M MA NKKAJ% |C • • • "CT U^ARODA ro rt ^^ ^ NOOT NA DOM (hTM Vljki»r»salk«f) - cA ® ClTAJTE, K» ° GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. •• ***** Clmm Matter September ISth 194« ml the Pert Office at New Yorfc. N. unrfct Act ef Cmagnm ef Mink SHL 1879. POZOR, NAROČNIKI •.. Uun potrdil za iMtQje potrdile palet do katerega roinina No. ittt _ stev. ltf6 vqtjtmK T/TTT. — T.ETNIK l,TT1 NEW YORK, MONDAY, ATo izkrcal na maj lin eni otoku Put-tsu fcstki in se bo prepričal, da so topovi razoroženi, kot je bilo naročeno. Zasedba japonskih domačih otokov se je po prvotnem načrtu imela pričeti v nedeljo, 20. avgusta, toda zaradi tajfuna je bila odgo-iena do torka. Med tem pa se je vreme izboljšalo in Halsevevo brodovje je priplulo v Sagami zaliv en dan za prvotnim načrtom in en dan pred drugim načrtom. Ko so bili japonski zastopniki prepeljani na ru^ilec Nicholas, so jim bile odvzete sablje in so jih preiskali zaradi orožja. Ko so se peljali proti o-Mopnici Missouri, so se med seboj pogovarjali, dva sta brala ameriški magazin ''Life", eden pa je dobil morsko bolezen. V Tokio 1h> vkorakala ameriška armada, kadar se bo zdelo generalu MacArthurju pri- RUSIJA PODPIRA (IANKAJŠEK A Delavske vesti: Brezdelje in razne obljube podjetništva Vlada obljubljuje, da bode tane stanarina v raznih me kmalo dovolj dela za vse. —jstih nespremenjena, oziroma Sovjetska Rusija je sklenila s Kitaisko prijateljsko ^ilf^ ^haf™ visoka' kt°r-j,6 te" pogodbo za dobo 30 let in se je obvezala^ J^KrLŽS. ^ .v h° jala vojaške zaloge in moralno pomoč kitajski osred- in bodo kmalo v prodajalni-1 še v bližini tovarn, ki s« izde-nji vladi generalisimo Čankajšeka, da se ne bo vme- cah, kjer jih bode prebivalstvo'lovale vojne potrebščine, so te šavala V kitajske notranje zadeve in da bo umakni- kupovalo, ako bode imelo do- hiše deloma že prazne, kajti la svojo armado iz Mandžurije v treh meseo'h. Besedilo pogodbe je bilo ob- volj dela na razpolago. — Tako se obljubljuje, da sedaj skvi že 14. avgusta ob navzočnost i maršala Stalina. Pogodba naravnost določa, da 1k> vojaške potrebščine dobivala samo osrednja vlada <»;e-neralisima Čankajšeka, vsled cesar kitajski komunisti od Rusije ne l»odo dobili nobene pomori. Pogodlia tudi določa, da bo Darien svoIkmIiio pristanišče, pristanišča Port A rt burja pa se bosta 7. enakimi pravieami posluževali Rusija in Kitajska. Kitajsko vzhodno železuieo in južno maiulžursko železnico bosta skupno upravljali Rusija in Xitaj-ska. Kitajska po pogodi« priznava neodvisnost Vnanje Mongolije, ako bo plebiscit odločil, dai dežela hoče imeti samostojnost in sovjetska Rusija 1m> spoštovala politično n«*odvisnost-vnanje Mongolije. Čankkajšek nihče neče stanovali v hišah, katere so sedaj postale brez vsakega pomena. Denar, katerega so deloma tudi delavci porabili za te hiše, je najbrže orsminu pogoutue je mio oi>, . , .. , A , . , _.v , * i i.- i ■ • njegov namestnik bo pa Kita- bode na prodaj za — božič, da javljeno sele v nedeljo, dasi le . ^ . .. . , , . .