SLASiLO SOCULiSTlClE ZVEZE PELOVNEBA LJUDSTVA CELJE, 8. JULIJA 1966 — LETO XXI. — ST. 26 CENA DIM? PAk: po iv. plenumu ck zkj STVAR NAS VSEH Četrti plenum »-K iLKj je pretekli petek na Brionih po- stavil čvrst mejnik v nadalj- njem razvoju naše socialistič- ne družbe. Nenačelen in odlo- čen nastop zoper deformacije v delu Državne varnosti in sprejeta stališča za reorgani- zacijo in nadaljnji razvoj Zve- ze komunistov ne pomeni, da so razprava in sklepi plenuma vezani zgolj na problem Dr- žavne varnosti in itveze Ko- munistov. Četrti plenum bo imel daljnosežne učinke prt obcedružbenem razvoju, saj gre, najbolj preprosto rečeno, za zmago progresivne, demo- kratične večine nad etatistični- mi tendencami, nad poskusi vračanja k administrativne- ■'"u sistemu. Plenum pomeni zmago načel osmega kongresa ZKJ, zvestobo ustavnim nače- lom, ki samoupravni odnos postavljajo na najvišje me- sto. V organizacijah Z-veze ko- munistov bodo v naslednjih dneh na izrednih konferencah razpravljali o sklepih četrte- ga plenuma, o številnih druž- beno političnih problemih, kot vzrokih za vsebino raz- prav na plenumu. Prav bi bilo, če bi razprave o tako važnih splošnodružbenih vprašanjih ne ostajale le v mejah organi- zacij ZK. Plenum je treba ra- zumeti tudi v tem smislu, da deformacije niso značilne le za posameznike na vrhu, da ne gre le za osebi imenovani v poročilu komisije CK ZKJ. Veliko važnejše od tega je do- končna odstranitev tistih poj- movanj in prakse, ki so zavo- ra našemu razvoju, ki so zmanjševala uspešno izvaja- nje kongresnih napotkov, na- čel gospodarske reforme tudi ustavnih načel. Ce bi deformacije; odkloni, zaviranja in izkrivljanja bila značilna samo za posamezni- ke, bi bilo lahko. Toda tu gre za deformacije, ki so prisotne na vseh nivojih, ki se pojav- ljajo tako v praksi, kot idej- ni sferi. Birokratsko-etatistič- ne in anarho-liberalistične po- jave najdemo povsod, tudi v našem lokalnem prostoru. Vse kar je bilo izrečenega »na vr- hu«, ne more biti rezultat ne- kega izoliranega stanja na svojem nivoju. Vzemimo sa- mo za primer dokaj razširje- no obliko formalizirane kriti- ke brez pripravljenosti za so- delovanje pri iskanju in učvr- ščevanju boljšm rešitev. Aii nismo pogosto v medsebojnih stikih opazili težnje po »čvr- sti roki«. Ta izraz kaže dva obraza. Eden je lagodnost in prenašanje teže družbene od- govornosti na druge. Ta plat pa odpira vrata drugi obliki, tistim silnicam ki iščejo mož- nosti za vračanje k centrali- stičnim, administrativnim ob- likam upravljanja v imenu množic. Tovariš Tito je v svo- jem govoru ob sprejemu pred- stavnikov borčevskih organi- zacij v ponedeljek na Brionih omenil »trojke« in »četvorke«, ki se postavljajo nad delovno organizacijo, nad najrazličnej- še, samoupravne organe, lo so samo drugačna oblika za popolnoma enake tendence, kot so bile one, ki jih je raz- kril in obsodil četrti plenum. Četrti plenum je prvi, toda velik korak k brezkompromis- nemu procesu očiščevanja vse- ga tistega, kar je oviralo, za- glevalo in za krajša obdob- ja tudi zaustavljalo naš pro- gresivni razvoj. V preteklosti so naši delovni ljudje, člani ZK in drugih množičnih po- litičnih organizacij odpirali mnoga vprašanja, dostikrat ne brez strahu. Tovariš Tito je v ponedeljek na Brionih dejal, da je poštenega obča- na, predanega socializmu, tre- ba osvoboditi A^sakega strahu pred posledicami na tvorno izražena mnenja in stališča. Ko bomo razpravljali o sklepih četrtega plenuma, bo- mo morali v tej luči obrav- navati vse podobne probleme, ki so prisotni v krogu in na nivoju v katerem bo razpra- va tekla. Veliko bolj kot do- slej pa bomo morali vrednoti- ti tisto kaj in kako kdo dela, a ne le to kaj in kako nekdo govori. J. Krašovec letošnje praznovanje dneva borca IN ,25-letni- CE revolucije je zajelo vse kraje IN področja, KI SO bila PRED VEC kot DVAJSETIMI leti PRIZORIŠČE BOJEV ZA OSVOBODITEV. KRAJEVNE ORGANIZACIJE ZVEZE BORCEV SO skupaj Z DRUŽBENOPOLITIČNIMI OR- GRANIZACIJAMI NA SVECAN in EDINSTVEN NACIN POČA- stile SPOMIN padlih, ZR- TEV FAŠISTIČNEGA TERORJA iNf internirancev. nekda- nji, preživeli udele2eci Bojev so se udeležili pro- slav IN PARTIZANSKIH sre- čanj, predstavniki kra- jevnih organizacij zb in občinskih združenj zb pa so obdarili partizanske Mame in partizanske Vdove, na letošnji praz- nik DAN borca SO V VEC Krajih odkrili spominske plošCe in spomenike, pre- živeli borci pa so se ude- ležili partizanskih SRE- čanj. (Več na 2. strani) Vreme od 7. do 17. julija Okrog 7. in 15. julija pomemb- nejše padavine z ohladitvijo, v optalem lepo vreme, vendar vča- sih še krajevne nevihte, ki bodo slasti po 15. juliju popustile. OBVESTILO DANAŠNJA ŠTEVILKA CELJSKEGA TEDNIKA ZARADI TEHNIČNIH O- VIR V TISKARNI NI MO- GLA IZITI V NORMAL- NEM OBSEGU. PROSIMO MAROCNIKE IN BRALCE, DA SPREJMEJO TO Z RAZUMEVANJEM NA ZNANJE CSPEH NA IGRAH BRATSTVA IN EMOTNOSTl Več ko sto celjskih mladin- cev in mladink se je v dneh od 25. do 28. junija udeležilo letošnjih dvanajstih tradi- cionalnih iger Bratstva in Enotnosti v Tuzli. Potem, ko smo po naporni vožnji prisipeli v Tuzlo, so nas prijazni gostitelji peljali v le- po ureje antšeu^i po urejena študentska domo- va, kjer smo prenočevali. Naslednji dan je bil najprej svečani defile, tai<:oj nato pa še otvoritev letošnjih iger, ki se jih je udeleževala mladina iz Tuzle, Vinkovcev, Zrenjani- na, Titograda in Celja. Po otvoritvi se je začel športni del iger. V času iger je bila likovna Fazstava učencev osemletk. Prvi dan so se srečali tudi pevci zabavne in narodne glasbe ter ekipe, ki so se po- merile v poznavanju »Borbe- ne poti SKOJ«. Omenimo naj odlično uvrstitev naše ekipe — na 2. mesto. Mladi taborni- ki so bili tretji, raidoamater- ji pa so osvojili prepričljivo najboljše mesto. V športnem delu smo bili nekoliko slabši. V telovadbi so bili fantje tret- ji, dekleta pa četrta; v košar- ki fantje drugi, dekleta pa peta; v atletiki fantje prvi, de- kleta druga in v rokometu fantje in dekleta zadnji.. Tu se moramo tudi ustavitL Obsojamo namreč izredno ne- pošteno potezo glavnine eki- pe rokometašev, ki na igre enostavno ni prišla, pa čeprav smo jim prilagodili datum' iger in razpored serčanj. Ve- mo, da je čudovito uspeti v v kvalifikacijah in se vrniti domov, toda pri tem pozabiti dogovorjeno veliko obvezo do družbene sredine, ki te podpi-' ra, je najmanj nezrelo in druž-; beno neodgovorno. V skupni uvrstitvi smo bili; tretji, torej v zlati sredini.; Sicer pa to ni najvažnejše.: Važnejši so prijateljski stiki,; vrsta novih spoznanj in odkri-] ti j; spoznanje, da je tudi mla-: da generacija sposobna, če- prav na svoj način, naprej krepiti Bratstvo in Enotnost. Vsem kolektivom in posa- meznikom iskrena hvala za sodelovanje in nasvidenje pri- hodnje leto v Vinkovcih! Občinski komite ZM Celje PREDSEDSTVO OBSS CELJE Stališče do problemov v Cinkarni v torek je bila izredna seja predsedstva oboinsikega sindi- kalnega sveta v Celju, na kateri so razpravljali o poročilih dveh sindikalniih ikomisij in poročilu Službe družbenega knjigovod- stva v zvezi s probleniii notra-i nje delitve v Cinkarni. Predsed-; stvo je poročila sprejelo kot ob-i jektiven prikaz omenjene pro-; blematike. Obsodilo je način ini potek reagiranja določenega de-j la kolektiva na nov pravilnik o osebnih dohodkih. Predsed- s:tvo je tudi opozorilo na dej- stvo, da proizvajalci v Cinkarmi ne nasprotujejo premij skemu nagrajevanju organizatorjev proizvodnje, postavlja pa se po- mislek glede strukture prermi- rancev, hkrati pa zaskrbljuje tu- di očiten avtomatizem pri delit- vi. Izplačane premije so bile po mnenju predsedstva sorazmerno visoke in jih je s političnih in moralnih ozirov težko utemelje- vati. Ker je gradivo s seje dokaj obširno, dobili pa smo ga tok pred zaključkom redakcijskega dela, v tej številki o ugotovit- vah komisij in stališčih pred- sedstva nismo mogli poročati bolj obširno. —ec OB 20-LETNICI MLAD. DEL. BRIGAD SREČANJE KAJUHOVCEV V soboto popoldne so se na Gori Oljki zbrali brigadirji prve celjske mladinske delovne brigade »Kajuh«, ki je pred dvajsetimi leti gradila progo Brčko—Banoviči. Dejstvo, da se je srečanja udeležila le dobra četrtina »Kajuhovcev«, mo- remo pripisovati različnim vzrokom, vendar je brez dvoma glavni ta, da se je že pred mnogimi leti izgubila brigadna evidenca (pa je bil seznam izdelan po spominu nekaterih brigadirjev). Zbranim »Kajuhovcem« sta govorila nekdanji koman- dant Stane BERGLEZ in predsednik ObK ZMS Celje Stane SENICAR. Po kratki svečanosti se je razvil prisrčen tova- rtški večer. Udeleženci so obujali spomine na delo v brigadi. Reportažo o srečanju objavljamo -na 3! stram. Nad vse prisrčno je bilo srečanje komandanta prve celjske mladinske delovne brigade Staneta Brgleza in komandirja prve čete Evgena Kruleja. Če za staro ljubezen trdijo, da ne rjavi, brigadirsko tovarištvo toliko manj. turistični poleti Četudi so že dokaj časa raz- pravljali o možnosti, da bi k razmeroma nerazgrbani turistič- ni dejavnosti v samem Celju do- dali še kakšno svojevrstno zani- mivost, ki so mednje šteli tudi možnost uvedbe ^turističnih po- letov nad Celjem in okolico, se to doslej ni moglo posrečili, ker celjski Aeroklub ni imel denar- ja, da bi kupil ustrezno letalo. Te dni so se na seji upravne- ga odbora Aerokluba odločili, da bodo vendarle uvedj.i to za- nimivost, ki bo po vsej verjet- nosti pritegnila veliko gostov — domačih in tujih. Za turistič- ne polete so namenili dvosedež- ni letali KB 6 in Libis 180, ki ga bodo ite dni kupili. Obe letali bosta vozili turiste vsako sobo- to od 13. do 19. ure in ob nede- ljah od 10. do 18. ure. Cena ene- ga desetmiinutnega poleta nad Celjem in okolico ibo 5.000 sta- rih dinarjev, torej 2.500 dinar- jev na osebo. Cena je vsekakor zelo pri- merna, saj lahko v desetih mi- nutah vidimo iz zraka zelo ve- liko in tudi čisto po svoje. O pr- vih turističnih poletih bomo še poročali. PROSVETNIM DELAVCEM CEIJA Občinski sindikalni svet zveze DPM organiziral dnevno letovanje otrok pri PETRIĆKU v času šolskih počitnic. Letovamje je za vse otroke članov sindika- ta brezplačno, ker nosi stroške letovanja občinski sindikalni svet Celje. Za organizirano pedagoš- ko delo z otroki smo nuj- no vezani na pomoč pro- svetnih delavcev, zato ape- liramo na vse pedagoške delavce, ki so pripravljeni sodelovati v tej akciji, da se zglase na občinskem sin- dikalnem svetu, kjer bi podrobno govorili o obliki in času sodelovanja. Prosvetni delavci, posve- tite našim otrokom vsaj 5 dni v letošnjih počitnicah in sodelujte v naši akciji! Predsedstvo ObSS Celje PRI m m BILO TIRKOV, NEPISMEPST PA OSTAJA . POLPISMENI KOMERCIALISTI DOKLEJ BOMO LE ANALIZIRALI IN UGOTAVLJALI PROFILE ZAPOSLENIH? TRDIMO, DA NIMAMO USTREZNIH KADROV, PRI TEM PA STROKOVNJAKOV NE ZAPOSLUJEMO. ZAKAJ JE V ŽALSKI OBČINI OSTAL FOND ZA ŠTIPENDIRANJE NEIZKORIŠČEN? ALI BI NAJ IMELA REFORMA DVE PLATI? (Več na 3. strani) NAROČNIKE IN BRALCE IZ CELJSKE OBČINE OB- VEŠČAMO, DA OBJAVLJA- MO V DANAŠNJI ŠTEVIL- KI V POSEBNI PRILOGI PREDLOG STATUTA STA- NOVANJSKEGA PODJET- JA CELJE. Zares teče samo takrat, ko kdo ustreli. Drugače pa hodi po pr- stih in kot človek, če/, katerega je pcljai valjar. S polomljeno, pravijo. »Počakaj, da dvignem prtljago.« »Kaj že zopet uvažaš srajce?« Nekaj je ponergal in nato i/ginil. Lani, ko se je vračal s tekmovanj po Avstraliji in Novi Gvineji, je del svoje prtljage moral poslati po pošti, ker je teža presegala dovo- ljeno normo za letalo. Bile so toprove srajce in perilo. Ko se je \rnil domov in ko je perilo pri- spelo v Celje, je poleg perila do- bil še listek, s katerega je bilo razvidno, da mora plačati toliko in toliko carine. Odtlej ga kolegi zbadajo, da je edini uvoznik Top- rovih srajc . . . »Kako je bilo v Odesi?« »Vštel sem se. Poleg tega pe je ponoči dež razmočil stezo.« bil je slabe volje. »Počakaj, da skočim domov po avto. Kaj buliš, priže- nil sem ga.« franc Cervan »A, tako. Mislil sem nekaj o profesionalcih.« A veš, da me je danes neki zna- nec na vlaku vprašal, koliko kot profesionalec zaslužim! Lepo te prosim. Ljudje mislijo, da je to prva zvezna nogometna liga. V resnici mi ne bi niti verjeli, da je moje profesionalske (hranari- ne) plače — suma — sumarum čistih petdeset jurjev. K sreči sem zdrav, kajti pri tej veliki pla- či nisem niti socialno zavarovan . . Pred leti, ko je prišel v Mari- bor na srednjo kmetijsko šolo, ga je kolega povabil, da bi z njim tekal, da bi ga vlekel. Zgodilo se je, da ga je z lahkoto pretekel. Zatem je začel resno. Od takrat pa do konca letošnjega leta bo pretekel reci in piši — svet. Ne- kaj več, kot je dolg ekvator! »Ni mi žal, da sem toliko žr- tvoval atletiki. Najprej študij in čas, zatem čas in študij, zdaj sem si ustvaril družino; veš, šport spremeni v marsičem način življe- nja, toda to je moj hobi. Od at- letike imam 50 tisoč dinarjev na mesec in potovanja. Ta pa me ve- sele, osrečujejo.« Prepotoval Je vse kontiente. Z vsemi sredstvi. Od Tokia do Ha- vajev, od Chicaga do Svdneja. Z našimi fanti, največ s Simom Va- žičem ali pa sam. • »Celjski Kladivar mi je dal sta- novanje. Včasih, ko se vrnem s potovanj, me znanci sprašujejo, kaj vse sem kupil! S čim? Ne razumi me napak, nisem za zvi.ša- nje hranarine. Ne, temveč za to, da bi vprašanje reprezentativnih športnikov uredili tako, kot so drugje. Poglej, zanemariš študij. Drugi medtem pridno študirajo. Ko ostariš, se moraš vključiti v proizvodnjo, medtem so te drugi že prehiteli; pri delovni dobi in v praksi . . .« Leže mu dolge proge. Je kot »borsig mašina«, ogreje se po pe- tem kilometru, teči pa začne po devetem. »Cuj, kakšne občutke imaš, ko gledaš na stezi koga pred sabo?« »Odvisno je, od kot ga gledaš, če do deset metrov, je to prijeten občutek, če več. takrat zgagaš . . . Ko čutiš, da ti »gre«, ti telo spre- letijo mravljinci, kot takrat, ko so mi prvič zaigrale fanfare na Balkanskih igrah.« Ko se je nekoč vračal s tekmo- vanja po Italiji, požel je prizna- nja, je v Sežani na obmejnem preiiodu srečal naš avtobus, ki je prevažal Člane sindikata neke ustanove. Zaprosil je, naj bi ga vzeli s sabo, ker so imeli še pro- stor, on bi sicer moral čakati nekaj ur. »Ne, takih luftarjev pa mi ne bomo prevažali . . .