t r Požtnina plačana v gotovini MtMrmrm f Leto V. (XII.), štev. 110 Maribor, pondeljek 18. maja 1931 izhaia razun nedeije n praznikov vsak dan ob 16. ur Račun pri poštnem ček. *av. v Ljubljani št. 11.409 ^»Ija mesečno preieman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn.2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglasi po larifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4 V Ženevi 6o se zbrali zopet evropski državniki na resna in važna posvetovanja. Od 15. t. tn. je zasedala komisija za evropsko unijo, danes pa se otvarja zasedanje Sveta Društva narodov. Državniki, zbrani v Ženevi, nimajo pred seboj prav nič rožnatega mednarodnega položaja v Evropi: neuspeh pomorskega sporazuma, nemško avstrijski bluff s carinsko zvezo, stremljenje Nemčije po reviziji reparacijskih plačil, notranjepolitični dogodek v Franciji povodom volitve predsednika republike, ki pomeni oslabljen je pacifizma in jačanje nacijonalizma, vse to so problemi, ki stoje kot . silne ovire na potu do evropske konsolidacije. Pogajanja za pomorski sporazum med Francijo, Veliko Britanijo in Italijo so še vedno na točki, ki ne daje izgledov na uspeh. Dne 1. marca na brzo roko sklenjeni sporazum se je izkazal, čim so pristopili strokovnjaki k njegovi končni stilizaciji, kot nedostaten in površen. Neuspeh akcije za pomorsko razorožitev bo odjeknil tudi v akciji za splošno razoro-Žitveno konferenco, ki bi se imela sestati 1. 1932. Danes je že odprto vprašanje, ali bo do te konference sploh prišlo. Vprašanje nemško-avstrijske carinske unije je vsaj že v toliko razčiščeno, da je Nemčija pristala na predložitev stalnemu mednarodnemu razsodišču v Haagu, ki naj prouči pravno stran načrta, v koliko je v skladu z mednarodnimi in mirovnimi pogodbami. Svet Društva narodov sam bo pa razpravljal o politični strani z vidika, da-li nova carinska zveza pomeni nevarnost za mir V Evropi. Morebitno proučevanje načrta z gospodarske strani ne obeta praktičnih rezultatov, ker se Nemčija enostavno postavlja na stališče, da je storila to, kar so predlagale že neštete mednarodne konference: ureditev medsebojnih odnošajev na temelju preferenčnega sistema. Pojavlja se sicer trditev, da Nemčija sploh ne misli resno s carinsko unijo, am-Pak da je samo iz taktičnih razlogov vrgla to vprašanje na tapet, da bi mogla tem bolj sigurno uspeti v zanjo bolj važnih vprašanjih: v vprašanju revizije reparacij jn dobivanja inozemskih krediti plo^n° se pričakuje, da bo Nemčija prišla v doglednem času z zahtevo po sklicanju nove reparacljske konference. Vse to so seveda vprašanja, ki stoje dejansko tako, da je Nemčija tista, ki zahteva, in Francija ona, ki bi morala dati- Zato je razumljivo, če se je zadnji Čas pojavil v Franciji močen pokret nezadovoljstva proti Briandovi politiki »odpovedovanja«, da je ojačanje nacijonalizma prišlo do izraza pri volitvah predsednika 13. t. m. Ni še gotovo, ali bo Briand zapustil Ženevo in se umaknil. Gotovo pa, je, da bi njegov umik pomenil spremembo celega razvoja Evrope. Komisija,za evropsko unijo je soglasno sprejela ijovo ustavo za svoje delovanje, ki določa, da je ta evropski odbor le organ Društva narodov. Tudi je sprejel odbor važen sklep o sodelovanju Rusije, Turčije, Gdanske in Islanda v gospodar- Madžarska revizijska propaganda GROF BETHLEN O POTREBI MIRN E REVIZIJE MIROVNIH POGODB NA PODLAGI PLEBISCITA PO WILS0N0VIH NAČELIH. BUDIMPEŠTA, 18. maja. V zvezi z včerajšnjim manifestacijskim zborovanjem za revizijo mirovnih pogodb je podal ministrski predsednik grof Bethlen