-i , 11 , . ,, Ijee. Jim ne bode prevroče, oziroma, bda pogodba podpisana v Mo- , . . ., . , . ! , , , .. .... ' . , 1 lila go, ki bo prihajalo iz da se bodo h ladili sredi zime, Rusije ali iz drugih dežel po ko ne bode dovolj premoga na izgubljen, kajti delavci so jih Cuiiggčuu železnici, Ik> prosto j razpolago. Radi svestranske j enostavno ostavili, ker so od- cariue. Polovica pristaniških[nezaposlenosti pa najbrže tudišli v razna mesta za drugim naprav bo prepuščeno Rusiji potrebnega denarja za nakup delom, katero jim bode vlada brezplačno. Dimitrov se vrača na Bolgarsko Zofija, -L avgusta. ONA. električnih pihal ne bode na potom svojih posredovalnih u razpolago. Iradov preskrbela. Podjetništvo tudi obljubuje.l V državah New York in New da bode poskrbelo za to, da se Jersey bodo kmalo pričeli z gradnjo novih cest. V New Jersey bode državna vlada iz- takoj prične z izdelovanjem Dimitrov se bo jutri vrnil na- ženskih nogovic in nylona, noža j v svojo domovino, iz kate- vih r^dio-aparatov in mnogo dala v te svrhe $17,000,000. re je bi! odsoten skozi lil* let (drugih, izredno potrebnih iz-i WASHINGTON, D. C., 24. >imitrov je na čelu seznama 1 00,000 a-meriških vojakov. Prva in navečja skrb ameriških častnikov je varovati generala MacArthurja, ko bo stopil na japonska tla. Kupite en "extra" bond ta teden 1 JAPONSKE ŽRTVE ZRAČNIH BOMB Biv&i danski poslanik v Tokio dr. Lars P. T. llitse je rekel, da je samo v enem napadu ameriških super bombnikov B-29 10. marca v Tokio ixgubilo živi je nje nad 100,000 ljudi. Poslanik Tillitse je po radio naznanil to sporočilo ter med drugim rekel: 4t Nikdar ne t»oiii pozabil tega naipada. Viigalnc bombo so bile raztresene po vsem mestu in vihar je razna&al ogenj od hiše do hiše. Mkozi okno svojega stanoA-anja sein opazoval plamene, ki so požirali hiše in drevesa in vse, kar jim je prišlo na pot. One noči je zgorele nad 100,000 Japoncev." V napadu je bilo 300 bombnikov, ki ao vrgli 2300 bom iu je bil do tedaj največji zrateui napad na Tokio. Veter je raznesel požar proti sredini mesta in je vpepelit vse na površini 17 kvadratnih milj. TiiliUe j« x-Tofrio JiveL do 25. maja. Daa^ka je prelomila nedeljek 25. maja odpotoval iz Tokio. Isto noč so superbomb-niki zojK-t napadli Tokio. Tillitse pravi, da je bil napad 25. maja najhujši. 550 bombnikov je vrglo -1500 ton bomb, ali 700,000 vžigalnih bomb in tudi njegova hiša je pogorela. 'Ko sem pozueje stal na kraju, kjer je stala moja hi&a, nisem videl niti ene nepoškodovane hiše. Uilo je tudi le malo razvalin — bil je sam pepel." Bombe so v Tokio uničile 110 kvadratnih milj površine, predno je padla na japonska tla prva atomska bomba, nakar so Japonci sklenili (podati se. Prememba pariike ulice Ena najlepših pariških ulic blizu Elfelovega stolpa Tokio boulevard so prekrstili na ime New York. vil, la naj Vitanja Mongolija dobi samostojnost. Mongolija je bogata dežela na rudah, volni in kožuliovini ter je od leta 1!)24 imela ustavo po ruskem vzorcu. Pairen l«i razglašeno za svobodno pristanišče in bo odprto za ladje vseli narodov, u-pravljala pa Imi Kitajska. Poveljnik pristanišča 1k> Rus, Trije Rusi pri gen. MacArthurja v Manili General Douglas MacArthur je na svojem domu v Manili priredil kosilo trem ruskim zastopnikom. ki bodo podpisali predajno }>ogodho z Japonsko. Trije MacArthurjevi gostje so bili general Kuzma Derevijan-ko, ki bo za Ilusijo podpisal predajo in gosta general Nikolaj Vasiljevič Voronov in admiral Andre. Stecenko. katei-e je organiziral. Njegov povraWk je izpolnil neprestane prošnje bolgarskih komunistov, ki so neprestano Zithtevali od njega naj se vrne in prevzame svoj delež skrbi bolgarske vlade. Pokazalo se je, da je bila napačna splošna sodba bolgarske javnosti, ki je