« »Ob koncu leta se bom umak- nil. V teh pogojih življenja je to nuja. V treh mesecih bom kon- čal študij, in če bom imel naj- slabšo plačo. 50 tisoč dinarjev in socialno zavarovanje, bom imel mnogo več kot imam sedaj. Pred odhodom bi rad potegnil še pod 29,00".« Ko je prvič dopotoval na Hd- vaje, je pričakoval, kako mu bo eksotično dekle okrog vratu obe- silo venec cvetja. Namesto nje mu ga je obesil človek s poševni- mi očmi, neki Kitajec ... Ko je skupaj s tovariši odpotoval v Tokio na Olimpiado so se od njih poslovili le prijatelji ... Ne gle- de na to bi njegove stopinje, če bi jih zlagal v ravni črti segale okrog zemlje, pa čeprav bi začel teči v Podgori na Dolenjskem, kjer se je rodil. Nani PISMA ODGOVOR NA »OBČANI NAJ ODLOČAJO« Prodajalna mleka, mlečnih iz- delkov, kruha in ostalih drobnih artiklov v Vodniikovi ulici v Ce- lju, ki je bila s 1. majem 1966 z upravnim ukrepom zaprta, je ob- segala samo en prodajni prostor v sobi, ki je funkcionalni del so- sednjega stanovanja. Prostor ni bil urejen za trgovsko dejavnost. Prodajalna je bila brez vodovoda in kanalizacije. Ni bila oprem- ljena s hladilno opremo, manjkal je tudi sanitarni blok. Iz opisanega je jasno, da ne gre v tem primeru za običajne pomankljivosti prodajnega loka- la, temveč za bistvene higiensko tehnične pomankljivosti. Tako stanje v prodajalni ni zagotavlja- lo stalnega higienskega vzdrževa- nja lokala, niti primernega shra- njevanja teh živil. Glede na to, da omenjeni lokal ni imel niti minimalnih higiensko tehničnih pogojev za prodajo tovrstnih hit- ro pokvarljivih živil, smo morah za zavarovanje zdravja potrošni- kov uporabiti strožja merila in izdati upravno odločbo ^o trajni prepovedi prodaje mleka in mleč- nih izdelkov v tem lokalu. Ukrep je tudi v soglasju s tozadevnimi zakonskimi predpisi. Občani iz neposrednega okoli- ša so z zaporo lokala res delno prizadeti, vendar pristojne stro- kovne službe ne morejo zagovar- jati načina prodaje, ki ne zago- tavlja stalnega zdravstvenega varstva potrošnikov. Predlogu prizadetih občanov, ki so ga predložili pristojnemu upravnemu organu občine Celje, da bi vsaj začasno oziroina dok- ler se ne uredi v bližini nov so- dobnejši lokal, dovolili obratova- nje prodajalne v Vodnikovi ulici, nismo mogli ugoditi. Lokal nam- reč ni mogoče niti zasilno, še manj pa zd trajno ustrezno funk- cionalno preurediti za te name- ne. Vsako vlaganje sredstev bi bilo gosipodarsko neupravičljivo. Skupščina občine Celje Veterinarska inšpekcija NAŠ PARK Malokatero mesto ima v svoji neposredni bližini tako čudovito zelenico, kaikor je park in dre- vored na obeh bregovih Savinje. Dnevno je v parku polno obisko- valcev, ki se za nekaj časa umak- nejo mestnemu nemiru in tovar- niškemu smradu. Niso samo naj- mlajši Celjani v vozičkih in naj- starejši s palicami, tudi ostali meščani pa tudi izletniki in tuj- ci prihajajo v park na oddih. Toda park ima številne »so- vražnike«, ki uničugejo nasade in motijo sprehajalce. Veliko škodo povzročajo težki kamioni, ki drve po cesti ob Savinji, ko prevažajo pesek. Prah, ki ga dvi- gajo, lega po klopeh, po tratah in po drevju, s prahom je nasi- čen tudi zrak. Kolesarji in celo mopedisti se podijo posamič ali celo v skupi- nah po cesti in po sTežab in mo- tijo sprehajalce. Neznani podivjanci so razdrli spomladi mnogo klopi (ki so že popravljene), razbili so pa tudi okna in vrata na koncertnem pa- viljonu, ki je postal javno stra- nišče. Po gozdu nad parkom se poti- kajo neki pobalini in streljajo z zračnimi puškami ali pa s frača- mi drobne ptice pcVke, miše naj- ljubše prebivalce gozda in parka. Po tratah se preganjajo ekipe žogarjev in teptajo zelene trate. Ob savinjski cesti je postal del parka nogometno igrišče. Kako bomo oibvarovali park, da ne bo postal v kratkem času »puščava« našega mesta? Občina naj dodeli vrtnarjem toliko sredstev, da bo park vsaj dobro vzdrževan. Ce za asfaltira- nje ceste ni denarja, naj bi ce- sto dnevno škropili, saj je na Bregu možno črpati vodo iz Sa- vinje. Predvsem pa je potreben nadzor! Ako ni sredstev za stal- nega čuvaja, naj določi občina letečo kontrolo, ki bo od časa do časa (zlasti popoldne in zve- čer) izvršila pregled in prepreče- vala poškodovanje naprav in kultur v parku. J. P., Celje ĆE STANUJEŠ POLEG GOSTILNE Imamo predpise, po katerih bi moral biti po 22. uri mir, zato bi morali tudi gostilne zapreti pravočasno. Prav tako bi morala gostilna poskrbeti za parkir- ni pn^H^r, urediti bi morali pJoćnike, nanii^^^e pe.'krem itd. Vse to so pred- pisi, prajlsa je druf.ačna. Gcjstibo«. v naši isčini piićno zapirati po 2J. mrk v nici se zaili/ujejo pivci in Jo »adn^i za- pusčaja med 23. in 24. uru. Parkirajo [U) vseh bližnjih pločnikih in, na naši;in opravljaj® tudi svojo potrebo, tg JK pud ok:H>ott stanovanja. Ko se vračajo domov, kričijo, izzivajo ,da se pred njimi vse po- skrije v hij^ah. Najhuj.««!. so tisti, ki pri- hajajo iz Zidanega mosta v Radeče po- pivat. ;■ Najhujše, kar sem doživel, se je zgo- dilo v ponedeljek, 4, julija, ko je grobar iz Radeč popolnoma trezen (po njegovi izjavi) ob 21.15 na najl)olj pro&taški na- čin blatil mojo čast (ne morem v časopi- su ponoviti njegovih izrazov) in se ne- sramno lagal o meni, da sem še na dol- gu glede plačila pogrebcev, čeprav sem to opravil še na dan pogreba moje po- kojne matere (pred enim letom!), nato, da sem očeta pretepal in mu nisem pri- voščil pol decilitra pijače (alkoholne se- veda, dasi je vsem znano, da je bolnica prepovedala očetu uživanje alkoholnih pi- jač). Kričal je in me izzival, naj pridem na cesto, če si upam, da bo tam z me- noj obračunal. Nato je še grozil, da se bo vrnil in ponovil ta kraval. Nihče od sosedov se ni oglasil, pač pa je soseda — Sirkova — to početje s smejanjem odobravala. Ne morem razumeti, da varnostni or- gani bolj učinkovito ne poskrbe za zava- rovanje javnega reda in nočnega miru, ko je vendar kršilcev vedno več. Albin Sim(Hičič profesor Radeče 54 Praznovanje Dneva borca in 25-letniGe l^^volucije Letošnje praznovanje Dneva borca so v marsikaterem kraju že začeli 2. jiuilija s kuRurnim programom in parti- zanskimi srečanjii. Skuipno z diružbeno- poritičniimi organizacijami so oland krajevnih organizacij ZB in občinskih zidružemj počastili Dan borca. Tako so v laški .občini že 2. julija začeli s praznovanjem, uvodoma je bi- la .svečana seja občinske skupščine, na kateri so bili poleg članov skup- ščine še predstavniki občiinskega zdru- ženja in krajevnih organizacij ZB. Po referatu, ki ga je imel podpredsednik občinske :skupščine MIHA PROSEN je posebna delegacija položila venec pred spomenik talcev im borcev NOV. Na akademiji, ki je bida istega dne zvečer pa je nastopil invalidstki pevski zbor poid vodstvom RADOVANA GOBCA. Naslednji dan je bila na Lisci osrednja proslava, katere se je udele- šilo oikoli tisoč pesto ljudi. Proslave se je med drugimi udeležil tudi zvezni poslanec Sveta narodov Bogdan Gor- jan, ki je udeležencem v svojem go- voru oriisal pomen in vlogo revolucije ter drubenii razvoj po revbluciiji. Pro- slava je bila obogatena is kulturnim programom ter partizanskim rajanjem. šmarje Na področju šmarske občine je bila osrednja proslava v Osredku, kjer so razvili b-orci isvoj prapor. Pozdravini govor je ime^ predsednik občinskega združenja ZB NOV ,tov. ANDERLUH. Proslave so se med drugimi udeležili tudi nekdanji borec 3. čete I. bataljo- na Kozjanskega odreda JANEZ SLO- VEN-POPAJ, ki je v svojem govoru obudil spomine na boje Kozjanskega odreda, na tragičen trenutek, ko je veliko število te partizansike formacije 1943. leta padlo. V Rogaški Slatini je krajevna orga- nizacija ZB organizirala v hotelu Bel- vy partizansko srečanje. MOZIRJE V mozirski občini je bila osrednja proslava na Šmihelu. Tu namreč ob- čiinslko združenje že vrsto let prireja tovariška srečanja nekdanjih borcev iz Savinjsike doline ter borcev, članov" mariborskega delovnega kolektiva Elektrokovine. 1 V 'Bdč*ti,' '6tb Zadrešikd doilini je kra- jevna organizacija ZB raavila prapor ter organizirala partizansko rajanje. V Ljubnem je krajevna organizacija ZB organiziirala razistavo dotkumentov NOB. Pred otvo-riitvijo so pripravili kulturni program ter slavnostno sejo vseh družbenopolitičnih organizacij. Tudi v Smartnem ob Dreti je krajevna organizacija pripravila svečano pro- slavo Dneva borca s kulturnim progra- mom. Proslav v občini se je udeležilo poleg dTUŽbenopolitičnih delavcev še veliko število preživelih borcev in ak- tivistov. celje V celjski občini je bilo organizira- nih več proslav s kultrnim programom in srečanjem nekdanjih borcev. Teren- ska organizacija ZB v Tmovljah je dan pred ipraznikom razvila svoj- pra- por ter odkrila spominsko ploščo pad- lam borcem. Člani združenja borcev krajevne organizacije iz Stor pa so odkrili spomenik .na Slemenu v čast padlim borcem XIV. diviiziije. Posebna delegacija predstavnikov družbenopolitičnih organizacij celjske občine in občinskega združenja je po- ložila vence na grobnico narodnih he- rojev in na grobnico podlih borcev na Golovcu. Krajevne organizacije so pogo'Stile partizanske vdove in matere, oib pra- ZiDOvanjih pa iso priredile partizanska rajanja. šentjur nikoli pozabljeni Hoste nad Štorami in Šentjurjem so ves čas okupacije nudile zavetje parti- zanskim enotam. 2e 20. julija 1941 je bila na Resevni nad Šentjurjem usta- novljena Ceiljska četa kot prva parti- zanska sikupina v Sloveniji. Tod so ho- dili pozneje borci Starejskega bataljo- na in še posebno Kozijanskega odreda. Z Bo ho rja pa je skozii te gozdove in vasi šla v februarju 1944 tudi močnej- ša grupacija XIV. diviziije, ki se je po- tem na Opoki pri Štorah prebila čez železnico in cesto in nadaljevala pot proti Dramljam in Frankolovem. Tod čez so vodile tudi slkrite kudrske poti, pri Mudejevih in Gradišnikovih na Sle- menih so bili tudi mnogi tajni sestanki aktvistov celjskega okrožja. Tudi Tončka Cečeva je prihajala v ta pre- del na važne sestanke. Preživeli borci prve celj.ske čete dobro poznajo do- mačije na Javorniku, da ne govorimo o aktivisti'h, ki so ""tj^j^^^^^. prespali pri omenjenih domačijah. Tež- ki so bili tisti časi, saj 'SO Mulejeve po izdaji odvedli v itabonišče, Ivjer sta za vedno ostali mati in hči, Gradišniko- vim pa so požgali domačijo, ki jo je bilo treba po o.svo'boditvi obnoviti. Nič čudnega, če so si takrat vsi tako zelo želeli konec nasilja, svobode. To- da prav na pragu svobode so prišle nad te utrujene ljudi še nove grozote in preizkušnje. Ko je v letu 1945 prihajala v našo deželo pomlad in je po pobočjih Javornika in Resev- ne pobralo sneg, ki si ga lahko našel le še p,o grapah, je okupator v svojih postajamkah koval črne načrte, kako očistiti 'tio ».nadležno pundarsko svo- jat« zlasti z območij ob železnišikih progah ,in najvažnejših cestah. Zakaj naradnoosvobadilne armade so gonile sovražnika proti severu, da ga čim- prej papolnoma preženejo z naše zem- lije. Predno so bili partizani in aktivi- sti okoli Resevne In Svetine obveščeni o okupatorjevih namerah, je pričela ena najmočnejših hajk na tem območ- ju. V noči med 17. in 18. marcem 1945 sta padla pod streli dkupatorjevih na- silnežev mlada aktivisita Gvetlka Jeri- nova .i,n Dušan Lah, iki počivata na jasi med Malo in Veliko Resevno, proti jutru pa so se iznenađeni borci II. ba- taljona Kozijanskega odreda — kakih 120 po številu — ki so pričakovali Bra- čičevo brigado, znašli obkoljeni od Nemcev, kakih 7.000 jih je bilo. Stisni- li so hrabre partizanske borce v ozko globel Langarjeve boste in žgali po nijih na vso moč. Na samih obronkih Langarjeve hoste se je s svojimi juna- ki postavil po robu nemškim podivjan- cem ponosni komandant II. odreda Andi — Bizeljčan. Tu je našel tudi smirt. Poleg njega je izd,ibnil komandir kurirskega odreda, Radej, junak brez primere. Ni dovolil, da bi sovražniki dobili v roke njega in važno pošto. Legel je na zavoj pisem .in važnih li- stin ter spožil bomibo na junaških pr- sih. Besni zelenci so našli le razmesar- jeno truplo in koščke papirja. Special- ni vod se je boril db sami ipoti in po zgledu hrabrega komandirja Slapšaka — Gajsta, domačina iz Šibenika, vztra- jal v najhujšem peklu. Nihče se ni premaknil s položaja niti za ped, do- kler ga ni uničil isovražni ostrostrelec. Visd zadeti v čelo so obležali v nemi zvestobi okoli svojega zglednega ko- mandirja. Le redki preživeli iborci Koz- janskega odreda so zaflrebli svoje to^ variše na kraju borbe.' Danes počiva nekaj njiih že v svojem rojstnem kra- ju. Ostanike preostalih pa so člani Zve- ze borcev NOV iz Štor prenesli v sfkupni grob na razpotju pred vasjo Svetina in jim ipostaviili lep spomenik. Na slemenih, kjer se je sredi marca 1945 odigrala krvana tragedija pa so postavili lepo stpominsko obeležje in tam so 3. julija zjutraj odkrili obnov- ljen sipomenik iz pohorskega granita. Po žalni svečanosti so obiskali še tri grobove borcev Bračičeve brigade, v enem leži z nai&imi borci tudi vojak Rdeče Armade, ki je prešel v vrste naših partizanov ob likvidaciji neke nemške postojanke pri Zidanem mo- stu. Ob 11. uri dopoldne so položili vence še na skupen grob pred vasjo Svetina, nakar je bila proslava Dneva borca pred Vrunčevim domom na Ja- vorniku. S te krasne razgledne točke so udeleženci proslave 25-letnice vsta- je sllovenskega naroda in vseh naših narodov lahko oživljali spomine s pre- ik^miiimi 'borci poJtuainakih enot in do- mačini, ki. so zvesto podpirali naše borce .in aktiviste. S tega poiožaja je prelep razgled po celjski koitlini, ki bo še posebno ob občinskem prazniku Celja 20. julija svečano proslavljala obletnico začetka oboroženega upora proti okupatorju. Zlasti mladi ljudje bodo lahko še enkrat poslušali, kako so se borili naši zavedni ljudje proti nasilju in kako je treba spoštovati vse borce za svobodo, zlasti pa spomin na padle borce in žrtve fašističnega teror- ja, ki ne smejo biti nikoli pozabljeni. Osrednja proslava je bila na Ponik- | vi, kjer so v veži osnovne šole odfcriii sipominisko