poročevalcu pariškega »Excelsiorja« daljšo Izjavo, v kateri je med drugim na-giašal, da madžarski vladi posameznosti avstrijsko-nemškega carinskega dogovora še niso znane in zato Madžarska tudi še ne more zavzeti končnega stališča. Ni še znano, kako stališče boste zavzeli Avstrija in Nemčija napram načrtu agrarne unije podonavskih držav, ki je za Madžarsko pravo življensko vprašanje. Po mnenju grofa Bethlena je evropska unija, kakor si jo zamišlja Briand, vsekakor izvedljiva, toda le pod pogojem, da se vpostavi popolna enakopravnost in suverenost vseh evropskih držav. Ovire političnega značaja ne bo težko premagati, ako se sprejme nače- lo mednarodnega razsodišča. Temeljna linija madžarske mednarodne politike je mirna revizija mirovnih pogodb na podlagi ljudskega glasovanja po Wilsonovih načelih. Kar se tiče dinastičnega vprašanja, pa je grof Bethlen mnenja, da bo madžarski narod rešil to vprašanje sam, vendar šele takrat, ko bo zopet dosegla svojo popolno svobodo. 4® mrtvih in 1.000 ranjenih V EGIPTU SO SE VRŠILE VČERAJ KRVAVE VOLITVE. - ŠTEVILNI SPOPADI NACIJONALISTOV Z VOJAŠTVOM IN POLICIJO. KAIRO, 18. maja. Po vsem Egiptu so se vršili včeraj povodom volitev krvavi spopadi policije in vojaštva z razjarjenimi ljudskimi množicami. Le malo je večjih krajev, kjer ne bi tekla kri. Po dosedanjih poročilih je bilo včeraj 46 oseb ustreljenih, nad 1000 pa ranjenih, vendar pa še manjkajo podrobnejša poročila. Policija in vojaštvo, ki jima je bi- lo poverjeno vzdrževanje reda in miru ter sta bila močno ojačana, sta se brez usmiljenja posluževala pušk in si je le tako mogoče razlagati vel. število žrtev. Končna liNuidacifa agrarne •t? farme BEOGRAD, 18. maja. Te dni dobi zakon o likvidaciji veiike posesti v naši državi končno svojo stilizacijo iti bo zakon v kratkem podpisan in objavljen. Zakon bo veljaven za celo državo. Z njim bo urejena likvidacija vseh onih posestev, ki presegajo su-permaksimum, določen v zakonu o agrarni reformi, v severnih delih države, ter likvidacija agrarnih odnoša-jev v južni Srbiji (člftijski odnošaji). Tako bo poleg že rešenega agrarnega problema v Dalmaciji. Bosni in Hercegovini končno rešen tudi ostali kompleks agrarne reforme na ozemlju Jugoslavije na popolnoma moderni podlagi. Propaganda u C5R za naš lačran Čehoslovaki že od osvobojenja neumorno propagirajo poset našega Jadranskega morja potom predavanj, z objavami slik naših najlepših krajev in s prirejanjem razstav. Zlasti agilna je V Sakadu so razjarjeni nacijonalisti napadli policijsko vojašnico, vdrli v njeno notranjost in ubili tri stražnike. V Aleanmti je prišlo do krvavih pouličnih bojev. Postavljene so bile tudi barikade, za katerimi so se utaborili nacijonalisti. Množico so šele proti večeru razpršili, potem ko je policija s pomočjo vojaštva z naskokom zavzela barikade. Razmeroma še najbolj mirne so bile volitve v Kairu, kjer je »le« 100 ranjenih in 4 mrtvi. v tem pogledu Jadranska Straža v Pragi in ostalih mestih ter Češkoslo-vaško-jugoslovenska liga. Tako je te dni ČJL v Brnu razširila po celi češkoslovaški republiki velik oglas sledeče vsebine: »Ali ste se odločili, da preživite svoj dopust na morju? Dajte prednosti jugoslovenskemu Jadranu! Jugoslovenski Jadran pričakuje slovanske goste. Pokažimo svoje simpatije Jugoslovanom praktično!