bila prepričana, da se ne bo hotel vreči v razburjeno Ind-garsko politične živlenje in zapustiti razkošne vile, katero i-ma na raz]>olago nekje v okolici Moskve. potrebujejo, pridejo kmalo na trg-, oziroma tekom prihodnjih treh vesecev. Vlada tudi zatrjuje,o da se bodo cene civilnih potrebščin kmalo znižale, tako da bodo zopet tako, ka-koršue so bile leta 1942. S tem se pa lastniki tovarn ne strinjajo in zatrjujejo, da delavstvo ne bode zadovoljno z onimi plačami, kakoršnje je dobivalo leta 1942., sedaj, ko je kupoval na vrednost dolarja padla na 47c. Nadalje se obljubuje, da os- AMERIKANCI BODO ZASEDLI DEL KOREJE Ameriški 24. arinadni ls>r Amerikancetn morajo da- pod generalom Johnom U. Hodge-om bo zasedel južno polovico Koreje, vključno glavno mesto Keijo. od koder so Rusi oddaljeni samo š«* 100 milj. General MacArtlmr je .Ja-poncein izdal naslednja pove-lja: 1. Filipine morajo izi*očiti generalu Wilhelmu 1). Styr-u; Ryukyu »>toke, vključno Okina-vo, generalu Joseph W. Still-wellu, Koreo ])a £?en. Hodgesu 2. septembra. 2. Hongkong morajo izročiti angleškemu admiralu C. H. J. Harcourtii *»1. avsiista. ti natančna ]>ojasnila gletle o-kupacije Kanova okrožja na o-toku Kijušu na jugozaj>adnem koncu japonskih otokov. Naj--prej bo prišlo brodovje admirala Kpruance-a 2. septembra in glavna armada se bo izkrcala 3. s(^>teml)ra. Kot ziivezniški vrhovni j>o-veljuik je general ^lacArthur načelniku ameriške vojaške misije v Moskvi generalu Johnu R. I)eane liaročil. da sporoči ruskemu vrhovnemu poveljniku japonsko pritožbo, da ruske podmornice torpedi m jo japonske ladje. To in o RUSI PRIHAJAJO V NEMŠKO MESTO 9 m Rdeča armada pitihaja v Weissenfels, da od ameriške armade prevzame oni del nemškega ozemlja, ki je pripadel v rusko okupacijsko zo no. avgusta.—Med senatorji se je pričelo posvetovanje glede boja proti preteči depresiji in v kolikor je bilo nekaterim senatorjem mogoče dognati, nai kongres ne bode v nadalje več tako liberalen glede dovolitev potrebnega denarja v razne svrhe in za poboljšanje sedanje začasne brezposelnosti. Senatorji so tudi dognali, da vladi nikakor ne bode mogoče preskrbeti delo in zaslužek za vsakega delavca, kateri želi, da bi sedaj, v povojni dobi zaslužil ravno toliko denarja na teden ali dan, kakor tekom vojne. Poleg tega je treba tudi u važevati, da so ljudje pričeli prodajati svoje vojne bonde v vedno večjem številu, kar je seveda nesmiselnost. Koncem svetovne vojne znašal je naš državni dolg $65,-000,000,000. V tej svoti so vi»ošteti tudi izdatki za našo, vojsko in mornarico, za javna dela, podporo nezaposelnim delavcem, lend-lease, itd. Podjetniki, ki so v svojih tovarnah dosedaj izdelovali aeroplane za našo vojsko in mornarico, katere tovarne so prenehale v obratovanjem, u-pajo kljub temu, da bodo tekom prihodnjega poslovnega leta izdelali za $1,500,000,000 novih eroplanov, kajti sedem tozadevnih družb, je že sklenilo pogodbe za izdelovanje novih areplanov, katerih skupna vrednost znaša $1,000,000,-000. To je sicer lepa svota, toda pri tem je treba u važevati, da je vlada ravnokar razveljavila druge tozadevne pogodbe za izdelovanje aero-planov, katerih skupna vrednost bi znašala še lepšo svoto v znesku $5,230,409,752. Pri tem je treba tudi pomisliti in uvaževati, da se je tekom lanskega leta ipri nas izdelalo aeroplaiov y skupni vrednosti $16,399,000,000. Douglas Aircraft