ploščo padlim učiteljem. Krajevna organizacija je pripravila v sodelovanju z muzejem revolucije iz Celja razstavo zgodovims'kih dokumeiir«;) tov. Posebno razstavo so pripravili tu- di učenci osnovne šole s Ponikve. Zve- čer so zbranim predvajali filmske od- lomke o bojih med IV. in V. ofenzivo. Na Planini se je praznovanja Dneva borca udeležilo veliko število nekda- njih borcev Kozjanskega odreda. Praz- novanja so se udeležili tudi borci iz Sevnice, Krškega, s področja, od ko- der je odred regrutiral borce. Prazno- vanje je bilo na Planinskem gradu, udeležili pa so se ga poleg prebival- cev in družbenopolitičnih delavcev tu- di delavci iz delovnega kolektiva šent- jurskega Alposa. Posebne delegacije borcev so obdarovale pred praznikom matere in vdove padlih borcev. V samem Šentjurju je krajevno združenje organiziralo partizansiko sre- čanje, na okoliških hribih pa so orga- niz/irali kresove, ob katerih so nekda- nji borci obujali spomine na nekdanje borbe. Zaleg Osrednja proslava je bila v sklopu praznovanja občinskega praznika v Libojah. Člani združenja in predstav- niki predv.ojaške vzgoje so uprizorili! napad na nekdanjo bencinsko skladi- šče. Partizanskega srečanja v Libojah so se udeležile skupine predstavnikov iz vseh 15. krajevnih organiizacij v ob- čini. Po napadu so pripravili partizan- ski miting s kulturnim programom. Tudi krajevna organizacija ZB na Gomilskem je pripravila večje prazno- varuje ob Dnevu tborca. Poleg partizan- skega srečanja so pripravili kulturni program, ki je navdušil udeležence. Veliko število borcev in aiktivistov se je v teh dneh po nekaj letih šele prvič videlo. Vsled tega je ob obuja- nju spomiinov in v prisrčnem, tovari-- škem vzdušju minulo letošnje prazno- vanje Dneva borca. Ob tem sili v ospredje dejstvo, da vsakoletna piaz-t .novanja poleg množičniih manifestacij jn tovariških srečanj ob samem Dnevu borca ali pa ob podobnih manifestaci- jah veliko krajevnih organizacij veže pirreditve in proslave na krajevne do- godke in praznike —kažejo, da je na- ša stvarnost močno povezana na do- godke pred več kot dvajsetimi leti, za- to bi jih bilo treba še dosledneje nego- vati, kajti tako bi jih ohranili poznej- šim rodovom kot svetel vzgled. 14-pk. PROF. VLADO NOVAK OG-LETNiK Poln skrbi in načrtov je pred dnevi praznoval svojo petdeset- letnico znani, dolgoletni kulturni delavec v Celju, upravnik -študij- ske knjižnice, prof. Vlado Novak. Kdor pozna njegovo zavzeto delo - na kulturnem področju v Celju, še posebno knjižničar- skem, težko verjame, da je mimo njega steklo že 50 let in to kar dvajset v Celju. Po filozofski diplomi na ljub- ljanski univerzi je najprej služ- boval kot asistent in knjižničar v Institutu za slovansko filologi- jo na univerzi, nato leto dni na II. ženski realni gimnaziji v Ljubljani, v maju 1945 pa je bil dodeljen propagandni komisiji lOOF v Ljubljani kot knjižničar in arhivar vse do časa, ko ni z dekretom Ministrstva za prosve- to LRS meseca februarja 1946 prišel v Celje in prevzel dolžno- sti upravnika novoustanovljene Študijske knjižnice. Iz raz^netane zapuščine okupa- torja je začel sistematično zbi- rati gradivo in s tem postavil te- melj novi pomembni kulturni in- i stituciji. Neumorno je zbiral in \ dopolnjeval knjižni fundus in \ istočasno skrbel za vzgojo nove- ,j ga knjižničarskega strokovnega i kadra. Od prvega dne njegove i namestitve pa do danes se je vse- j lej zavedal svoje odgovorne na- \ loge in jo v vsej dolgi delovni \ dobi tudi izvrševal z velikim ob- čutjem dolžnosti do družbe. Kljub naraščanju problemov | in dela, je še vedno našel čas, da ; je sodeloval kot javni družbeni ! delavec v neštetih družbenih or- ganizacijah in pomožnih organih [ ljudske 'oblasti. Bil je večkrat član okrajnega in obč. sveta za ' prosveto in kulturo, član sekreta- riatov raznih okrajnih in obč. fo-A rumov ljudske prosvete, član od- j borov in komisij sindikalnih or- \ ganizacij, član družbenih orga- nov v rdznih kulturnih zavodih i v Celju, sodeloval v republiških, ! okrajnih in občinskih uredniških*^' odborih itd. Še posebno dragocena pa je \ njegova strokovna pomoč pri raz- * vijanju knjižničarstva. Kot in- štruktor republiške komisije za i knjižničarstvo je s svojimi stro- i kovnimi predavanji ali individu- ] alnimi tolmačenji na raznih se- \ minarjih in tečaiih visoko dvig- \ nit nivo knjižničarjev. Najboljši dokaz za njegovo nesebično pri- zadevanje v tej smeri je krepka '■ tovariška vez Z Mestno ljudsko i knjižAico. ] Čeprav je nagnjen predvsem ' k umirjenemu strokovnemu de- \ Iti, se ni mogel odreči širšemu • aktivnemu sodelovanju, prav za- ra/di zavesti, da je vsakdo dolžan dati in prispevati skupnosti kar < lahko največ zna in more. Zaradi : svoje izredne skromnosti, delav- I nosti. širine pri reševanju celj- \ ske kulturne politike je bil na . nedavniuh volitvah iz.voljen v zbor delovne skupnosti občinske s skupščine Celje. Zato mu oh tem jubileju iskre- ] no čestitamo in želimo, da bi bi- i la njegova nadaljnja življenjska ■ pot še dolgo dolgo tako bogata in da bi njegova prizadevanja našla še večji razmah in svoje plačilo v čimprejšnji otvoritvi prosto- ^ rov v novem poslopju Študijske i knjižnice! M. Z. V-TEH DNEH SE jE PRIČELA ŽE- TEV (PONEKOD TUDI ŽE KONČA- LA). KOT KAŽE, jE BILO VREME KMETOVALCEM NAKLONJENO, PA TUDI SICER jE KLASJE OBIL- NO OBRODILO. Se o Debelem rtiču Prejšnji teden smo zaipiisaili, kako nu'jino patrehniO je najiti sredstiva za polno zasedbo mladinskega naravnega zdravilišča Debeli rtič. Danes pa'še nekaj besed o tem, kako bi organizaci- je Rdečega križa na terenu lahiko po- magale k nadaljnjemu razvoju tega zdravilišča. Najprej je tretoa spreme- niti odnose in gledanja na Debeli rtič. Dojeti je namreč treba, da je Debeli rtič zdravilišče, ki poisluje vse leto an je'zato treba ipoišiljati otroke na zdrav- ljenje sistematično in enakomerno čez vse leto. V tem smiislu pa bi morale organizacije Rdečega križa vplivati tudii na zdravstveno službo, na' posa- mezne zidiravnike in na samoupravne organe socialnega zavarovanja ter druge odločilne dejavnike, da bi čim več 'bolmh otrok pošiljali na klimat- sko zdravljenje na Debeli rtič. Po- membno nalogo bodo organiizacije oipraviile tudi, če bodo znale staršem dopovedati, da zdravljenje na Debe- lem rtiču ni (koristao samo poleti in da je za nekatere bolezni celo mnogo ugodnejše zdravljenje pozimi. Prav ta- ko naj bi se starši obenem zavedali, da ibodo njihovi otroci med zdravlje- njem deležni tudi rednega šolanja, saj deluje na Debelem rtiču popolna osemletna osnovna šola. V šoli, ki je sestavni del zdravljenja, so mali bol- niki dosegli usipehe in doživeli prero- jerije. Zato so tudi kasneje med svo- jim rednim šolanjem povsem drugačni, dobro se učijo in napredujejo. Organizacije Rdečega križa bi lahko prav mnogo pomagale tudi zdravstve- ni službi in šolam, ko iščejo in predla- gajo otroke za zdravljenje. S. tem bi vsekakor veliko pripomogle k prepre- čevanju še hujših obolenj. Se posebno pa ibi organizacije lahko pomagale zdraviliškim strokovnim službam, ko zibirajo o bolnikih najrazličnejše po- datke, ki so za ustrezno zdravljenje nadvse važni. Debeli rtič, zgrajen po zaslugi aktivistov in organizacij Rde- čega križa, ki so pri zbiranju sredstev znale pritegniti najširšo slovensko javnost, postaja sedaj njihova stalna skrb, ki prehaja v doiožnosit in pravi- co, da bdijo nad njegovo rastjo in po- magajo uresničevatii namen, za katere- ga so zdravilišče zgradile. Pri nas ni bilo Turkov, nepismenost pa ostaja: Polpismeni komercialisti (Nadaljevanje s 1. strani) - O vprašanju strokovnosti našiliB kadrov razpravljamo in smo raz-l pravljali. In ko danes znova tutr pravljamo, da se kljub tolikim raz-^ pravam, priporočilom in dejansknn potrebam stanje v bistvu ni dosti^ spremenilo. Kajti še vedno imamoi direktorje s komaj dokončano os-" novno šolo (vendar z bogato prak- so), računovodje z nekakšnimi te- čaji in komercialiste z administra- tivno šolo. To dejstvo je vodilo nekatere ob- činske sindikalne svete, da so preko sindikalne organizacije Ugriznili v trd oreh — v strokovnost naših strokovnjakov oziroma vseh zapo- slenih. Pred nedavnim je bil plenum občinskega sindikalnega sveta v Žal- cu. Ne za to, ker bi razmere v žal- ski občini odstopale od republiških, pač pa, ker so se po enem letu, kar izvajamo gospodarsiko reformo, iz- kristalizirale določene anomalije ob vprašanju strokovnosti in zaposlo- vanja na sploh. Upravičenost plenuma vidimo že po nekaterih splošnih podatkih, ki sicer niso najnovejši, vendar toliko sveživ' da ustr;ezajo dejanskemu sta;- nju. Žalska občina je bila vse do ne- davna po številu šolske mladine in zaposlenih daleč med slovenskimi občinami. Lani se je to število ob- čutno zmanjšalo, letos lahko trdi- mo, da je porazno, kajti vzro^k za to ni v sredstvih, temveč nekje drugje... Letos je končalo šolanje 52 šti- pendistov na srednjih, višjih in viso- kih šolah. Od teh jih bodo na pod- ročju občine zaposlili le 39. To niti ne bi bilo tako porazno, če ne bi bi- lo med podjetji, ki so štipendirala, teaposlila pa ne bodo, tudi taka, ki nimajo zaposlenega niti enega z vi- soko izobrazbo! In če spregledamo ta podatek, pa primerjamo kvalifi- kacijsko strukturo samo vodilnih uslužbencev, ne moremo mimo dej- stva, da je letos ostalo v občini 58 milijonov starih din namenjeno za štipendiranje — neizkoriščenih. To tembolj, ker vemo, da v občini od 44 direktorjev 23 nima ustrezne kva- lifikacije, da imata le dva vodja ko- mercialne službe ustrezno kvalifika- cijo, od vseh sekretarjev le četrtina, od računovodij pa še to ne! Poleg tega v praksi zaposlovanja v delovnih organizacijah, mogoče tudi zaradi takšne in podobne struk- ture, obešajo reformi dve plati: eno, ki je uzakonjena in drugo, ki bi naj bila pod tako imenovano notranjo rezervo. Pod tem namreč nekateri pojmujejo upravičeno in neupravi- čeno odpuščarije zaposlenih. Vse po- gosteje se namreč dogaja, da zapo- slenemu ponude delovno knjižico kot znamenje notranje rezerve. Za- to je tudi iz dneva v dan več spo- rov, ki se po navadi končajo v prid odpuščenemu... In tako trdimo, da nimamo ustrez- nih kadrbv, kljub temu pa strokov- njakov ne zaposlujemo, fonde za šti- pendije ne izkoriščamo, otroci po osnovni šoli ostajajo doma itd. Ne- kaj drži in na to pozabljamo: časi, ko smo za strojem po sili razmer šolali ljudi, so mimo, poleg tega se zdi, da je šest razredov osnovne šo- le v Sloveniji tolTko kot analfabetski tečaj. Pred tem dejstvom ne kaže preveč zapirati oči, kajti s 'takšno »politiko« se ne bomo mogli uspeš- no vključiti v mednarodno delitev dela. J. Sever RAZPISNA KOMISIJA ZAVODA ZA INFORMATIVNO SLUŽBO CELJE razpisuje t>rc»to«'del»wia mesto" * - » .^ TjA^i DIREKTORJA IN GLAVNEGA UREDNIKA ZAVODA ' Pogoj: Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še poseb- ne pogoje: Visoka šola za politične vede — katedra za novinarstvo ali visoka šolska izobrazba in 10 let prakse v novinarstvu. Rok za prijavo na razpisano delovno mesto je 15 dni. Prijave pošljite na naslov: ZAVOD ZA INFORMATIVNO SLUŽBO CELJE — razpisna komisija, Celje, GledaUška ul. 2. V TEKSTILNI TOVARNI PREBOLD PRIMANJKUJE SUROVIN z najboljšo voljo DANAŠNJA DELITEV POVZROČA POVEČEVANJE STROŠKOV V preboldski tekstilni tovarni so se že lani dobro pripravili za letoš- njo proizvodnjo in so s povečanim izvozom poskrbeli za zadostne devi- ze, ki bi si z njimi zagotovili potreb- ne surovine in reprodukcijski ma- terial. Ta pripravljenost se tudi ka- že v dosedanji realizirani kumula- tivi 154 %. Toda vse to jim ne koristi dosti, kajti sedanja tehnika delitvenega si- stema ni izpeljana. Vedno znova se pojavljajo težave z realizacijo uvo- za surovin, kar se razumljivo moč- no pozna v surovinski bazi in v red- nem poslovanju. Zaradi neustrezne- ga dodeljevanja deviz in zaradi ne- primernih zalog surovin, saj teh ne morejo nabaviti niti količinsko za- dosti, niti kakovostno ustreznih, se ^■.wejo tudi proizvodne .težave,.^, Zakasnelo dodeljevanje deviz ki nujnost, da nabavijo surovine, ki so trenutno razpoložljive, jih sili tudi v pos'ledičnost, da morajo spremi- njati in menjavati proizvodni pro- ces, kar zavira redno proizvodnjo in povečuje proizvodne strošike. Ta- ko ni nič presenetljivega, da so plan- ske obveznosti izpolnili le 98 "o. I^aj- ti ta dosežek je v takih okoliščinah še vedno zelo velik uspeh. Kljub temu si v delovni organiza- ciji prizadevajo, da bi iz razpolož- ljivih surovin izdelali asortiment, ki ga terja vedno bolj zahtevno doma- če in tuje tržišče. V prizadevanjih tudi uspevajo, saj nimajo proble- mov s prodajo svojih izdelkov. Tudi kot izvozniki so se uveljavili in to predvsem na tržišču s konvertibil- nimi valutami. Predvsem prodajajo v Nemčijo, Italijo, Holandijo, Irak in Grčijo. Četudi so zaradi surovin- skega pomanjkanja prisiljeni, da v prvi vrsti skrbijo za pogodbeno ve- zan izvoz, tudi na domače tržišče ne pozabljajo, ki sprejema prebold- ske izdelke z velikim zadovoljstvom. Delovna organizacija ne sikrbi sa- mo za zadovoljstvo v kolektivu, tem- jveč se po niožnostih uveljavlja tudi kot mobilizator družbenega življe- nja in iniciator komunalne ureditve v kraju. Poleg tega gradijo letos dva stolpiča — skupaj štirideset stanjovanj, hkrati pa dokončujejo 22 individuainih hišic, kjer nastopa podjetje kot sofinancer. Četudi se je gradnja individualnih hišic moč- no Uveljavila, nameravajo tudi v prihodnje graditi še blokovske zgrad- be. BVAJSET LET POZNEJE (Zapiski ob srečanju Kajuhovcev) Čvrsto smo si segali v roke in se Ogledovali. Vsakemu je bilo hudo nerodno, da bi priznal, češ povej mi, kdo si, zgrešil sem te. Naenkrat se je med nami pojavil možak, siko- faj orjak. Vsakemu se je skrivnost- jo nasmehnil in mu zmikastil roko. ^aposiled nam je le pom.ogel čez za- drego: — Če mi verjamete ali ne, jaz Sem Podbregarjev Stane, vodonosec '2 itretje čete. Takle silalk naj bi bil tisti štiri- najstletni fantič? Res je bil, morali *^hio mu verjeti. Sedemkrat je bil y miladinski delovni brigadi, zrastel Je v brigadah, zaslužil si jc udarni- š'ki znak, danes pa je direktor rud- nika Cazin v Bosni. Takšni so bili prvi trenutki in pri- bori ob srečanju »Kajuhovcev«, ki ^nio ise po dvajsetih letih vendarle ^brali. Žal ne vsi, kar bi bilo mnogo l^Pše, še bolj veselo in slovesno. Od štirih čet so bili najštevilnejši bri- gadirji celjske in revirske čete, zgor- aj esavinjsko-šaleško ter konjiško ^to pa so zastopali le posamezniki, "^ar nas je življenje tako močno fazpršilo po svotu? Trikratni »horuk« je odmeval pod ^ooki gosrtišča na Gori Oljki, ko je '^^kdanji komandant Stane Brglez f^zdravil brigadirke in brigadirje, je spomnil nekaterih dogodkov leta 1946, ki niso nepozabni samo ?