« Čehoslovaki so bili med gosti na Jadranu že doslej zelo številno zastopani in so se tu že udomačili. Ne dvomimo, da bo ta propaganda še pomnožila števi- lo gostov iz ČSR na Jadranu. ZAČETEK NOVEGA ISLAMSKEGA LETA. SARAJEVO, 18. maja. šerijatsko so dišče je razglasilo, da se novo leto 1350 po islamskem računu začenja danes 18. t. m. Kaj vse kradejo? V noči 17. t. m. je neznan uzmovič iz javnega stranišča na Meljski cesti odnesel že obrabljeno pločevinasto škropilnico, vredno 30 Din. skih razpravah evropskega odbora, dasi te države niso članice Društva narodov. To ie velike važnosti, ker je za ustvarjanje nove organizacije Evrope sodelovanje. teh držav velikega pomena. Zasedanje Sveta Društva narodov, ki se pričinja danes, pričakuje evropska javnost nestrpno. Vse leži v megli negotovosti. Nihče ne ve danes, niti v vpra- šanju razorožitve, niti glede avstrijskega — za enkrat carinskega — »anšlusa« na Nemčijo, kaj prineso prihodnji dnevi. Eno je gotovo: trdna volja, da se sporazum v vseh vprašanjih doseže, še obstoja. Tudi jegotovo, da noben državnik v Žendevi ne bo upal vzeti na se odgovornosti, da bi s svojim postopkom povzročil neuspeli. Studenška nedelja, posvečena lastni feriialni koloniji slaboK ne dece, je potekla manj zadovoljivo. Zbralo se je le malo idealnih mladino-ljubov, ki razumevajo potrebe delavske mladine. Razen dveh, treh častnih izjem1 je Maribor tokrat odpovedal, čeprav so se Studenčani ob vseh prilikah, ko je šlo za slabotno deco, v velikem številu odzvali vabilu. Tudi marsikoga izmed domačinov prireditev Rdečega križa ni mogla privabiti, ker se je vršila v — Sokolskem domu. O takih pojavih bo pa treba še temeljito razmišljati. Vsekakor dan, posvečen mladini, ni uspel v oni meri, kot so to pričakovali prireditelji. — Vinotoči v okolici so pa bili polni. . * Za počitniški dom kraljice Marije pri Sv. Martinu na Pohoiiu sprejema prijave za stranke, katere žele oddati otroke na letovanje v zdrav gorski zrak in dobro oskrbo društveno tajništvo v Strossmayerjevl ulici št. 26 (Dečji dom), kjer dobe stranke vse po*-drobne informacije in tudi prospekt. Stranke naj se čimpreje in pravočasno oglasijo, da se ve Društvo za zdravstveno zaščito otrok in mladine ravnati glede priprav in da izostane nepotrebni pritisk tik pred odhodom, ko so vsa mesta že zasedena. Posebna ugodnost za letošnjo sezijo bo, da bo imela počitniška kolonija stalno navzočega zdravnika, radi česar bodo stranke bolj brez skrbi za otroke. Prvo skupino, ki bo odšla 13. junija, bo vodil upravitelj Dimnik, zdravniško službo bo opravljal dr. Lukman, nego in postrežbo otrok pa zaščitna sestra Marija Pleničarjeva. Nedeljski avtobusni promet v Radvanje je izostal — najbrž, ker so bili vsi vozovi na razpolago samo za Duplek. Vse | v redu! V redu pa ni, da se to ni na-| znanilo vsaj dan prej v časopisih ali pa ! vsaj s primernim napisom pri avtobusnem paviljonu na Glavnem trgu. To bi bilo umestno, posebno ker so mnogi tam kakor tudi v Radvanju zaman čakali. Tomaš Bat’a pravi: Naša stranka — naš gospodar! Ljudska univerza v Mariboru. — A pole kino. Danes ob 8. zvečer priredi 5 ljubljanskih konzervatoristov komorni večer. Izvajajo kompozicije Mozarta, Novaka in Ravela. S to prireditvijo se zaključi letošnja sezona. Preložitev trga za seno in slamo v Klavniško ulico. V smislu sklepa mestnega občinskega sveta se z 20. t. m. premesti trg za seno in slamo na prostor ob Klavniški ulici tik mestne šoferske hiše. Seno, slama in poljsko orodje se sme razstavljati in prodajati ob tedenskih tržnih dnevih, t. j. ob sredah in sobotah edino le na zgoraj navedenem prostoru. Obiskovalcem trga je na razpolago nova mostna tehtnica pri vhodu v mestno klavnico. Prostovoljno v smrt je hotela snoči 211etna A. J., delavka V predilnici Doctor & drug. Izpila je večjo količino oetove kisline. Odpeljali so jo takoj v bolnico. Nesrečna ljubezen jo je spravila v obup. Nezgoda sejmarke. Na Ptujski gori si je 301etna seimarka Magdalena Hvalec iz Maribora pri padcu na klancu nalomila levo nogo v Členku. Ponesrečenko so z reševalnim avtom prepeljali v mariborsko bolnico. Z voza padel je v precejšnji pijanosti včeraj na vogin Tattenbachove in Kopališke ceste hlapec Ivan T., ko se je vozil proti domu. Pri padcu se je ranil na glavi tako močno, da so ga morali prepeljati v bolnico. ■IIS8BDM7 Narodni tabor pri dupleškem mostu Zdelo se nam je, da imamo pred seboj sliko naših narodnih taborov izpred 60 let, ko smo včeraj bili priče veličastne narodne slovesnosti povodom slovesne blagoslovitve novega dravskega mostu pri Zg. Dupleku, ki je bil sicer že jeseni 1930 izročen prometu, kojega slovesno blagoslovljenje pa je bilo radi neugodnih vremenskih prilik jeseni odgo-deno na spomlad. Že na vse zgodaj so se iz Maribora in iz celih južnih Slovenskih goric, pa od Studencev doli preko Pobrežja, Hoč in ostalega dravskega polja valile proti slavnostnemu prostoru bodisi peš ali na vozilih vseh vrst ogromne množice naroda in že krog 9. ie izgledalo na mostu in obeh straneh mostu kakor v ogromnem mravljišču: šotori z jestvinami in pijačami, medičar-ski in galanterijski, vrtiljaki in drugi so bili oblegani. Na mostu, ki je bil ves ovit v zelenje in cvetje, so mogočno vihrale na visokih mlajih neštete državne zastave in pozdravljale prihajajoče goste, z bližnjega pobočja Slovenskih goric pa so veselo pokali topiči. Točno ob 10. so prispeli zastopniki kraljevske vlade in drugih civilnih in vojaških oblasti iz Maribora in Ptuja. Na desnem bregu Drave so jim sporočile tople pozdrave in dobrodošlico šolske deklice Marta Lešnikova od Sv. Martina, Landa Makučeva iz Žitečke vasi in Anica Florjančičeva iz Sv. Miklavža. Predsednik pripravljalnega odbora g. Kostanjšek pa je imenom odbora, imenom celokupnega prebivalstva in imenom vseh občin, ki so se dolga desetletja potegovale za most, pozdravil g. okrožnega inšpektorja dr. Schaubacha kot zastopnika kr. vlado in bana, polkovnika Putnikoviča kot zastopnika vojaških oblasti, sreska načelnika dr. Ipavca in dr. Hacina iz Maribora ter sreskega podnačelnika dr. Bratino iz Ptuja, stolnega župnika Ume-ka iz Maribora in vso ostalo duhovščino, načelnika okr. cestnega odbora in mariborskega župana dr. Juvana, ptujskega župana in načelnika ptujskega okr. cestnega odbora Mihaela Brenčiča, gradbenega nadsvetnika Černeta iz Maribora in člane občinskega sveta mariborske mestne občine, ki je z dokladami največ pripomogla k zgodovinski zgradbi, bivšega predsednika mariborske oblastne samouprave dr. Leskovarja in bivšega gerenta okr. zastopa dr. Veble-ta, veilikega dobrotnika pri zgradbi mostu grofa Herbersteina iz Vurberka in njegovega ravnatelja Kegla, vse tehnično osobje okr. cestnega odbora, zastop- nike tiska, župane domačih in občin ce lega okraja, društva in korporacije, požrtvovalne domačine, stavbenika Špesa vse dobavitelje in vse pridne delavce. Pevski zbor iz Žitečke vasi je odpe’ pesem »Slovenec, Srb, Hrvat«. Nato se je sredi mostu, kjer je bil postavljen oltar, vršila slovesna služba božja, ki jo je obenem z blagoslovitvo mostu imenom zadržanega škofa opravil stol ni župnik Umek ob asistenci več du> hovnikov. Pri tej priliki je v slavnostni pridigi lepo povdarjal, naj bi bil most, pod katerim se vale valovi Drave prot Beogradu in nosijo tja naše pozdrave, simbol bratskih vezi med vsemi