opoldne z vami. 18.30 Slovenski trio: pianist Aci Bertoncelj, violinist Dejan Bravničar, violončelist Ciril Škerjanec. 19.20 Zbori in folklora. 20.35 Simfonični koncert. 21.50 Za vašo knjižno polico. 22.10 Pesmi brez besed. Četrtek: 11.35 Slovenski razgledi: Tolminski upor v dokumentih goriškega arhiva (5). 17.00 Za mlade poslušavce. 18.30 V ljudskem tonu. 19.10 Svetovni popotniki (5) Friderik Baraga: »Potovanje med Indijanci«. 19.25 Za najmlajše: pravljice, pesmi in glasba. 20.35 »Njun brat«. Radijska drama. 21.15 Karakteristični ansambli. 21.40 Skladbe davnih dob: Claudio Monteverdi: 9 madrigalov iz I. knjige. 22.00 Sprostitev ob glasbi. Petek: 11.35 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.30 Deželni koncertisti pred orkestrom. 19.10 Na počitnice. 20.35 Delo in gospodarstvo. 20.50 Vokalno instrumentalni koncert. 21.45 V plesnem koraku. Sobota: 11.35 Poslušajmo spet. 15.45 Avtoradio. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.30 Komorne skladbe deželnih avtorjev. 19.10 Mala enciklopedija dovtipov - 5. oddaja. 19.25 Revija zborovskega petja. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 Nenavadne in skrivnostne zgodbe: »Lili Spominčica«. Radijska zgodba. 21.15 Ritmični orkestri. 21.30 Vaše popevke. ★ Četrto kulturno srečanje med sosednimi narodi bo to nedeljo 28. julija na Kamenici pri Stari gori. Srečanje prirejajo kulturna društva in Zveza izseljencev iz Beneške Slovenije. Ob 15. uri koncert mladinske godbe PD »Vesna« iz Sv. Križa pri Trstu, ob 16. uri sv. maša, ob 17. uri nastop pevskih zborov, dveh folklornih skupin in ansambla »Veseli planšarji«. Po kulturnem sporedu prosta zabava ob zvokih istega ansambla. Na Krasu blizu Zgonika v zelenem joasu prodam kraško gmajno, slabe 3 hektarje z lepo dolino, borovim in gabrovim gozdičem za 38 milijonov lir. Naslov na upravi. OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 70 lir, osmrtnice 100 lir, k temu dodati 12 % davek IVA. Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici Izdaja Katoliško tiskovno društvo ZAHVALA Globoko ganjeni nad dokazi sočutja ob tragični smrti našega dragega Marjana Mužina se iskreno zahvaljujemo vsem. Zlasti še domačemu župniku g. Antonu Prinčiču in sovodenjskemu župniku Marjanu Komjancu za pogrebne obrede, sorodnikom, sta* novskim prijateljem, prevoznikom in šoferjem, domačim pevcem in pevcem iz Mirna ter vsem prijateljem in znancem, ki so ga spremili na pokopališče. žalujoči starši, lirat, sestra, svak in zaročenka Števerjan, Sovodnje, 23. julija 1974