^to, ker smo med prvimi posegli v r^tko pri izgradnji porušene in za- ?^^aile domovine, temveč tudi zato, so bili to najlepši trenutki naše Mladosti ... ^^sj-og mize je krožilo nekaj foto- grafij, ki jih je prinesla s seboj Plaznikova Anica iz Trbovelj. Še sre- ča, da so ji bile tako drag spomin, kajiti avtor Branko Špindler, danes fotografski mojster v Celju, je po- trdil rek o bosi kovačevi kobili. Vsak obraz na teh fotografijah je vzbudil krohot pa tudi verigo zgod- bic. Ko pa je Zvone Biderman iz Trbovelj zabrenkal na kitaro in za- pel, smo bili spet v zadregi. Vsi smo ujeli napev, besedilo le malokdo. In kakor so se v pogovorih povezovali dogodki in prizori v celoto, tako je tudi pesem bila vedno glasnejša in če smo jo ponovili, ni bilo več zati- kanja. Majhna anketa, ki smo jo impro- vizirali, marsikaj pove. Pove na primer, da nobena celjska brigada v petih letih po 1946 letu ni bila^rez »Kajuhovcev«. Srečko Čobal je v brigadah prebil 16 mesecev, Stane Podbregar, kot smo že omenili je bil v sedmih brigadah, Lojze Borinc je vihtel kramp 11 mesecev, štiri- kratna udarnica Melita Jezernik je bila brigadirka šestkrat, vodja »vra- žje knapovske četvorke« Biderman štirikrat, prav tako Rudolf Skok. Ce bi vse našteval, bi moral omeniti vsaj pol brigadirk in brigadirjev. Naša majhna anketa pa je tudi na- mig na manj razveseljivo reč. Veli- ko teh udarnikov, ki so bili nekaj- krat v brigadi, ki jih dela ni strah, niti sram, pozneje v življenju niso napredovali. Brigadir, ki ga po nje- govi želji nc bom imenoval, je re- kel; — Meni ni bilo treba reči — poj- di. Toda vsakokrat, ko sem se vrnil Pesem, smeh in nepretrgana veriga spominov. Vsega tega so prinesli s seboj največ revirci iz Trbovelj in Hrastnika, ki so iz svojega kota tro- sili med udeležence srečanja največ živahnosti. v podjetje, sem bil za stopničko na slabšem. Nismo se srečali zaradi tega, da bi se bili pritoževali. Po\'sod pač ni tovarištva kot je bilo v brigadi. Uso- da je včasih kruta. Ena takšnih usod je doletela komandirja čete Evgena Kruleja. Stisnilo nas je, ko je stopil med nas; Pred leti ga je v velenjskem rudniku zasulo in mu zmečkalo nogo ... še pozno v noč je odmevala briga- dirska pesem na Gori Oljki. Zvonko je prebiral strune in improviziral duhovite tekste ne samo na briga- dirsko življenje, tudi na današnje razmere, na atomsko dobo. Toliko smo si imeli povedati, tudi o otro- cih, ki rastejo v mladenke in mlade- niče, kakršni smo bili pred dvajseti- mi leti 'tudi mi. Še se bomo srečali, pogosteje in številneje. Kolektivna doživetja je mogoče podoživljati do- volj krepko le družno — ne sami s seboj. To toliko bolj drži za kolek- tiv tudi dvajset let pozneje, J. Kr. Pred dvajsetimi leti deklici in fant je, danes lene in molje. Pred dvaj' setimi leti »upor« zaradi striženja na »balin«, danes sivi zalisci in gro- zeče pleše ... A kaj zato? Srca so še vedno mlada. LIBOJE MED MRODNO OSVOBODILNO VOJNO NADALJEVANJE IN KONEC V napornem maršu in globokem snegu do pasu se bataljon prdbije na čret. Borci so se zavedali, da Nemoi sedaj ne bodo držali rok križem. Približuje se bitka iz oči v oči — ognjeni krst bataljona. Nem- ci pošljejo na Dobrovlje bataljon vojiske, okrog 300 mož. Ob drugi uri popoldne udari zaseda po nemški predliodnici, jo potolče, nato pa se umakne v taborišče. Bataljon orga- nizirano zasede položaje, vodstvo bitke pa prevzameta Jože Letonja in komandir pohorske čete, znamenit španski borec, učitelj iz Ruš — Mi- ha Pintar-Toledo. Kot črne prikazni se bližajo Nemci položajem bataljo- na korak za korakom. Na dobrih 250 metrov se približajo, ko pade komanda: »Ogenj!«. Ogenj jih pribi- je na tla, iznenađeni so, kličejo ra- njenci na pomoč in umikajo se. Pr- vič vidijo borci batal'jona, da tudi Švabi bežijo. Nemci uredijo svoje vrste in jurišajo, toda nič dalj kot kakih 250 metrov. V tem popoldne- vu jurišajo še dvakrat, toda brez us- peha. V bataljonu raste morala nad tako sijajno zmago. Med borbo je bila izrečena obsodba izdajalcem, noč pa je skrila bataljon in nasled- nje jutro zaspi j o vsi zmučeni v Čr- nem vrhu nad Taborom pri nekem kmetu. Bataljon ni imel ne ranjenih ne mrtvih, švabi pa so izgubili okrog 30 ljudi, vsaj enkrat toliko pa so imeli ranjencev. Naslednje jutro so bataljon sprejeli pod streho kmetje iz Griž: Novak, Nap rudni k in Kajtna, ki je bil tudi rudar. Sledi dva dni počitka, nato pa zna- meniti brežiški pohod. 1. novembra se tolče bataljon z Nemciie pri Sv. Hemi pri Slivnici. Padejo takrat znani komunisti Peter šprajc st., Angel Besednjak iz pohorske čete in še dva borca revirske čete. V globo- kem snegu se prebije bataljon do Bohorja in ker ne kaže, da bi se prebili na Bizeljsko, da Stane ko- mando za povratek proti Savinjski dolini. Iz hajke v hajko se prebija in končno po desetdnevnem maršu prispe zopet v Griže ves premražen in izmučen k že znanim kmetom. Pozimi 41/42 se raz£ormira v manj- še skupine. Kmetje in delavci zabukovškega in libojskega okoliša skrbijo za hra- no in druge potrebne stvari. Politič- no delo se je v letu 1941 izredno razmahnilo, toda nekaj izdajstev je zrušilo vse delo. Na desetine doma- činov je zaprtih v celjskih zaporih, padajo prvi talci, nasilno izseljeva- nje ljudi v Hrvatsko, Srbijo in nem- ška taborišča redčijo vrste zavednih ljudi. Toda zavest ni padla in po- mlad 42 požene nove kali in da no- ve borce. Aprija ponovno formirajo bataljon, ki šteje že preko 100 bor- cev. Formirajo nove čete, med nji- mi tudi znano Veliokovo četo, ki je bila na področju Goznika, Liboj in Rečice ter Zabukovice. V partizane pridejo bratje Hrovatinovi, Glačner, Franc Godler, Matija Mirnik, Ko- priva, Ivan Vauhner in še pekateri. Toda že junija pade na Sv. Gori ob Savi Jakob Hrovatin. V tem času pade oborožena postojanka v Ljub- nem — 19. maja vodijo hude borbe na Cemseniku, Moravčah, Gori Olj- ki itd. Partizanske vrste se dopol- njujejo z novimi borci in septembra pripelje Stane Rozman na štajersko še nove bataljone, t. j. sestav II. grupe odredov. Štajerski bataljon se že tudi imenuje po padlem revolu- cionarju Slavku šlandru tudi šlan- drov bataljon, tu imamo Simonov bataljon, Pohorski legendarni bata- ljon, ki v težki, neenakopravni bor- bi pade januarja 43 v celoti, nadalje I. kozjanski bataljon, Kamniško-za- savski in še nekaj četic^. Novembra 1942 pade v bitki na Dobrovljiah Nemcem živ v roke Hrovatin »Četo« in še več drugih borcev. Septembra pa je padel v Zgornji Savinjski dolini komandir I. Savinjske čete Jože Letonja kot sekretar okrožnega komiteja parti- je. Skrb za borce in politične akti- viste na terenu je vedno večja. Vsi kmetje Zagrebena od Breceljna do Dikca in pod Kotečnikom do Huš- karjev, pa na drugi strani Goznika, Mrzlice, Migojnic in Griž še naprej nudijo kar pač premorejo. Posebno po hribih je še lažje, tu je kdaj pa kdaj tudi toplo ognjišče. Prav je, da se spomnimo pomembne akcije v Libojah spomladi 43. leta, ko skupi- na borcev obkoli rudnik Sonnen- berg in odnese okrog 2000 škatlic norveških sardin, vso plačo in živil- ske karte. Uniči tudi strojne napra- ve pri šahtu. Libojčani niso bili za- radi tega prav nič jezni, še pomaga- li so. Švabi pa so rudarjem nadok- nadili vse, kar so partizani odnesli. Okupator se je nad svojci mašče- val s tem, da so družine Nemci za- pirali in odganjali v nemška tabo- rišča. Tako so po zaslugi izdajalcev Brlečiča in Štefana Kaša odpeljali v nemško taborišče družine Hrova- tin in Blaznik. Izdajalci so še v tem letu prejeli zasluženo kazen. Omeni- ti je enega najboljših aktivistov OF Jožeta Brvarja-Primoža, tudi ta je tik pred Novim letom podlegel stra- hovitemu mučenju v celjskem Sta- rem piskru. Mnogo je bilo še raznih akcij, ki se jih ne da v kratkem našteti, toda tudi leto 1943 je minevalo v borbi in intenzivnem političnem delu v upanju na skorajšnjo osvoboditev. Spomladi dajo Libojčani zopet nove borce. To so Manči Gote-Iskra, Franc Reberšak, Marija in Ivan Zu- panc-Petruska, Nestl Kadilnik, Ka- rel Vitrih in drugi. Po kapitulaciji Italije so se vklju- čili v delo OF še tisti mlačneži, ki so do nedavna verjeli, da so Nemci ne- premagljivi. Spomladi leta 1944 skupina borcev sredi belega dne likvidira nadutega direktorja keramične tovarne Ober- sta Filingerja. Kmalu po tem do- godku, ko so bile Liboje že tako re- koč osvobojene, so libojski partiza- ni prisilili nekega šoferja, da je za- peljal ves tovor pri kmetih nabrane- ga mleka na dvorišče keramične, kjer so ga razdelili med delavce. Skupina borcev libojskega tere- na in grupa Vosovcev so želeli juni- ja 1944 napasti žandarmerijo v Pe- trovčah. Počitek so si priskrbeli v Smrečju nad keramično do noči, toda neka Libojoanka je telefonsko obvestila orožnike v Peti^ovčah, ti pa so prosili za pomoč še zabukovške žandarje. Prišlo je do skupnega na- pada na nič hudega sluteče partiza- ne. V borbi je bil težko ranjen Tr- boveljčan Fric Termole-Žiko, katere- ga pa je prevzela v vso oskrbo in nego Hojnikova hiša. V juliju 1944 ise pojavi v Libojah leteča patrulja VDV pod vodstvom Jožeta Štoka-Korotana. V tej patru- lji so bili tudi znani borci domačini, kot Vili Rebevšek, Golavšek in Karel Žvenk ter več Trboveljičanov. Izved- li so nekaj zelo drznih akcij. Napad na policijsko postojanko v Košnici je pripravil Franc Oset. V kratki in junaški borbi so z jurišem uničili postojanko. Pobrali so orožje, po- stojanko pa zažgali. Likvidirali so kmalu zatem trans- formatorsko postajo v Podlogu, li- kvidirali posadko in zaplenili veliko orožja in municije. Po vsaki akciji so se vračali v Liboje, kjer so jih domačini z navdušenjem sprejeli, 20. julija napadejo Keramično to- varno. Hoteli so se dokopati do de- narja. Pomagala jim je uslužbenka Ladka. Ker niso dobili blagajnika, so enostavno prežgali železno bla- gajno z varilnim aparatom. Uspeh je bil popoln. Odnesli so 150.000 RM, Korotan se je še po telefonu pove- zal s celjskimi gestapovci in jih po- šteno ozmerjal. V Libojah v letu 1944 ni bilo več nemške postojanke. V hudi hajki, ki so jo uprizorili Nemci v jeseni 1944, sta padla pri kmetu »Jozlu«- Brecelnu Karel Kolar in Matija Po- točnik. V tem letu je znan kot do- ber borec in obveščevalec domačin Meconi, ki je nekajkrat krepko po- tegnil Švabe in jim tudi izpred nosa odnesel ranjenega partizana Marko- viča od Slamnika do Šmohorja. V prostorih današnjega doma Svobo- de so imeli takrat Nemci okrog 1000 litrov bencina, po katerega so pri- šli neko popoldne. Mlad kurirček Vili Pobrežnik je to zvedel in hitro obvestil partizansko patruljo. Ta se i'e prikradla na Škobernetov hrib, :o so Nemci imeli že skoro nalože- no. Nemški mitraljezec jih je opa- zil in vžgal po partizanih, toda le kratek rafal, nakar je že dohjl krro-i gio v. glavo iz Drobčeve puške. Ben- cin pa so uspeli odpeljati. Borec Či- bi pa jim je nato z niihovim mitra- ljezom še podkuril. Tik pred osvo- boditvijo je dala življenje za svo- jega sina Klepova mama. Pri Reze- sovih so prenočevali partizani. Ko je zagledala partizane, je hotela s pretvezo, da gre po mleko, partiza- ne obvestiti. Švabi so ugotovili nje- no namero m padli so smrtonosni streli ter ta'ko ubili mater-partizana, niso pa uspe^li pobiti ali pa ujeti borcev, ki so počivali; z borbo so se umaknili v bližnji hrib Kamčič. To je nanizanih nekaj partizan- skih epizOd-borbenih doživetij naših pogumnih ljudi iz libojskega in za- bukovškega revirja. Dalo bi se še marsikaj napisati, napisati bi bilo potrebno na desetine imen dobrih mamic in očetov ter neustrašnih mladincev, toda saj smo še žive pri- če in se bomo teh ljudi vedno s spoštovanjem spominjali. Danes ži- vijo tudi Liiboje novo življenje. Ivo Videti se pravi bolje razumeti... POSVETOVANJE PREDESDNIKOV KRAJEVNIH ORGANIZACIJ SZDL IZ KONJIŠKE OBCINE MED HOJO IN OGLEDI Predisedodki in mekateri odborniki krajevnih organizacij SZDL v konjiški občini so že pred meseci obiskali ne- katera industrijska podjetja v olbčinii in se tako na kraju dogajanj seznanili s problemi tn uspeihi industrije. Podobno obliko so izibraLi tudi to- krat, ko je bilo na dnevnem redu po- svetovanje kmetijstva. Šli so iz zapr- tih prostorov in si ogledali potek ob- nove sadovnjakov in vinogradov v Škalcah ter živinorejski obrat na Goli- ču. Tako so imeli promet posvetova- nja neposredno pred očmi, hkrati pa tudi proizvajalce, s katerimi so se lah- ko iz oči v oči pogovorili. Podoba o razmerah, uspehih, težavah in še mar- sičem je na tak način veliko bolj prist- na, na noben način pa ne more biti iz- krivljena. Občinski odbor SZDL namerava tu- di v bodoče uporabljati takšno obliko za posvetovanja in nekatere seje. V. L. TECAJI V SEVNICI Konfekcija LISCA bo zaposlila večje število delavk v svojem podjetju. Zato bo s 15. 8. pričela s 6 mesečnim teča- jem za šivilje — konfekcionarke. Delavska univerza Sevnica bo pri- redila v začetku julija 25-urni tečaj hi- giene, ki je namenjen vsem tistim, ki imajo opraviti z živilsko stroko. V te- čaj se je prijavilo precej interesentov. Tečajniki, ki bodo uspešno opravili končne izipite, bodo prejeli potrdila kot dokaz strokovnosti. A. LAVRENCIC NAGRAJEN Na biennalu Plavi salon v Zadru, ki so ga odprli 1. julija in na kate- rem vsako drugo leto razstavljajo jugoslovanski slikanji svoja dela, ki jih inspirira morje in življenje na- šega človeka ob jadranski obali, sta sodelovala tudi celjska akademska slikarja DARINKA PAVLETIC-LO- RENCAKOVA in AVGUST LAVREN- CIC. Žirija je dodelila A. Lavrenčiču tretjo nagrado v znesku 150.000 SD za akvarel »I^IORJE«. Na biennalu sodeluje okrog devetdeset jugoslo- vanskih slikarjev. RAZSTAVA FOTOGRAFIJ IZ NOV IN JLA V KONJICAH Sredi julija bo v nrostorih delavsiko univerze v Komjicah razstava fo'toqra- fij iz NOV in povojnega razvoja JLA. Razstavo je organiziral Občinski od- bor ZB NOV s'kupa'j z ostalimi poli- tičnimi organizaoijami. Razstavo, ki potuje po vsej državi, bo mogoče vi- deti le en dan, zato prireditelj opozar- ja občane, da priložnosti ne zamudijo, V. L Zal nam je, da našim bralcem ne moremo sporočiti točnega dneva, ko bo razstava odprta. O tem nismo ob- veščeni. Uredništvo- Drago Meze: Gornja Savinjska dolina R^orqjft))Savinj)6ka }dcdiqa i.