Jugoslovani. Po cerkveni slovesnosti so se množice naroda zgrnile pred hišo župana Partliča, kjer je bivši načelnik okr. cestnega odbora in sedaj poslevodeči podnačel-nik novega sreskega cestnega odbora, Franjo Zebot, pod katerega načelovanjem se je zgradba mostu izvršila, v svojem slavnostnem govoru orisal zgodovino borbe tamošnjih občin in naroda za most že pod Avstrijo in pozneje v Jugoslaviji. Dočim nemška gospoda v Avstriji, ki je vedrila in oblačila v Gradcu in Mariboru, ni hotela narodu pripomoči do novega nujno potrebnega prometnega sredstva, je narod v svoji lastni državi našel razumevanje za t, življensko potrebo in tudi uresničenje svojih želja, in zahtev. Z mogočnim vzkli kom kralju in Jugoslaviji je zaključil in ves narod je navdušeno vzklikal. Pri skupnem obedu, ki so ga imeli povabljeni oficiielni predstavniki oblasti, občin, korporacij in društev, je načelnik sreskega cestnega odbora in župan dr. Juvan napil prvo nazdravico kralju in kraljevskemu dom«, nato pa so se vrstili razni pomembni nagovori grofa Herbersteina ml., okr. inšpektorja dr. Schau bacha, stolnega župnika Umeka, hotelirja Oseta za tujsko-prometno zvezo, Zebota, polk. Putnikoviča, dr. Leskovarja, ljubljanskega podžupana prof. Jarca, ptujskega župana Brenčiča, Ko-stanjšeka, župana Florjančiča itd. Predsedniku pripravljalnega odbora Janku Kostanjšeku, ki je celo akcijo za most pred leti usmeril v realne vode in jo z energijo tudi uspešno končal, so bile izročene diplome vseh občin, ki so bile v prvi vrsti interesirane na zgradbi mostu, in ki so ga izvolile svojim častnim občanom. Zunaj na prostem pa se je med tem razvila velika narodna slavnost. mariborsko gledališče REPERTOAR: Pondeljek, 18. maja. Zaprto. Torek, 19. maja ob 20- uri »Do<^,<: •:'< v mestu Gogi« ab. C. Sreda, 20. maja. Zaprto. Četrtek, 21. maja ob 20. uri »Dogodek v mestu Gogi«, ab. A. Kuponi. Zagrebški usti o našem slikarju Trstenjaku. Kakor smo kratko javili, je naš slikar g. Ante Trstenjak razstavil svoje slike iz Lužice tudi v Zagrebu. «Jutarnji list« piše o njegovih slikah med drugim: »Ako odštejemo dve, tri slike, ki jih je A. Trstenjak izdelal očividno v naglici, so mu vse slike izredno uspele. Kot dober poznavalec lužiško-srbskega življenja je Ante Trstenjak s prefinjenim ukusom in z inteligentnim razumevanjem popolnoma uspel, da izbere ono tipično luŽiško-srbsko in da nam prikaže originalnost lužiško-srbskega otoka, ki še ni utonil v morju nemštva.« List dalje pripominja, da bodo slike A. Trstenjaka »zelo potrebni rekviziti etnografskih muzejev v slovanskih deželah, ki nimajo današnjih lužiško-srbskih narodnih noš«. Na koncu pa list tudi konstatira žalostno činjenico, da »Trstenjak ni v Zagrebu prodal niti ene slike, dočim je na mariborski razstavi prodal krog 20 večjih in manjših del«. Koncert Glasbene Matice v Rušah. Pevski zbor Glasbene Matice je nastopil včeraj v Rušah. Dolga vrsta veselih pevk in pevcev je korakala skozi trg, domačini pa so jih radovedno ogledova- li in z vidnim zanimanjem komentirali ta nenavaden pojav v Rušah. Koncerta, ki je bil za današnje krizno razmerje prav dobro obiskan, se je udeležila domala vsa ruška inteligenca, ki je z napeto pozornostjo sledila idealno izdelanemu programu. Na frenetičnem ploska-, nju, ki je sledilo vsaki točki sporeda, se je pač lahko razvidelo, da Rušanom tudi moderna kompozicija ni antipatična. Gospod Živko se je tudi udeležil izleta in zapel z znano fineso tri pesmi in siper Lajovčevo »Mesec v izbi«, Gerbičevo »Pojdem na prejo« in Konjevičevo »Pod