^GSD^mz • edmstveru^i l^otarai' »\^bj'ih al^^ skih dolinic (Matkov in Robanov kot, Logarska dolina in dr.) ne pri- vablja samo znanstvenike — preuče- vajce njenih prelesti. Proučevalce tujega rodu so že na prehodu v dvaj- seto stoletje z uspehom zamenjali domači; izraz tega mladostnega po- leta slovenskih razumnikov je kla- sično delo prof. Ferdinanda Seidla »Kamniške ali Savinjske Alpe« (Lj. 1907 in 1908), ki na poljudnoznanst- veni način očrtuje geološko pretek- lost tega ozemlja. V letošnji pomla- di pa je Slovenska akademija zna- nosti in^ umetnosti izdala v samo- stojni knjigi študijo dr. Draga Me- zeta: »GORNJA SAVINJSKA DOLI- NA. Nova dognanja o geomorgološ- kem razvoju pokrajine.« (Lj. 1966). Obsežno delo, ki obsega 200 stra- ni, je plod več kot petletnega preu- čevanja GSD. Dr. D. Meze, ki je da- nes morda res najboljiši poznavalec razmer in problematike te pokraji- ne, je v času svojega študijskega de- la pretaknil vsak njen kotiček, ko je zbiral osnovno gradivo za gradi- tev in potrditev temeljnih tez o pre- oblikovanju davne, nam še tako ma- lo znane podobe pokrajine v da- našnjo. Ko prelistavamo Mezetovo knjigo in prebiramo njegova spoz- nanja in dognanja, se v" mislih pri- družujemo raziskovalnemu delu, ko je s kladivom, busolo in višinome- rom in z drugo »ropotijo« v roki obi'fekoval polja in bregove rek in po- tokov, hribovske strmine in ravni- ce; z njim se plazimo skozi gosto zaraslo ruševje na gorske trate, pa spet se zaustavljamo na prodiščih in v hudourniških grapah, kjer me- rimo in nabiramo kamenje, prod in pesek. Vse to je osnovno gradivo, to so neizpisani dokumenti pretek- losti in sedanjosti. Molišča in prodi- šča, prod in pesek in glina nam z c^. Mezetovimi oživitvami (beseda- mi) spregovorijo o svojem pisanem in bogatem ter za današnji pokra- jinski videz nadvse pomembni pre- teklosti. Od Okrcšlja in Olševe, Dles- kovške planote in Raduhe, od Me- nine do Golt in Dobrovelj pa vse tja do Ponikve (pri Žalcu) in še dlje proti vzhodu segajo nezbledljivi zna- ki vzajemno-sklenjenega, a vendar tako samosvojega razvoja naravnih slikovitosti v GSD. ^').K.9, ,n^^, tiAdi .,Yi'^m Jgf ošnji^n^pV^fpTi čem poletju privabljata svežina in tišina posameznih predelov GSD vse tja do osrčja prepadnega ostenja Savinjskih Alp, si skoraj ne znamo predstavljati in ne verjamemo ra- di, da je bil tudi ta svet pred več stotisoč leti (kaj šele pred milijo- ni leti) še tako pust in neobljuden. Prikličemo si v spomin Mezetova dognanja, ki nam tudi rišejo podo- bo GSD v času ledene dobe. Veliki ledeniki so zapolnjevali vse iz osrč- ja Savinjskih Alp pritekajoče dolini- ce; z ledom ali vsaj s snežišči so bila pokrila skoraj vsa pobočja pod vrhovi okrog in okrog GSD (izjema gorska pobočja so bila gola; niso jih preraščali gozdovi, ki so segali samo do nadmorske višine 600 do 700 m. Toda že proti koncu ledene dobe se je tudi na tem ozemlju po- javil paleolitski človek, katerega do- movanje je pred več kot 30. leti od- kril prof. dr. Brodar v Potočki zijal- ki pod Olševo (1700 m). Takšne so osnovne poteze GSD v davni pretek- losti. V današnji pokrajini pa išče- mo sledove njene preteklosti, da bi mogli prav z njimi izpričati resnico njenega razvoja. Dr. D. Meze nam v knjigi »Gornja Savinjska dolina« podaja znanstve- no resnico o razvoju površja te po- krajine. Z veliko potrpežljivostjo in ljubeznijo do te zemlje se je po- glabljal v starost in strukturo kam- nin, ki so mnogokrat osnovnega po- mena za takšno ali drugačno relief- no, obUkAvit^s t. ^d^V^^ga ,SrKup^j;Pfk. je v nemajhni meri kar neposredno še odvisna človekova dejavnost, ki je še danes kar v največjem obsegu posvečena obdelovanju zemlje. In ko potujemo ob Savinji navzgor, ob- čudujemo njene brzice in tolmune; velike skale ledeniškega izvora v potokih pa soteske dajejo vsej GSD čarovno divjino. Kdo se ne zaustavi v Logarski dolini in ne strmi v pre- padne strmali obkrožajočih snežni- 'kov? Samo streljaj od poti že mo- Pogled z mosta čez Savinjo na Solčavo remo opazovati za človeka uničujo- če delo hudourniško razbesneiega Kotovca v nezavarovanem Logu, kjer s prodom zasiplje gozd in paš- nik. Kdo ne bo strmel in občudoval pogum pa tudi že usihajočo življenj- skost samotnih hribovskih kmetij? Ali pa smo se kdaj določneje vpra- šali o prirodnih pogojih, ki jim da- jejo življenjsko moč? Ravnice, debe- lina prepereline, izviri vode, prisoj- nost in zavetrje in še drugi dejav<- niki v sklopu naravnega okolja, ki so našli odgovarjajoče mesto v Me- ze tovi knjigi, že skozi stoletje omo- gočajo človekov obstanek po hri- i>ovskih saminah. Prebiranje in razmišljanje o vse- bini knjige naj nas osvešča v ra- zumnejšem prizadevanju reševanja celotnostne problematike GSD. Zato je lahko posredno tudi napotilo za približanje in odkritje tega bisera slovenskega alpskega sveta domače- mu ali tujemu ljubitelju naravnih čudes, ^ M. N. „ „ OB 0BLET]\1CI SMRTI Dr. Ervin Mejak FRAHJA MALGAJA Jeseni 1919. leta so pustili sorodniki izkopati njegovo truplo v Gu- slanju in prepeljati na domače pokopališče v Šentjurju, kjer je bil 26. oktobra ob mnogoštevilni udeležbi slovenske javnosti slovesen po- greb in isti dan odkrita junaku na njegovi rojstni hiši v vasi Hruševec spominska plošča. Leta 1924 so Francu Malgaju odkriH lep spomenik blizu onega me- sta, kjer je padel. Spomenik pa je nosil verze Maistra—Vojanova: »O bratje, jaz ne spim, le čakam čas in čakam Vas, da gremo skupaj čez Št. Vid med brate našo Žilo pit!« Na tem mestu naj povem, da smo v naši ofenzivi od 28. maja 1919 pa do 6. junija 1919 zopet zasedli Sloven.sko Koroško, od katere pa nam je po nesrečnem plebiscitu jeseni 1920 in po sklenitvi mirovne pogodbe z Avstrijo pripadla le Mežiška dolina. Še te ne bi bili dobili, če bi ne bilo generala Maistra in Franja Malgaja! Ni dvoma, da sta najdragocenejši žrtvi, iki smo jih Slovenci v ko- roških bojih utrpeli, komaj 24-letna Franjo Malgaj in Srečko Puncer, moža, kakršnih si je Jugoslavija v svojem prvem nastanku in nadalj- njem razvoju le mogla želeti. Oba sta izhajala iz predvojne mlade celj- ske dijaške generacije, ki se je ravno v zadnjih letih pred svetovno vojno prerajala in se po zgledu Ljubljane poglabljala v revolucionarno jugoslovanstvo. V Celju, kjer je študiral gimnazijo nepozabni Malgaj, imamo v njegov spomin samo Malgajevo uHco. Mislim, da je to premalo. Naj- manj, kar bi želeli in kar smo njegovemu spominu dolžni, bi bil spo- menik, in to pre^ gimnazijo, ki bi spominjal vsako dijaško generacijo na tega velikega junaka in našo dijaško mladino vizgajala v domoljub- nem smislu za junaške podvige. TI MENE Z BESEDO, JAZ TEBE S KOLOM KAZNIVA DEJANJA V PORASTI POSEBEN PROBLEM JE ROGAŠKA SLATINA — V ŠMARSKI OBČINI MLADINSKI KRIMINAL NE PREDSTAVLJA POSEBNEGA DRUŽBENEGA PROBLEMA V šmarski občini je število kazni- vih dejanj v primerjavi z drugimi občinami celjskega sodnega okrožja dokaj visoko. Kazniva dejanja zo- per živiljenje in telo zavzemajo pre- cejšen delež celotne kriminalitete. Tovrstna kazniva dejanja iz leta v leto naraščajo. Ker so ta kazniva dejanja često storjena v javnosti, je razumljiva realkcija Občanov, kar je prišlo še posebej do izraza na po- dročju Rogaške Slatine. Kazniva de- janja v tem kraju zahtevajo poseb- no obravnavo, predvsem v interesu zdraviliške in turistične dejavnosti. V lanskem letu je sodišče obrav- na-valo 103 kazenske zadeve s po- dročja kaznivih dejanj zoper živ- ljenje in telo, kar je za blizu 5 od- stotkov več kot v letu 1964. Iz po- datkov je razividno, da je težjih kaz- nivih dejanj manj, razen hudih te- lesnih poškodb, ki jih je bilo 15. Podatki tudi povedo, da je med sto- rilci in tudi obsojenci največ poro- čenih mošikih v starosti od 40 do 50 let. Največ obsojencev je delavcev, zap>oslenih v industriji, gradbeništvu in prometu. Najpogostejši vzrok za kazniva dejanja je sovraštvo, ki izvira iz raznih obdolžitev aili žalitev, iz spo- rov zavoljo zemlje in zaradi voženj po tujih zemljiščih. Posebno vlogo ima pri tem alkohol, saj je botro- val skoraj polovici kaznivih dejanj. Največ kaznivih dejanj je bilo storjenih na območju Rogaške Sla- tine, kar 63 odstotkov. 31 odstotkov odpade na šmarsko področje, na Kozjansiko pa le neznaten del. Kar zadeva Rogaštko Slatino, tudi ugotafvljajo, da postaja milice v tem kraju niti po kadrovski zasedbi niti flo tehnični opremljenosti ni kos svoji nalogi. Slatinsko področje je gospodarsiko najbolj razvito, v let- nih mesecih pa je še posebej razgi- bano, saj se tod nabere večje število turistov. Še FK)membnejše za pre- prečevanje kaznivih dejanj pa je delo družbenoipolitičnih organizacij. Poleg poravnalnih svetov in sodišč ima prav družbena obsodba kazni- vih dejanj znatno moč. Pomembne pa so tudi naloge kulturncnprosvet- nih in drugih organizacij, katerih smotri so razvijanje etičnih vrednot. Medvedjo uslugo pri preprečeva- nju kaznivih dejanj — po mnenju sveta za notranjo politiko pri občin- ski skupščini — opravljajo gostinci, ki vinjenim oseibam točijo pijače brez kakršnihkoli omejitev. Mladinsiki kriminal na območju šmarske občine ne pomeni posebne- ga družbenega problema, število mladoletnih storilcev sicer vsako le- to narašča in je bilo v letu 1964 v postopku 15 mladoletnikov, lani 33, v prvih petih mesecih letošnjega le- ta pa 20. Mladoletniki storijo naj- več kaznivih dejanj zoper zasebno in družbeno premoženje. 64 odstot- kov vseh kaznivih dejanj so tatvine. KAP ŽRTVE PROMETA PO ZRAKU v POTOK BREZ VODE Voznik motornega kolesa CE 10-296 Alojz Imenšek je vozil iz Petrovč proti Libojem in imel na zadnjem sedežu sopotnika Ivana Zeme. Vožnja je bila precej hitra. Ko je pri- j peljal do Kasaz na nepregledni levi ovinek, ga je zaradi prevelike hitrosti zaneslo s ceste v leseno vrtno ograjo. Od tu ga je z motor- jem vrglo šest metrov po zraku, pred tem pa je podrl pet metrov ograje. Mato se je za- letel v drevo in pristal v 2 metra globokem potoku brez vode. Zeme je takoj padel z motorja in dobil lažje telesne poškodbe, med- tem ko je bil voznik Imenšek težje poško- dovan. Na motornem kolesu je škode za pri- bližno 2.000 N-dinarjev. IZSIUEVAL PREDNOST Proti Velenju je po desni strani ceste vo- rila skupina kolesarjev med njimi tudi Sreč- ko Doler iz Dobrne. V naselju Vinska gora je s stranske ceste pripeljal motorist Bran- Ito VodovSek in v križišču izsiljeval pred- nost. Doler je zato zapeljal na levo stran ceste, ko je pripeljal nasproti z osebnim av- tomobilom Marjan Vavčlč iz Velenja in za- radi kolesarja močno zavrl. Zato ga je preko strehe vrglo v obcestni jarek. Škodo so oce- nili na 5.000 N-dinarjev. Motorist ni počakal na kraju nesreče. POGLED NA URO Proti Šoštanju je vozil s tovornjakom CE 88-70 Julij Cuješ, ko mu je pripeljal nasproti mopedist Miha Vovk in pred srečanjem po- gledal na ročno uro ter pri tem zapeljal na levo stran ceste in trčil v že stoječi tovor- njak. V nezavestnem stanju so mopedista odpeljali v celjsko bolnišnico, škodo pa so ocenili na 1.800 N-dinarjev. VOZNIKA VRGLO IZ AVTOMOBILA Z osebnim avtomobilom CE 110-43 je Julij Ermenc vozil iz Mozirja proti Šentrupertu. Na levem ovinku med vasema Preserje in Parižlje ga je zaradi neprimerne hitrosti za- čelo zanašati po cesti, da je zapeljal na rob cestišča, kjer ga je večkrat prevrnilo in je obstal na strehi 20 metrov od ceste na nji- vi. Med prevračanjem je voznika vrglo iz av- tomobila, dobil je težje telesne poškodbe. !ii avtomobilu je škode za 8.000 N-dinarjev. 17.000 NDIN ŠKODE Proti Jurkloštru je s tovornjakom CE 16-45 vozil Marjan Zibret. V naselju Lože mu je pripeljal nasproti tovornjak CE 19-07, ki ga je upravljal Milan Oblak. Oba voznika sta opazila na zelo kratki razdalji in ker dru- gemu vozniku niso prijele zavore je prišlo do trčenja. Telesnih poškodb ni bilo, gmot- ne škode na vozilih pa je za 17.000 N-din. NEPREGLEDEN OVINEK Alojz Plastan je vozil z mopedom iz Luko- vice skoraj po sredini ceste in se na ne- preglednem ovinku za^tel v osebni avtomo- bil CE 115-59, ki ga je pripeljal nasproti Vinko Pavline. Pri trečnju sta bila laže po- škodovana mopedist in njegova sestra Ivi- ca, ki se je peljala na zadnjem sedežu mo- peda. Škodo so ocenili na 1.300 I^-din. ŠPORT ŠPORT ŠPORT občinsko prvenstvo mladih gasilcev v žalcu Pod pokroviteljstvom občinske zveze ga- silcev v Žalcu je bilo občinsko prvenstvo mladincev in pionirjev v gasilskem mnogo- boju. Udeležile so se ga ekipe iz Žalca, Prebolda, Matk, Šempetra, Drešinje vasi. Pri pionirjih je zmagalo PGD Prebold s 174 točkami, 2. Šempeter 161 točk, 3. Žalec 159. točk. Mladinci: I. Matke 497 točk, 2. Drešinja vas 348 točk. PGD v občini skubi za mladi naraščaj, saj dajejo nekaterim starim elementom ga- silskih vaj tudi nove. Predvsem se zavze- majo za splošno vzgojo mladih. Takole pravijo: »Ce hočemo imeti dobre bodoče gasilce, moramo danes skrbeti za vsestran- sko telesno vzgojo, potrebni so nam ljud- je, ki premagujejo vse psihične in fizične napore, kar je osnova gasilca. In res smo že videli pionirje in mladin- ce, ki čez nekaj let ne bodo zaostajali za starejšimi, ki so veSno pripravljeni po- magati in reševati. A. V. ROKOMET V PETROVČAH TVD »Partizan« iz Petrovč ima mlad na- raščaj in odlično žensko ekipo rokometa- šic. Ekipa, ki jo trenira tov. Randl je med najboljšimi v medobčinskem merilu. Kljub pomanjkanju denarja pa TVD »Partizan« v Petrovčah pa počiva. Predsednik društva tov. Culk, ki že leta in leta skrbi za vse- stransko telesno vzgojo v tem kraju, skrbi tudi za telovadno vrsto, ker je bil nekdaj tudi sam dober telovadec. Lestvica medobčinskega turnirja za de- kleta: 1. Celje, 2. Petrovce, 3. Šoštanj, 4. Velenje. Lep uspeh celjskih šahistov V nedeljo je bil v Šobčevem ba- jerju propagandni mednarodni bo- zopotezni turnir, na katerem so sodelovali tudi najboljši slovenski šahisti. Ta turnir je bil eden naj- boljših zadnjih let v Sloveniji, ki ga je organiziralo šahovsko društ- vo Jesenice. Ti prizadevni šahisti proslavljajo 20-letnico svojega ob- stoja. Na tem turnirju je sodelo- valo preko 75 šahistov, ki so bili razdeljeni v šestih skupinah, med rijimi je bilo tudi pet Celjanov, ki so se odlično odrezali. V prvi skupini je Zvonko Draks- ler zasedel 4. mesto, Bervar v dru- gi skupini 2. mesto. Zvone štraj-- her 3.—4. mesto, ter Stane Perti'- nač v tretji skupini 2.—3. mesto, Milan Ojstrež pa je nekoliko za- ostal. Slovenski šahisti si še želijo tak- šnih turnirjev, posebej zaradi te- ga, ker je zadnji čas pri nas očitno šahovsko mrtvilo. Za lepo izvede- no organizacijo tega res lepega turnirja želimo Jeseničanom še več takšnih uspelih turnirjev. Na mladinskem prvenstvu Slo- venije, ki je te dni v Kočevju, za- stopa celjski šahovski klub Mar- jan Gubenšek, ki Je zelo dobro za- čel, sa jima iz treh kol 2 točki in če bo tako nadaljeval, lahko priča- kujemo od njega lep uspeh. ANK »OLIMPIJA« V ŽALCU V okviru občinskega praznika bo v 2alcu 5. julija nogometno poipol- dne. Srečali se bosta ekipi AnK »Olimpija« iz Ljubljane v prvi po- stavi in Aluminij iz Ki(U"ičevega (slovenski prvak), v predtekmi pa Žalec ih Rudar iz Velenja. TEK MLADOSTI Po otvoritvi nove ceste Petrovce— Liboje bo v počastitev občinskega praznika 2alec in 150-letnice Kera- mične industrije v Libojah »Tek mladosti«. Tega teka se bodo udele- žile sindikalne ekipe v občini in naj- boljši slovensJki atleti iz Celja, Ljub- ljane, Maribora in Kranja. Zmago- valci prejmejo keramične pokale v trajno last. ROKOMETAŠI V STISKI Prizadevni in borbeni celjski ro- kometaši nas niso pustili na cedilu. V veliko veselje ljubiteljev rokome- ta so se uvrstili v zvezno rokometno ligo. Vendar pa sta za obstoj v zvez- ni ligi samo požrtvovalnost in bor- benost premalo. Rokometaši potre- bujejo tudi denarno in ne samo mo- ralno podporo. Tekem tudi ne bodo igrali na igrišču II. osnovne šole, ampak preurejajo igrišče na Skalni kleti. Blagajna rokometašev pa je prazna. Zato so se odločili, da bodo prihodnji teden odšli po podjetjih prosit za pomoč. Pričakujejo veliko- dušnost celjskih delovnih kolekti- vov. NEPOVABLJENI MUTIČ Tehnika sicer zares napreduje, a to, kar je poskusil avsitrijski pilotski praktikant, je vendarle preseglo vsa pričakovanja. Kmetijski kombinat Ža- lec ni sprejel njegove demostracije, da bi omlatili žito, še preden so ga po- kosili, kar je poskusil tmintridesetlet- ni Friederich Kusenbauer iz Welsa pri Linzu, ko je 4. julija popoldne pni sit a*!" sredi pšeničnega polja v Ljubečni pri Bukovžlaku — v Žepini. Mladi pilotski pripravnik, ki je 3. julija praznoval svoj rojstni dan, je bil verjetno tudi med poletom pod vplivom svojega slavja. Pred tem po- letom je sicer opravil teoretičen in praktičen preiskus, ostala m-u je še na- loga: orientaoijiski prelet v trikotniku Wels — Salzburg — Klagenfurt — Wels. Do Salzburga je bil polet v re- du, a ikmalu po vmesnem prisitamku v Salzburgu ga je na poti proti Klagen- furtu zaijelo oblačno nebo. Naimesto, da bi se viharnemu nebu izognil po pravokotniku, je začel med oblaki isikati luknje m se v njih izgubil. Ko je prišel znova na jasno, se ni več znal ordentirati dn tako je po dolini Drave in med Karavankami priletel s KoTdške vca. Slovehško' m ipoče^ čftž Savinjsko nad Celje. Tu sta mu oba tanka kazala prazno in v strahu, da mu z.manjka bencina, se je začel ozi- : rati po prostoru za zasilni pristanek. ; Kolikšna je bila zmedenost bodoče-| ga pilota, je očitno, da je preletel le-\ tališče v Levcu in si poiskal za zasilni prisitaneik pšenično polje v Zepioi. Po poklicu je Kusenbauer pekovski po- močnik. Je član letalskega kluba v VV^elsu in je prepričan, da bo še kdaj povsem v redu letel. Komisija, ki si je ogledala mesto zasilnega pristanka. vodil jo je rezervni letalski podpol- kovnik v Zagrebu, je ugotovila, da gre sicer za neizkušenega pilota, ki ga je zmedlo viharno nebo, sicer pa je pri- stal čdisto v redu in ni poškodoval niti sebe, niti letala. V rezervoarju je imel sicer še za 40 minut goriva (! — lahko bi preletel še do Gradca), a zaradi pre- plašenosUi in iizigiibljene orlfentacijć^e je raje odločil za pristanek. V sredo so prišli v Celje predstav- niki kluba, ki so si skupaj s člani celj- skega aerokluba ogledali mesto pri- stanka, da bi odločili, kako bi letalo spravili spet v zrak. i i Mlačev s proipelerjem cesne — 150 |torej ni upela, večje škode tudi ni bi- >lo, le nekaj potlačenega žita bo po- (trebno plačati. Sicer pa, kaj bi se ču- dili, vsakega peka rešuje dobro rito! Elegantna Česna — 150 v žitnem polju se ni izkazala kot mlatilnica NOVA IGRIŠČA V LIBOJAH Tovarna Keramične industrije v Libojah skrbi za rekreacijo v pod- jetju. Tako so pod strokovnim vod- stvom prizadevnega Rudija Bizjaka zgradili igrišča za rokomet, košar- ko, odbojiko, lahko rečemo tudi ko- talkarsko ploščo, kjer se bodo 7. ju- lija razvrstili kotalkarji iz Velenja in slovensika telovadna vrsta. Vsa ta igrišča bodo prav gotovo služila svo- jemu namenu, saj je veliko zanima- nja za špotrne igre v tem podjetju in samem kraju. Na občinskem sin- dikalnem prvenstvu občine Žalec so bile množične ekipe iz Liiboj v konč- ni razvrstitvi med najboljšimi. Nedelja, 10. VII. 1966: 9.25 Poročila (Beograd); 9.30 Na- rodna glasba (Beograd); 10.00 Kme- t|jska oddaja (Beograd); 10.45 Ven- tilator — odd. za otroke (Zagreb); ^1.15 Lassie — serijski film (Ljublja- [>a); 17.00 Prenos športnega dogod- •fa (do 18.45) (Ljubljana); 19.00 v Nedeljo ob sedmih — mladinska od- daja (Zagreb); 19.35 Vabilo .na ples glasbena oddaja (Ljubljana); '?-54 Intermezzo (Ljubljana); 20.00 .^VD (Beograd); 20.45 Sedma sila — ^i^morist. oddaja (Zagreb); 21.45 Go- mesto — serijski film (Ljublja- ''a); 22.35 Zadnja poročila (Ljublja- na); Ponedeljek, 11. VII. 1966: 18.25 Poročila (Ljubljana); 18.3^0 Ljudje med seboj — reportaža (Lju- bljana); 19.00 Svetovno nogometno prvenstvo Anglija : Urugvaj (EVR — Ljubljana); 20.00 TVD (Beograd); 20.20 II. polčas nogometa Anglija : Urugvaj (EVR — Ljubljana); 21.05 Propagandna oddaja (JRT); 21.10 Branislav Nušič: Gospa ministrica — TV drama (Beograd); 22.45 Brez besed — zabavno glasbena oddaja (Beograd); 23.15 Poročila (Beo- grad); Torek, 12. VII. 1966: 18.55 Poročila (Ljubljana); 19.00 Kratek film Charlieja Chaplina (Ljubljana); 19.20 Svetovno nogo- metno prvenstvo — Bolgarija : Bra- zilija (EVR-Ljubljana); 20.00 Propa- gandna oddaja; 20.20 II. polčas Bol- garija : Brazilija (EVR-LjuMjana); 21.05 Propagandna oddaja; 21.10 Butoglavca — ameriški celovečerni film (Ljubljana); 22.05 Zadnja poro- čila (Ljubljana); Sreda, 13. VII. 1966: 18.40 Foročiia (Ljubljana); Ob dnevu vstaje — odd. st. Titograd (Beograd); 18.55 S pesmijo in ple- som po Crni gori (Beograd); 19.20 Svetovno nogometno prvenstvo — Chile : Italija (EVR-Ljubljana); 21.05 Propagandna oddaja 21.10 37« 20.00 TVD (Beograd); 20.20 II. pol- čas Chile : Italija (EVR-Ljubljana); v senci — srečanje s kraji in ljudmi (Ljubljana); 22.05 Zadnja poročila (Ljubljana); Četrtek, 14. VIL 1966: 16.00 Tour de France — zadnja e- tapa kolesarske dirke (do pribl. 16.40 (EVR-Lj(ubljana); 18.40 Poroči- la (Ljubljana); 19.15 Po poteh Jugo- slavije — reportaža (Beograd); 19.40 Cik Cak (Ljubljana); 19.45 TVD (Ljubljana); 20.00 TVD (Beograd); 20.30 Naslovljencc neznan — zabav- no glasb, oddaja (Ljubljaiia); 21.30 Lirika Charlesa Boudlaira (Zagreb); 21.40 Ce pride katastrofa — TV ak- cija (Ljubljana); 22.00 Nastopa Mal Waldron — odaja iz cikla Jazz festi- val na Bledu (Ljubljana); 22.20 Zad- nja poročila (Ljubljana); Petek, 15. VII. 1966: 18.40 Poročila (Ljubljana); 18.45 Narodna glasba (Skopje); 19.00 Re- portaža (Skopje); 19.20 Svetovno nogometno prvenstvo — Brazilija : Madžarska (EVR-Ljubljana); 20.00 TVD (Beograd); 20.20 II. polčas Brazilija : Madžarska (EVR-Ljublja- na); 21.05 Propagandna oddaja (Ljubljana); 21.10 Sonce in senca — bolgarski celov. film (Ljubljana); 22.30 Zadnja poročila (Ljubljana); Sobota, 16. VII. 1966: 14.50 Svetovno nogometno prven- stvo - Italija : SZ (EVR-Ljublja- na); 15.45 Propagandna oddaja 16.00 (EVR-Ljubljana); 17.40 Poročila II. polčas Italija : SZ (do 16.45) (Ljubljana); 17.45 Začarana Marija Vsako soboto (Ljubljana); 19.20 Sve- tovno nogometno prvenstvo — An- — film za otroke (Ljubljana); 19.05 glija : Mehika (EVR-Ljubljana); 20.00 TVD (Beograd); 20.20 II. pol- čas Anglija : Mehika (EVR-Ljublja- na); 21.05 Propagandna oddaja; (Ljubljana); 21.40 Humoreska iz 21.10 Boj za obstanek — serij, film cikla Galski petelin (Beograd); 22.40 Svetnik — serijski film (Ljublja- na,); 23.30 Zadnja poročila (Ljublja- na); NEKATERI PROBLEMI SLUŽBE ZA SOCIALNO DELO PRI OSNOV- NI ŠOLI ŽALEC POAiOd DRUŽBE Karkoli in kolikorkoli, za službo socialnega dela smo še vedno .storili premalo. Za i.o dejavnost še vedno ni pravega razumevanja in podpore. Tudi v Žalcu obstaja vrsta nere- šenih problemov. Služba, ki je bila ustanovljena pred leti, je ob refor- mi celo stagnirala, upati pa je, da le začasno. Osnovna šola v Žalcu je ena izmed redkih, ki je v tem pogle- du storila velik korak naprej. O tem je nekaj več povedala socialna de- lavka na šoli Brigita Črček, ki brje Brigita Črček ddkaj trdo ledino. Iz razgovora pov- zemamo, da zajema služba zelo ši- roko področje dejavnosti — polovi- co žalske'-občine ali 2.3W otrok. " drugi del terena skrbi ^dcialha de- ^ lavka na osnovni šoli v Polzeli. De- javnost razen materialnih izdatkov financira sklad za šolstvo, kar sicer zagotavlja nemoteno delo, vendar so drugi problemi specifični in jav- nosti vsekakor malo znani. Predvsem je omeniti veliko obre- menjenost socialnih delavk (2.300 otrok, po mednarodnih normah pa 500), pomanjkanje strokovnih usta- nov, nadalje pomanjkanje denarja i za celodnevno varstvo otrok, za do- \ polnilno prehrano, letovanja (letos ^ je v te namene na razpolago 1,5 mi- i lijona starih din za 150 otrok), za klimatsko zdravljenje (deležna ga bosta le dva!) itd. Poleg tega se so- cialna delavka pri svojem delu naj- več srečuje z otroško delikvenco (manjše kraje, ponarejanje listin, pobegi od doma itd), z neopraviče- nim izostajanjem od pouka, z oseb- nostnimi problemi (mentalno slab- še razviti otroci), slabimi učnimi uspehi, somatskimi motnjami, soci- alnimi problemi družin itd. Izredne težave so glede posebne- ga šolstva. Dosti otrok zaradi mini- malnih umskih zmogljivosti ne do- sega pozitivnih rezultatov, starši pa pogosto ovirajo njihovo pravilno usmeritev. K temu je dodati še dej- stvo, da je za vse take otroke za žalsko občino na razpolago en sam oddelek posebne šole kot oddelek šole v Celju. Zmogljivosti so spričo potreb izredno male. Čeprav so šele na začetkih, bi bilo nujno čimprej pričeti s sistematič- nim psihofizičnim testiranjem ob vpisu otrok v šolo, posebej glede govornih motenj (potrebna bi bila logopedska ambulanta) in bralno napisalnih motenj (legosthenija). Manjkajo zopet ustanove, strokov- njaki in denar; posledice bodo seve- da vse težje. Najhujši so po mnenju Crčkove na njenem področju alkoholizem, pomanjkljivo varstvo otrok, dvoiz- mensiki pouk, vzgojna zanemarje- nost, ozka mentalna razvitost neka- terih staršev itd. Z odpravo alkoholizma in uredit- vijo celodnevnega varstva otrok in nekaterih drugih vprašanj, bi lahko zelo veliko naredili v korist naše družbe. Toda za to bi morala tudi družba poikazati več razumevanja in prispevati več materialne pomo- či. -eč VINCENT MC CONNOl? — 1 — Kirk Fanning je prišel skozi carino letališča Orly, poklical postreščka, da mu je odnesel kovčka do taksija in naročil vozniku: »Hotel Couronne. Rue des Acacias.« Taksi se je izognil nekemu avtobusu in zavil na cesto proti Parizu. Včeraj je bil Fanning še v New Yorku, predvčerajšnjim v Bostonu. Predtem običajno bivanje v Washingtonu, kjer se je pri- pravljal za novo nalogo. Pariz je bil kot vedno. Neprimerljiv. Nobeno mesto na svetu se ni moglo meriti s Parizom. Ta svojevrsten duh, ki so ga sestav- ljale raznovrstne sestavine: česen, prah, dim lesenega premoga, vino... Malo pred Avenue des Temes.je zavil taksi v ozko stran- sko ulico. Tu smo, m'sieur. Hotel Couronne.« Fanning je plačal in izstopil. Ulica, v kateri še ni bil nikoli poprej. Več hotelov in restavracij, kino, avtomobilska delavnica. Pogledal je navzgor po pročelju hotela Couronne. Šest nadstropij z majhnimi balkoni pred nekaterimi okni. Fanning je imel občutek, da ga nekdo Opazuje. Potem je za- gledal obraz, ki se je še komaj umaknil od steklenih vhodnih vrat. Dvignil je kovčke in vstopil. V veži je bilo mračno. Drobna starka je sedela na visokono- gem stolcu za sprejemno mizo. Ona je morala biti, ki je oprezo- vala ob njegovem prihodu. »Monsieur?« . »Včeraj sem si iz New Yorka naročil sobo.« »Ah, oui! MonsieUr Crossman? Dobite eno izmed naših naj- boljših sob. številko sedemindvajset.« »Upal sem, 'kakor sem zaprosil v telegramu, da bom dobil številko oseminšestdeset. Že prej nekoč sem stanoval v njej. Med vojno.« »Ste bili vojak?« »Pri letalstvu. Iz Londona sem bil prišel sem na dopust. Za- torej ibi rad isto sobo kakor takrat.« »Žal ni mogoče. Številka oseminšestdeset je zasedena.« »V redu. Vzel bom sedemindvajset in ise preselil, kakor hitro bo oseminšestdeset prosta.« »Eh bien! Bi hoteli, prosim, izpolniti prijavnico.« Predenj je potisnila obrazec. »Vas smem prositi za potni list?« »Seveda.« Izročil ji ga je. »Povejte, madame, je še kdo med vašim osebjem, ki je bil tu že devetnajstoštiriinštiridesetega?« »Hotel sem prevzela šele kasneje, toda mislim, da je bil naš hišnik Michel takrat že tukaj.« Iz ozadja se je prikazal star moški z belimi lasmi in porde- lim nosom. »Ta gospod dobi Številko sedemindvajset, Michel.