pendžere«. Po izvršenem programu, ki je bil nekoliko krajši ko v Mariboru, publika kar ni hotela iz dvorane in bi še rada poslušala dalje in dalje. Pevci pa bi tudi radi nekaj imeli za svoje težko delo in so jo po enournem nepretrganem petju kratkomalo mahnili na senčnat vrt g. učitelja Črnka, kjer se je kmalu po zraku zazibala druga in še bogve kolika pesem, seveda ne več pod trdno taktirko g. prof. Mirka. Največ zaslug za ta koncert imajo brezdvomno gg. župan Lesjak, ki je pevce tudi pozdravil, vele-industrijalec Pogačnik in duša ruškega, Sokola g. Črnko. Facit celega izleta je pa: Rušani in Matičarji so preživeli lep, nedeljski popoldan. Mariborski in dnevni drobiž Našim naročnikom! Današrfjl številki »Večernika« smo priložili izpolnjene položnice. Prosimo vse one naročnike, ki prejmejo položnico, da blagovolijo na nji označeni znesek vplačati. Uprava Večernika. Slovenci iz Roža v Mariboru. V soboto popoldne z zagrebškim br-zovlakom so se pripeljali v Maribor ljubi nam gostje: krog 60 slovenskih rojakov iz Sv. Jakoba v Rožu, članic in članov tamošnjega agilnega Izobraževalnega društva »Kot«, pod vodstvom predsednika g. Miklavčiča, skoro vsi v lepih narodnih nošah. Na mariborskem kolodvoru jih je spontano pričakala tisoč-glava množica z dvemi godbami ter s predstavniki drž. oblasti in mesta, ter jim prirejala navdušene ovacije. Pri izstopu iz vlaka sta jih pozdravila imenom narodnih društev prof. Kenda in imenom mestne občine podžupan dr. Li-pold, želeč dragim bratom in sestram prijetnega - bivanja v Mariboru. S kolodvora se je z godbo na čelu formirala mogočna povorka skozi mesto preko Aleksandrove in Slovenske ulice ter Glavnega trga do Narodnega doma. Gostje so zvečer v nabito polnem gledališču predvajali koroško narodno igro »Miklova Zala« v svojem mehkem koroškem narečju. Bili so deležni neprestanih navdušenih ovacij in ob koncu predstave se je vsipala nanje ploha cvetja. Po predstavi pa je bila gostom prirejena skupna večerja v veliki dvorani Narodnega doma. Zbralo se je veliko število domačinov, ki so jim delali družbo do nedelje zjutraj, ko so se gostjfc odpeljali preko Ljubljane na Jesenice. Senator Viktor Dyk na zadnji poti skozi Maribor. Včeraj popoldne z zagrebškim brzo-vlakom sp pripeljali skozi Maribor na potu v domovino zemeljske ostanke češkoslovaškega spnatorja in pisatelja Viktorja Dyka, ki je umrl nenadne smrti na oddihu v Dalmaciji. Krsto so spremljali soproga V. Dyka ter odposlanci »Narodnih listov« iri Češkoslovaške narodne demokratske stranke, med njimi glavni tajnik Hlavaček in drugi. Na kolodvoru se je kljub kasnemu obvestilu zbralo precejšnje število članov Češkega kluba in Jugoslov.-češkoslovaške lige, ter sta izrazila soprogi in navedenim za stopnikom sožalje gg. Franjo Bureš imenom Češkega kluba in Ivan Knop imenom JČ-lige. Na krsto sta položila šopke svežega cvetja. Mestno občino je zastopal g. ravnatelj Kochler. Likvidacija Dravske plovbe? Ker se letos čoln na Dravi še ni po javil, vprašuje dopisnik v sobotnem »Ve černiku«, če je Dravska plovba likvidirala. Danes lahko poročamo, da o likvidaciji ni govora, temveč so priprave za začetek plovbe v popolnem teku in bo v soboto čoln že v obratu. Cene za vožnje na čolnu bodo enake cenam avtobusov. Vsak potnik je obenem tudi zavarovan. Natančneje bo plovba objavila še v ogiasih. Slovo čeških železničarjev. Z zagrebškim brzovlakom, ko so se pripeljali koroški Slovenci, so se vrača- li tudi češki železniški uradniki v svojem posebnem vagonu, ki so 16 dni po-: n vali po Jugoslaviji. V Mariboru so jih sprejeli naši železničarji in predsednik JČ-lnnie m*H' \ Dve Štirisobni stanovanji, opremljeni z najmodernejšim konfor-tom se odda v najem v juniju. Naslov v upravništvu lista.