« Fanning je stopal za hišnikom po stopnicah, ki so se vile okoli pokvarjenega dvigala. V tretjem nadstropju je Michel od- 'imi ^rti-Mo-pi^' sobd's ^t\?M^k6 sdčmiM\^2LfM:">iY6m, ^m*' sieur!« Odrinil je vrata: običajna široka postelja, dVojna okna, ki se je skoznje videl gol zid na nasprotni s'trani. — 2 — »Kakor slišim, ste žc dolgo v tem hotelu,« je dejal Fanning. »Ste bili tudi leta štiriinštiridesetega tukaj?« »Seveda-« »Se me spominjate?« »Kaj ste že kdaj stanovali pri nas, monsieur?« »Decembra štiriinštirideset.« Fanning je potisnil bankovec v Michelovo roko. Mislil je, da bi mu s tem mogel osvežiti spo- min. »Pišem se Jefferson Crossman.« Oči hišnika so nenadoma oživele. »Crossman? Tega imena se ne spominjam. In v tolikih letih še lahko tudi obraz precej spremeni.« Michel je odšel. Fanning je stopil k oknu. Vzdolž pod okni je tekel ozek obrobek — možnost za vsako- gar, ki je le nekoliko spreten, da pride skrivoma iz svoje sobe v kakšno drugo sobo. Fanning je imel spet občutek, da ga nekdo' opazuje. Pogle- dal je v zadnje dvorišče. Ob zidu je slonel neki natakar v srajci in kadil cigareto. Temnopolt mladenič z mas'tnimi črnimi lasmi. Ozrl se je proti oknu. Fanning se je odmaknil od okna in začel zlagati stvari iz kovč- ka. Potem je izpolnil prijavnico in jo podpisal z novim podpisom, ki ga je bil vadil v zadnjih tednih: Jefferson Crossman. Preden je odšel, se je za hip potipal na levi strani prs, kjer je imel pod suknjičem iz tvida samokres v toku. Srebrnosivo so odsevali stolpi Notre Dame na nebu. Fanning je sedel za mizo v restavraciji Perigourdine na Place St. Michel, nasproti Seine, mostu in lie St. Louisa, ki so se izgubljali v so parici. Medtem ko je pil svoj aperitiv v majhnih požirkih, ga je napetost počasi popuščala. Ljudje so hodili čez most, ob obali, po bulevarju. So bili med njimi morda tudi takšni, ki jih je bil poznal Crossman in v katerih življenja bo moral zdaj vdirati on — Kirk Fanning? Natakar mu je prinesel coquiles st. Jaques in medtem ko je Fanning jedel meso školjke, ki je bilo slonokoščene barve, je v mislih obnavljal spomine minulih tednov, spominjal se je besed, ki mu jih je dejal šef v Washingtonu. — O — »Menim, da še nisem nikoli nikomur zaupal kakšno zadevo, ki bi o njej vedel tako malo dejistev, 'kakor v vašem prinleru, Fanning. Tu je vse, kar imamo.« Šef je odprl tanko mapo: »Cros- sman. Jefferson Crossman. Edinec. Starši živijo v Bostonu. Oče je hišnik v neki predmestni vili. Najbolj pomembna dejstva iz ,Qrossimg!noyih mladihJe;l5.r?3Jdet|e tu na.prvi strani. Zapomnite si \yse. Imena, kraje, datume.« Fanning je prikimal. »Po šoli je odšel Crossman v letalstvo Združenih držav. Nje- gova nadarjenost: čitanje in risanje zemljevidnih kart. Kasneje je padel kot navigacijski častnik nekega bombnika, čigar oporišče je bilo v Veliki Britaniji. Letalo so sestrelili kakšen teden dni po njegovem petdnevnem dopustu v Parizu. Vsi člani posadke so bili mrtvi. Po smrti so jih vse odlikovali z ustreznimi odlikovanji.« »Zveni zelo vsakdanje«, je pripomnil Fanning. »Malokdo živi vse življenje vsakdanje, tudi Crosman ni iz- jema.« Fanning je potrpežljivo poslušal, kaj še bo zvedel. »Ponoči osmega novembra štiriinštiridesetega je poletel Cros- smanov bombnik v napad.« Šef je pogledal Fanninga. »Pri tem poletu so zapazili v Severnem morju nemško podmornico, ki se je očitno počutila varno pred vsakim napadom. Preveč varno. Nemcem je še uspelo, da so podmornico zaprli, a še preden so se mogli potopiti, jih je Crossmanov bombnik zadel. Ko se je vrnila posadka bombnika v London, so poročali kakor običajno. Naši agenti so nas bili že obvestili o tej podmornici. Vedeli smo tudi, kakšen tovor je plovila ... « »Tovor?« se je začudil Fanning. »Opij.« Fanning se je zvedavo vzravnal na stolu. »Da, podmornica polna opija. Za bolne in ranjene. Prvovrstno blago. Danes vredno milijone.« »Ce je opij še dober.« »Je. In kolikor dalje leži tam spodaj, toliko več je vreden. Vsako leto je teže, da bi uvažali ilegalno opij z daljnega vzihoda.« »In kdo namerava upleniti ta zaklad?« Šef se je nasnlehnil. »To boste morali ugotoviti vi, Fanning. Vemo za skupino nek- danjih francoskih nacistov. Tudi za francoske gangster je vemo. Morda se za opij zanima še tudi kdo drugi. Toda kakorkoli že, slednjič bo prišel del tega opija v Združene države in to moramo preprečiti.« Fanning je prikimal. »Samo, kako so prišli ljudje tej zadevi na sled?« Šef je vzel list papirja iz mape in sc udobno naslonil. »Pre- čital vam bom.« Mrko je pogledal na polo, ki je bila popisana s pisalnim strojem. »Prizadeti je prispel v Pariz desetega decembra 1944. Najel si je sobo v hotelu Couronne, Rue des Acacias. Petnaj- stega decembra se je izselil iz hotela. Še istega dne se je vrnil v Anglijo.« Šef je vrnil list v mapo. »In?« je vprašal Fanning. »Med poletom in napadom na podmornico je Crossman upo- rabljal običajno vojaško karto, ki je nanjo vrisal samo smer poleta bombnika. Toda preden je vrnil karto svojim predpostav- ljenim, je prerisal kopijo, na kateri je označil tudi mesto, kjer je bombnik potopil podmornico. To kopijo je izrisal — zase. Vse kaže, da je bilo posadki jasno, kakšen tovor prevaža podmornica in Crossman se je zavedal, kakšno vrednost ima njegova kopija.« -4 — Fanning je molčal. »Menimo,« je nadaljeval šef čez nekaj časa, »da je vzel Cros- sman kopijo s seboj na dopust. Ce bi ga bili pri tem zalotili, bi prišel pred vojaško sodišče. Izvirna karta je danes v arhivi voj- nega letalstva.« »In kopijo naj bi odnesel Crossman s seboj v Pariz?« je po- novil Fanning. »Prepričani smo, da jo je prodal. Verjetno nekemu Francozu. In ta prodaja danes vsakomur, ki je pripravljen plačati dovolj velik znesek, nadaljnje kopije. Ponarejene kopije z napačnimi po datki o položaju potopljene podmornice. Točno vemo, da takšne karte obstajajo, a še vedno nam ni uspelo, da bi nam prišla kakšna izmed njih v roke. Zadnjega izmed naših ljudi, ki bi nam naj eno oskrbel, so Ubili. Pred enim tednom. Domnevna prometna nesreča na Place Pigalle.« Fanning je bil trdo vzgojen mož. Poznal je pravila igre v svo- jem poklicu. A kljub temu ga je lahko spreletelo po hrbtenici. , »Ta primer raziskuje francoska policija«, je nadaljeval šef. »Vas se nič ne tiče. Vaša naloga je: poiščite moža, ki ima izvirno Crossmanovo kopijo. Karto, na kateri je zarisano pravo mesto potopljene podmornice. Poiščite ga in mu odvzemite karto!« Tišina. V pisarni, ki je bila urejena z vojaško natančnostjo, se je zmračilo. Šel je prižgal namizno svetilko in je obrnil tako da je lahko videl Fanninga v obraz. »Kje naj začnem?« je vprašal Fanning. »Iti morate po sledi umrlega. Ugotovite, kaj je počel Cros- sman štiriinštiridesetega tistih pet dni v Parizu. Koga je obiskal? Komu bi bil mogel prodati svojo kopijo karte?. »Zgodba je stara več kot dvajset let!« »Poiskati morate kakšnega človeka, ki se bo spominjal Cros- smana. Ta vas bo lahko, pripeljal k drugemu in tako dalje.« »Smem vprašati, zakaj ste prav mene izbrali za to nalogo?« »Ce bi Crossman še danes živel, bi bil približno v vaših letih. Razen tega ste mu vi najbolj podobni. Biti morate Crossman — Jefferson Crosmman, iki se je vrnil v Pariz, da bi poiskal in ob- novil stara prijateljstva.« Šef je vrgel na mizo neko sliko. Fanning si jo je ogledal in ugotovil, da je bila zares neka podobnost s slikami iz njegove mladosti. »In Crossmanova družina?« je vpra- šal. »Obvestili smo jo. Kljub temu menim, da bi bilo prav, če odpotujete v Boston na kratek obisk k "staršem, da zberete nekaj vtisov. To bi moglo samo koristiti vaši nalogi. In še nekaj: znajti se morate, ne da bi iskali kakršnokoli pomoč. Samo v primeru, da bi v Parizu zašli v nepremagljive težave, pokličite tole šte- vilko.« šef je dal Fanningu listič. — O — Fanninga je zdramil iz spominov natakar, ki je odnesel pra- zen krožnik in postavil predenj novo jed: toumedos perigueux s prvimi beluši sezone. K temu bordojec. VABIMO VAS NA IZLETE: 1. 13-Uuevno potovanje z luuksuzno motorno Igjjo vi>idmaclja. v oktobru »PO SREDO- jXMWj-^. Prijave do 15. septembra 1966. 2. Farmacevti pozor! 8-dnevno potovanje z i •vtonom na strokovno ekskurzijo v MOSKVO ,0 LENINGRAD v avgustu. Prijave do 15. julija 1966. 3. IdnevnJ avtobusni Izlet na BELOPESKA JEZERA. OSOJSK.O in KLOPINJSKO JEZE- RO. 4. S-Uuevno potov&nje t let^tlom v SOV- JETSKO ZVEJ.O » sepicaibru 1^. 5. MOTORIZIRANI TURISTI! Pripravili jmo vam zelo ugodne počitniške aranžmane y PORECU in ROVINJU. 6. 10-dnevno potovanje z avtobusom in vla- kom od 12. do 22. septembra po JU2NI FRANCIJI in OGLED BIKOBORB. Prijave do 15. julija 1966. 7. Obiščite CARIGRAD in SOFIJO! 10-dnev- q] avtobusni izlet v času od 28. avgusta do i, septembra 1966. Prijave do 15. julija 1966. g. Preživite septembra 8-dnevni dopust na AŽURNI OBALI. Prijave do 30. julija 1966. 9. V času od 1.—9. oktobra 1966 6-dnevno avtobusno potovanje na ogled mednarodne razstave PHOTOKINA V KOLNU. Prijave do 10. avgusta 1966. 10. 6-dnevno avtobusno potovanje v UM- BRIJO. Prijave do 5. avgusta 1966. 11. Preživite del svojega dopusta s 4-dnev- nim križarenjem med KORNATI. 12. KOLEKTIVI IN INDIVIDUALCI! Prijav- Ijajte se za 2 ali 3-dnevne izlete v TRST io BENETKE. 13. 2-dnevnl avtobusni izlet na GROSS- GLOCKNER. 14. 2 ali 3-dnevni izlet v BUDIMPEŠTO. 15. 2 ali 3-dnevnl izlet na DUNAJ. 16. 1-dnevni izlet v TRST. Prijave do za- ključenega števila. 17. 8-dnevno potovanje v oktobru v PARIŠ, Prijave do 10. septembra 1966. 18. 6-dni po AVSTRIJI, ŠVICI in ITALIJI v času od 25. —30. avgusta 1966. Prijave do 25. julija 1966. 19. Tradicionalno jesensko 9-dnevno poto- vanje z vlakom v LONDON, ROTTERDAM in AMSTERDAM. Prijave do 10. avgusta 1966. 20. V času od 17.—23. avgusta 1966 7 dni po ALPSKIH PRELAZIH ŠVICE. Prijave do 15. julija 1966. KOLEKTIVU Poslužujte se našita kvalitet- olh prevozov, ki Vam jih nudimo po zelo mlžanib cenah v najsodobneje opremljenih »vtobusih tipa »MERCEDES«. PRED VSAKIM POTOVANJEM ALI IZLE- TOM OBIŠČITE TURISTIČNO PODJETJE .KOMPAS. CEUE, TOMŠIČEV TRG I. TEL. iJ-SO. mali oglasi PRODAM .MOTORNO kosilnico BCS 8 KS v dobrem ■^ianju prodam ugodno. Franc Srtiole, Sod- na vas 21, Pristava pri Mestinju. TELEVIZIJSKE in UKV antene prodam. Par- tizanska 24. TRI fotelje prodam. Naslov v upravi lista. ČEBELNJAK za 24 panjev z dvojno steno krit z opeko s 13. Žnideršičevih panjev proda: Berti Rebol Šempeter v Savinjski dolini (restavracija Sribar). 3 NOVE gume za Fiat 750; 2 dunlop in 1 »MICHELIN« proda: Kolar, Pilštanj 18. STANOVANJE SOBO in kuhinjo potrebujem! Nudim za 500.000 din deviz. Ponudbe pod »DEVIZE«. OPREMLJENO ali prazno sobo iščem. Eva Korent, Pankrac 3, Griže. ZAKONCA iščeta sobo in kuhinjo. Ponudbe pod šifro »PLAČAM DOBRO«. DEKLETA sprejmem na stanovanje. Naslov v upravi lista. SOBO zamenjam za enako ali za sobo in ku- hinjo. Alojz Grajžel Celje, Cankarjeva 11. Solidnemu mošken>u odam opremljeno sobo. Naslov v upravi lista. ZAPOSLITEV AVTOKLEPARSKEGA pomočnika sprejmem AVTOKLEPARSTVO URBANC Mozirje. PEKOVSKEGA pomočnika za samostojno vo- denje obrti in vajenca sprejmem. Stanova- nje in hrana v hiši. Ponudbe na upravo lista pod »DELO«. Razno GENSKO črno rabljeno kolo vrnite proti na- gradi lastniku dijaku. Naslov pustiti v upravi lista. GOSPODINJITI ali negovati grem starejšo Osebo dnevno od 9—14. ure. Že zavarovana. Ponudbe pod »25.000«. ENODRUŽINSKO hišico zamenjam za dvo ali trosobno komfortno stanovanje v centru. Naslov v upravi lista. 'A dober moped dam poceni novo stavbno ali drugo pohištvo. Naslov v upravi lista. ODSTOPIM vrstni red »SPAČKA«. Rok do- bave oktober 66. Naslov v upravi lista. ''NAJEM oddam odlično vinsko klet 130 m-). Ponudbe na upravo lista pod šifro «KLET«. '^^AžO na Otoku oddam najboljšemu po- j.nudniku. Naslov v upravi lista. OPOZARJAM vsakogar pred nakupom premič- nin in nepremičnin, ki jih prodaja moj mož Ciril Vehovar, ker sem solastnica. Opo- zarjam tudi, da nisem plačnica njegovih dolgov. Marija Vehovar, Celje, Cesta v Lo- krovec 40. Cenjene goste obveščam, da bo GOSTILNA CULK na Lavi Zaprta od 9. do 29. julija zara- di dopusta in preureditve. Se nadalje priporočam Marica CuHk Sptošna bolnica Celje — bolniška enota Novo Celje razpisuje prosti delovni mesti: 1 malerialnega knjigovodje 2 kvalindrani kuharici za pripravljanje dietne lirane » Kai-ididati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še te posebne pogoje: Za delovno mesto pod tč. 1 — ekonomska srednja šola z nekaj let prakse; za delovno mesto pod tč. 2 — ustrezna kvalifikacija z nekaj let prakse. Na prosti delovni mesti bodo sprejeti delavci za nedoločen čas z zaposlitvijo s polnim delovnim časom 7 ur. Prijavo s kratkim življenjepisom, kolkovano s 50 S-din dr- žavne takse in dokazilom o izpolnjevanju zahtevanih pogojev mora delavec, ki se želi zaposliti, poslati v roku 15 dni od dneva objave razpisa na upravo Bolniške enote Novo Celje, p. 2alec. obvestilo Komunalni zavod za socialno zavarovanje Celje obvešča, da bo po sklepu 9. redne seje sveta zavoda z dne 30. junija 1966 od 1. julija 1966 dalje posloval vsak dan od 6. do 14. ure, za stranke pa izključno ob PONEDELJKIH in SREDAH od 6. do 12. ure. Službe, ki imajo stalen opravek s strankami (sprejemna pi- sarna in prijavno-odjavna služba) pa bodo sprejemale stranke vsak delovni dan od 6. do 12. ure. Prosimo vse, da obvestilo vzamejo z razumevanjem na znanje! OBVESTILO Zaradi montažnih del v avtomatski telefonski centrali v Celju bodo v soboto, dne 9. t. m. od 12. ure dalje in v nedeljo do 18. ure manjše prekinitve posameznih telefonskih naročniških telefonov vključenih v ATC Celje. Prosimo telefonske naročnike, da to z razumevanjem sprejmejo na znanje. Podjetje za PTT promet Celje Obrtno gradbeno podjetje »Remont« Celje — Cesta na Ostrožno 8 razpisuje prosta delovna mesta ^ 1. GRADBENEGA TEHNIKA s prakso v gradb. operativi 2. GRADBENEGA DELOVODJE 3. VEC ZIDARJEV 4. DVEH MIZARJEV Pogoj je odslužen vojaški rok. Podjetje ima uvedeno poskusno delo. Stanovanja niso zagotovljena. Razpis velja do zasedbe de- lovnih mest. Komisija za kadre pri tovarni perila TOPER Celje razpisuje prosto delovno mesto VRATARJA Kandidat mora poleg splošnih izpolnjevati še tele posebne pogoje: — dokončana osemletka, — odslužen vojaški rok. Za zgoraj razpisano delovno mesto je po Pravilniku o de- lovnih razmerjih podjetja določeno 3-mesečno poskusno delo. Rok prijav je 15 dni od dneva objave razpisa. Prijave sprejema splošno kadrovski sektor podjetja. ZAHVALA Primariju interncg^ ottdelka celjske bolnice dr. Rojniku in dr. Drnvvšku prisrčna hvala za trud, požrtvovalnost in nesebično pomoč pri zdravljenju moje bolezni. Zahvaljujem se tudi medicinskemu In strežnemu osebju. Vsem skupaj prisrčna hvala! Hvaležni pacient — Jakob Leskovšek, Lesič- no! »Kupujemo nove avtomobile vseh znamk« CELEIA COMMERCE, Celje, Gle- dališka 2, tel. 34-88. Valilnica v Naklem pri Kranju prodaja poleg ostalih enodnevnih piščancev vsako sredo tudi sa- me petelinčke stare en dan do pet tednov po ceni od 0,60 do 2 N-din za 1 komad. Piščance pošiljamo tudi po že- leznici. * Valilnica Naklo Tkalce in tkalke iščemo od 25. 7. 1966 za karirasto blago. Soba je na razpolago. Ing. Harald Kavvann, Stainz bei Graz, AUSTRIA. Zveza ribiških družin Celje raz- pisuje prosto delovno mesto ri- biškega čuvaja za potok Lučnica in valilnico v Podvolovljeku pri Lučah. Interesenti naj se javijo pis- meno ali osebno v pfsami med uradnimi urami vsak ^rek, če- trtek in soboto od 8. do 12. ure — Gledališka ul. št. 2, soba 57, II, nadstropje. IZLETNIK CELJE ZES^đpTVO. bCJDIMPBi7A — ^vcdneval »t cSa» nI Izleti m kol-^ktiv« 1b p<>jaipe.mi.b/, f.KTua lx>tova.nja po dogovora. BENETKE — TK.EVISO — VDIHE — GORI- CA -- TRST, dvodnevni avtobusni izie:! a kolektive in pcsaincznike. TRST — MmARJARE, enodnevni avtobn- sni Izltfi m kolektive ic posaaie/niic- CELOVEC — VRB3KO JEZERO — GOSPO SVET3KO MJLJE, .?noui»e\ti; avtobijvn' izle?: datum po dogovorni. DUNAJ — ER.\X1SLAVA - BUDIMPEŠTA, tridnevni avtobusni iz- leti za kolektive ip posameznike. Datum po- tovanja po dogovoru. RIM — FIRENCE — BENETKE, 9-dnevno potovanje z avtobusom dne 13. maja, 17. ju- nija, 8. julija, 2. septembra in 7. oktobra 1966. Prijave sprejemamo do vključno mesec dni pred pričetkom potovanja. CAPRI — NAPOLI — RIM - BENETKE, 9-dnevno potovanje z vlakom dne 21. jimija in 16. septembra 1966. Prijave sprejemamo do vključno mesec dni pred pričetkom po- tovanja. PARIZ — NICA — MONTE CARLO — MI- LANO — BENETKE, 11-dnevno potovanje z vlakom dne 19. maja, 23. jimija, 21. julija, 25. avgusta, 22. septembra in 20. oktobra 1966. Prijave sprejemamo do vključno mesec dni pred pričetkom potovanja. SOLUN — ISTAMBUL — SOFIJA, 8 dnev- no potovanje z avtobusom dne 22. maja, 26. junija, 17. julija, 14. avgusta, 18. septembra in 9. oktobra 1966. Prijave sprejemamo do . vključno mesec dni pred pričetkom potova- nja. PO JUŽNI ITALIJI, BARI — NAPOLI — POMPEJI - COSENZA - MESINA - TA- ORMINA — CATANIA — PALERMO — CA- T/VNZARA, 12-dnevno potovanje z avtobusom dne K>. maja, 18. junija in 10. septembra 1966. Prijave sprejem.^imo do vključno mesec dni pred pričetkom potovanja. BUDIMPEŠTA — KRAKOV — VARŠAVA — BERLIN — PRAGA — DUNAJ, 10-dnevno potovanje z avtobusom dne 18. maja, 13. ju- lija, 28. septembra in 5. oktobra 1966. Pri- jave sprejemamo do vključno mesec dni pred pričetkom potovanja. PO SOVJETSKI ZVEZI, vsak mesec 12-dnev- na potovanja z vlakom in letalom. Udeležen- ci teh potovanj si bodo ogledali MOSKVO, LENINGRAD, KIJEV, RIGO in JALTO. Vse programe in informacije navedenih po- tovanj zahtevajte v našem turističnem oddel- ku na TITOVEM TRGU 3 ter v poslovalnici Velenje, Krško, Mozirje in Krapini. IZLETNIK organizira potovanja po tu in inozemstvu z modernimi turističnimi avto- busi. IZLETNIK posreduje v najkrajšem £asu nabavo potnih listov in tujih vizumov. IZLETNIK rezervira postelje v spalnih va- gonih, prodaja vozovnice za letalski promet , za tu in inozemstvo. IZLETNIK menja tuja plačilna sredstva. Za cenjeni obisk se priporoča IZLETNIK CELJE tel 2M1 TURISTIČNE OBJAVE ZASEDENOST KAPACITET Dovolj prostih mest je v vseh gostiščih in pri zasebnikih v Gornji Savinjski dolini, za- sedeno je zdravilišče Rog. Slatina, prostor pa je še pri zasebnikih v Rogaški Slatini in v notesih zaravillško gostinskega podjetja Rog. Slatina. Dovolj prostora je v zdravilišču Dobrna. Za sobote in nedelje je potrebna rezervacija v hotelu Evropa in Celeia ter Pa- ka v Velenju. KOLEDAR PRIREDITEV 10. julija DAN SAVINJSKIH RIBIČEV in zaključek turističnega tedna v Mozirju. 15. do 24. julija CELJSKE GRAJSKE IGRE s predstavami na celjskem Starem gradu. 9. iulija otvoritev turistične postojanke NA GRIČKU pri Celju. 16. In 17. julija MEDNARODNI PLESNI TUR.NIR V VELENJU — priredi Turistično društvo Velenje. 17. do 24. julija TURISTIČNI TEDEN V ŠOŠTANJU. 31. julija izvolitev MISS ROGAŠKA SLATI- NA 1966 na velikem rogaškem plesu, ki ga prireja Turistično društvo Rog. Slatina. 21. do 24. julija DAN PIVA IN CVETJA LAŠKO — prireditelj turistično društvo. GODBA, PLES, RAZVEDRILO Na CELJSKEM STAREM GRADU vsako ne- deljo narodno zabavna glasba, v vseh gostin- skih obratih pa je ob sredah, sobotah in ne- deljah zabavna glasba za domače prebivalce in turiste. KOPALNI BAZENI Odprti so vsi kopalni bazeni na našem pod- ročju. Kopalni čas dnevno od 8. do 19. ure, vstopnina od 150 do 250 starih dinarjev za odrasle in od 50 do 100 starih dinarjev za otroke. Da boste imeli klobuk pripravljen za jesenski čas, ga ne spravite v omaro, temveč ga oddajte v čišče- nje in popravilo klobucarstvu TOMAŽIN — celje, Tomšičev trg 17, kjer izdeluje po naročilu tudi nove moške in otroške klobuke in razne športne čepice. TOVARIŠI, POZNATE TA KRAJ? Da, niste se zmotili. To je »planta- ža« — velil(anski prostor — tovar- na zdravilnili zelišč v Dacliau. To je obsežna zemlja, ki je globoko pre- pojena z znojem in krvjo; ta del je ves pognojen s ciovsiekmitripui iz teh so rasla zdravilna zelišča za »čisto raso«. Tu, ob tej plantaži so se sprehajale žene »višjerasnikov«, v rokah so nosile torbice iz človeš- ke kože; svoje vrtove so gnojile s človeškim pepelom, kf so jim ga vsak dan dajali v bližnjem kremato- riju, njihovi otroci so pljuvali na iz- mučene kolone... Tisoč petsto okostnjakov je vsak dan z zadnjimi močmi vleklo utru- jene noge po tej tlakovani poti. Ti- soč petsto okostnjakov — sužnjev je vsak dan preklinjalo to pot. Veči- na od teh tisoč petsto številk ni ve- dela ali se bo zvečer vrnila v tabo- rišče ali bo jutri še šla po tej pre- kleti poti... Nekaj nad dvajset let je minilo. Pravijo, da bi morali pozabiti pre- teklost. Pozabiti preteklost, ki zno- va postaja sedanjost? Nepolnih 30 km od tod, od krvavega spomenika preteklosti je vas Reicherstshaus. V tej vasi je danes župan »Herr« Paul Schoeftlmeier, velik, koščen moški s težkimi rokami, bivši podoficir slavne divizije, ki se je v drugi sve- tovni vojni proslavila v francoski vasi Oradou, kjer so Nemci nagnali vaščane v cerkev in jih žive zažgali. V tem Reichertšhausu so vsi va- ščani nacisti; 92 odstotkov jih je pri zadnjih volitvah glasovalo za »poštenega«, človeškega župana, za NDP (nacionalno demokratsko stranko). Ne, niso pozabili. Kar dober spo- min imajo; spomin na preteklost, na Uachau |in na druga monsca, mučilišča, na krematorije na vse, kar je sodilo v njihova zločinska početja. Pozabiti? Pozabiti na preteklost, da bi lahko nastala nova krvava se- danjost? Tisoči, so ostali na tem kr- vavem ozemlju, ko smo odhajali so nam izpod zemlje poslali zadnji po- zdrav: »Ne pozabite na nas! Ne po- zabite na preteklost, da se ne bo vrnila še bolj krvava!« -eč ROMINA - NIC BREZ MAME štirinajstletna Romina Povver, hčerka slovitega, pred leti umrlega zvezdnika Tyrona Povverja, je že nekaj časa v središču pozornosti v Rimu. Deklico nenehno nadzoruje mati — pa je tudi tale posnetek nastal z njeno privolitvijo. Sicer pa je ob poplavi raznih sex bomb vsiljive izzivalnosti takšna lirična erotika kar izjemna. Kdor pa v tem ljubkem prizorčku na desni vidi kaj drugega kot liriko, mu na levi ponujamo simbol njihovih vidikov. Letos bodo priredili dan hmeljar- jev v Braslovčah. Praznovanje or- dobna praznovanja prirejajo tudi ganizira tamkajšnje društvo. Po- drugod po svetu, zlasti v Nemčiji in Čehoslovaški. Braslovče in bližnja okolica so najmočnejše področje proizvodno področje hmelja v dolini. Razgled s hribčka na trgu, kjer bo prireditev, na obširna hmeljišča, bo edinstven. Na sliki: prizor z zadnjega Hmeljar- skega likofa v Preboldu. Mala križanka Vodoravno: 1. mlečni izdelek, 6. naziv za tajne, ekskluzivne regilioz- ne organizacije, 8. vrsta igre na sre- čo, 9. površinska mera, 10. žensko ime, 11. orodje žanjcev, 12. avtomo- bilska oznaka Kranja, 13. ime reži- serja Kazana, 14. veliko mesto v Ka- liforniji, središče železarske, indu- strije, 16. votlina, ki jo izpolni rud- ninska snov, ki vanjo priteka. Navpično: 1. srbsko moško ime, 2. ime igralke nemega filma Nielsen, 3. troštevilčno število, 4. kemični znak za litij, 5. glasbilo iz gline, 6. brezalkoholna pijača, 7. začetnik di- nctstije Arpadovičev, 11. sestaVine piva, 13. ime grafika Justina, 15. za- četnici priimka in imena slovenske- ga pesnika in pisatelja (Strah in pogum). Zakrinkana vojna VOHUNSKE ZGODBE IZ H. SVETOVNE VOJNE (31) Zdravnik specialist ga je zelo podrobno pre- gledal, kakor še dotlej noben drug zdravnik. Pregled je trajal poldrugo uro. Med pregledom mu je zdravnik zastavil cel splet vprašanj, za kakšnimi boleznimi so bolehali člani njegove družine, o tem, kako preživlja vojno, pa kako je Živel pred vojno in še o vrsti drugih stvari, ki so se zdele podpolkovniku — nestrokovnjaku na tem področju — popolnoma nebistvene. Pre- tipal ga je po vsem telesu, poslušal povsod s stetoskopom. Pregledal srce, pljuča, hrbet, skrat- ka vse telo od pet do glave. Toda kot specialist za čisto drugačno področje je moral podpolkov- nik vendarle priznati svoje občudovanje za to- likšno doslednost in sistematičnost. Medtem ko se je oblačil, je zdravnik načeč- kal diagnozo na list papirja, ga podpisal, vtaknil v ovojnico, ki jo je zapečatil in mu jo predal v roke. Na videz malomarno mu je dejal, naj se takoj vrne v Anglijo in preda diagnozo svojemu osebnemu zdravniku. Toda podpolkovnik je v svoji karieri zasli- ševal preveliko raznovrstnih ljudi, da bi mogel zdaj verjeti njegovemu na videz ravnodušnemu zadržanju. Razen tega je vsak človek, kadar gre ?,a njegovo zdravje, sila občutljiv za vsako spre- membo v glasu sogovornikov. »Doktor, nisem otrok,« je dejal. »In razen tega mislim, da nisem bojazljivec. Zato vas pro- sim, da mi poveste odkrito, kaj je z menoj.« Zdravnik je začel nekaj mrmrati in se izogi- bati določenemu odogvoru ter se nazadnje izgo- voril s poklicno etiketo. »Naj vzame vrag to vašo etiketo,«^ se je raz;^ buril podpolkovnik. »Razen tega, saj bom itak zvedel, kaj mi je, ko pridem v London, kajne? Zato mi preprosto povejte kar zdaj, kaj je Z menoj!« Skomignil je z rameni. »Prav, če me že silite, vam bom povedal. Mislim, da bolujete za rakom na želodcu v visokem stadiu, razen tega imate dva sekundarna tumorja na pljučih.« Podpolkovnik je občutil, kako se mu je že ob sami besedi »rak« zaustavilo srce v prsih. »le že prepozno za operacijo?« Zdravnik ga je pogledal naravnost v oči. »Bo- jim se, da je že prepozno.« »In kaj mislite, koliko časa bom še živel?« »Na to vprašanje je težko odgovoriti. Pri ne- katerih ljudeh traja to dalje, pri drugih krajše.« »In kaj menite, koliko časa bo to trajalo pri meni?« »Torej, če tako trdovratno vztrajate, da vam odgovorim tudi na to vprašanje, vam bom po- vedal. Mislim, da boste živeli še dva meseca, lahko tudi tri. Cisto točno tega ni mogoče dolo- čiti.« Zdravnik je premolknil in na obrazu se hm je pojavil nasmešek sožalja. »Zal mi je, dra- gi moj, da sem vam moral povedati tako ža- lostno vest, toda sami ste trdovratno zahtevali, da vam povem resnico. Zbogom in — srečno!« Podpolkovnik se je pozdravil z zdravnikom in potem se je, ne da bi sam vedel, kako, znašel na ulici; Nenadoma je zaznal tisto posebno ob- čutljivost, ki je lastna na smrt obsojenim. In ko je stal ter globoko vdihaval zrak v pljuča, ki so se, kakor je bilo mogoče sklepati, že razpadala zaradi zahrbtne bolezni, se je spomnil, da bo čez dva dni božič. Njegov zadnji božič. Taval je po ulicah Bruxellesa kakor brez ci- lja in volje, a vsakič, kadar je z roko segel v Žep, so ga ostri robovi ovitka spomnili, da je nekoliko trenutkov bliže svojemu koncu. Sled- njič se je odločil, da odide v centralo protiobve- ščevalne službe in zaprosi za potni nalog. Hotel je nemudoma odpotovati, a zaradi bližnjih praz- nikov so bila vsa mesta v avionih zasedena do 27. decembra. Potrt je odšel v vojaško kantino, kjer se je srečal s svojimi znanci. Svoj nenadni odhod v Veliko Britanijo je moral nekako pojasniti, vsaj najbližjim prijateljem. Toda kaj hitro se je raz- vedelo in tovariško sožalje angleških častnikov je bilo nepopisno. Četudi se je skušal na božič- nem praznovanju s svojimi prijatelji razvedriti, je vendarle čutil, da je med vsemi živimi kakor nem opomin smrti. Sedemindvajsetega decembra je odletel v London in njegova prva pot je bila k osebnemu zdravniku. Ko je ta prečital diagnozp, se je zres- nil in ga vprašal: »Predvidevam, da vas je vojni specialist tudi rentgensko pregledal, preden je zapisal tako resno diagnozo, kajne?« »Ne, ni me rentgensko pregledal!« »Kaj? Ni vas rentegnsko pregledal? Kako si je potem upal z.apisati tako hudo diagnozo, če vam ni dal piti barija in vas ni rentgensko pre- gledal? Iskreno vam povem, dragi moj Pinto, pri današnjem pregledu nisem našel v vas niti trohice raka, četudi ne morem reči nič določe- nega, dokler vas ne pregledam podrobno in še dobim rentgenski pregled. Tako hiter zaključek pač ne mroemo sprejeti, vsaj mi civilni zdrav- niki ne, dokler se dokončno ne prepričamo. Morda je to drugače pri vašiJi vojaških specia- listih?« se je hudomušno posmihal. Podpolkovniku se je začel oh teh besedah topiti led okoli srca in drobcen žarek upanja se je znova prižgal v njegovih mislih. »In kaj zdaj?«, je vprašal.