__________________ 141? Pomije oddaja kolodvorska restavracija Tomo Majer._________________________________1452 Kanarček je ušel v Melju. Na desni nogi ima aluminijast obroček. Pošten najditelj se prosi, da ga proti nagradi odda v Krempljev! ulici 6. 1451 Prodam poceni lepo skoraj novo moško obleko za pomlad, poletje in jesen. Naslov v upravi Večernika. 1450 Ure za birmo zlatnino in srebrnino kupite najbolj pri Mulavcu, Kralja Petra trg (pri mostu). Oglejte si kvaliteto in ceno. 1263 Fnrogllo is kolekture ANTON GOLE2, Maribor, Aleksandro- cesta 42, — Žrebanje 16. maja 1931. (Za event. tiskovne MPake se ne odgovarja.) Dinar 10,000— srečka št.: 3058. Dinar 4.000.— srečka št.: 21.158. Dinar 2.000— srečka št.: 3379. 34S6, 3825. 10.095 14.232, »3.158, 83,934. 84.240. 84.496. 85.866. 86.030. 91.600, 92.092. 69.301, 74,419, 74.529, 75.873. 65.970, 79.244, 81.141. 83 047, 47.289, 52.414, 54.027, 55.644, 58.0S3, 59.805, 60.145, 60.193, 23.584, 29.332, 30.949, 31.959. 32.013. 33.J98, 40.486, 40.816, 93.197, 94.889, 95.062, 99.925. Prihodnje žrebanje 18. maja. BANČNA POSLOVALNICA BEZJAK, Maribor, Gosposka Pri žrebanju drž. razr. loterije XXI. kola — V. razreda, qne 16. maja so bili izžrebani naslednji večji dobitki (za fventu&lne napake se ne odgovarja.) 2 X Din 10.000,—s 3058. 2 X Din 4.000,—: 21.158. 2 X Din 2.000,—: 3379, 3456, 3825, 23.584. 29.332, 30.949, 31.959. 32.U13, 33.198, 47.280, 52.414. 54.027, 55.644. 58.083, 69,301, 74.419. 74.529. 75.873. 65.970. 83.158, 83.934, 84.240, 84.496, 85.866. 93.197, 94.889, 95.062, 99.925. Prihodnje žrebanje 18. maja t. !, 3825, 10.095, 14.232, 33.198, 40.486. 40.816, 59.805, 00.145, 60.193, 79.244, 81.141, 83.047, 86.030, 91.600, 92.092, 1195 f*0 ;t; ' (T. SOKLIČ) \-£ Maribor £>l ^gndro^ zastopniki se sprejmejo Popolnoma brezplačno dajemo vsakomur doma pouk v pletenju kot hišni obrti. Brezhibno izdelano blago prevzemamo stalno proti gotovini. Obširne informacije dajemo vsakomur, kdor priloži za odgovor znamko. Zadruga jugosl. pletača, Osijek Spominjajte seti! Kolo dobro ohranjeno prodam za Din 1.000. Studenci, Stritarjeva ul. 33. 1428 Kavarniška blagajničarka se išče, lahko je tudi začetnica. Pismene ponudbe na upravo lista pod »Kavarniška blagajničarka«. 1449 Dvosobno stanovanje s kuhinjo oddam takoj boljši mirni stranki. Bet-navska cesta 23. ^45 Dva lovska psa na prodaj. Studenci, Aleksandrova cesta 35. 1444 V trgovini učiti se želi 151etni mladenič z 6 razrsdna ljudsko in obrtno šolo. Vprašat:: Oset, Mariborborski dvor, Maribor, Dve opremljeni sobi, eno s posebnim vhodom, oddam takoj v bližini parka. Prešernova ulica 19. Opravilna številka: E IV 304/31 g Dražbeni oklic. Dne 3 julija 1931 ob 9. uri dopoldne bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zidane hiše s provizorično uto in zemljiščem na Pobrežju. Gubčeva ulica štev. 30. Zemljiška knjiga k. o. Pobrežje vi. št. 882. Cenilna vrednost: Din 25,460 — Vrednost pritikline: Din 30*— (ki je zgoraj vštet«) Najmanjši ponudek: Din 16.993 32 V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru, odd. IV. 140« Okraivto sodišče v Mariboru odd. IV.v dne 6. maja 1931, todaja KonsordJ »Jutra« v Ljubljani; p/edstavnik Izdajatelja is urftdalki ERAN BRO ZOVIC v Mariboru, liska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik STANKO DlilfiLA " » Mariboru# v ^ V v - - ^ - * - -