Co. neznanja, da je sklenila pogodbe za izdelovanje tovornih aeropla-nov v skupni vrednosti $129,-000,000, in za izdelovanje potniških areoplanov v skupni vrednosti $129,000,000, iz za iz-I delovanje potniških aeroplanov no AMERIKA BO OPAZOVALA VOLITVE NA BALKANU Da se izogne sporu med tremi velikimi, je državni tajnik James Byrnes pojasnil, da bodo Združene države samo opazovale zajamčene svobodne volitve v lutkastlh državah Nemčije na Balkanu in nimajo namena jth nadzirati, kot je domnevala Moskva. Byrnes je na časnikarski konferenci rekel, da bodo naj-lioljši opazovalci časnikarji'. V Potsdamu je bil eprejet sporazum, po katerem je Rusija obljubila, da Ibo odprla vzhodno Evropo časnikarskim poroče-čevalcem. Byrnes je povedal, da je ru-munski kralj Mihail prosil tri velike, da pomagajo njegovi deželi postaviti novo vlado po demokratskih načelih. Kralj je sporočil, da se mu ni posrečilo preobraziti vlade, ker so o-virali Rusi. 0 GRŠKIH VOLITVAH Atene, 23. avgusta. ONA. — George Kafantaris, eden progresivnih - političnih prvakov Grčije, je izjavil danes, da je popolnoma nemogoče, da bi se moglo vnaiti glasovanje v volitvah, ki se .bližajo, na demokratičen način, ako ne bodo 1 ■monarhistAčne bande'' nehale 4-gaziti ljudsske mase". Dejal je, da narod ne zahte-.va ničesar drugega kot osnovne svoboščine in fcraviOe, 'samovladi in dostojen, človeški način življenja. Na koncu svoje izjave je dejal Kafantaris, da bo med zavezniška komisija, ki naj nadzira glasovanje, zelo malo koristila, ako se bodo krivi volilci tudi še nadalje vpisovali v volilne sezname sedanje vlade. Pozval je medzavezniško komisijo naj skrbi za to, da bodo zajamčene poštene glasovnice in naglasil, da bo le to preprečila nadaljevanje, političnih nemirov, ki bi utegnili še enkrat dovesti do prave meščanske vojne. Aeroplani za generala Wainwrighta dospelo v Č unking Ameriški glavni stan v C un-kingu na Kitajskem je naznanil, da sta v Mukden dospela en B-24 in C-47 transportni aeroiplan, da odpeljeta generala Wainwrighta in njegove častnike, ki so bjit japonski vojni ujetniki. Aeroplana vta pripeljala 5500 funtov živil in drugega blaga. * • Registracija nemikp-h delavcev Ameriške vojaške oblasti hočejo mobilizirati vso nemško silo in so odredile, da se morajo registrirati vsi moški od 14. do 65. leta, ženske pa od 16. do 45. leta; Predno bo kdo od 17. septembra dalje dobil izkaznico za odmerfce, se bo moral izkazati z registracijsko izkanioo. v skupni vrednosti $175,000,-000. Panamerican Aircraft Co. je naročila 15 novih potniških prekooceanskih aer oplanov, katerih vsaki bode imel prostora za 204 potnike Te aeroplane bodo izdelali v tovarni Consolidated Vultee Co. v San Diego, Calif. ' Curtiss-Wrigkt Corp., Id je tekom vojne imela 150,000 delavcev, ima sedaj le Se 20,000 vslužbencev. I '-MiW YORK MONDAY, AUGUST 27, 1945 M Glas Naroda c-toic« or m pkoplc) 99 Owned and Published by Slovenlc Publishing Company, (A Corporation) Frank Sakser. President; Ignac Hude, Treasurer; Joseph Lupsha, Sec. Plana of basin em of the corporation and addresses of above officers: 216 WEST 18tb STREET, NEW YORK 11. N. Y. 62nd TEAR "Glas Naroda" la issued every day except Saturdays, Sundays and Holidays. Subscription Yearly 97. Advertisement on Agreement. Z A CELO LETO YELJA LIST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO J •7.— ; ZA POL LBSTA —93.50; ZA ČETRT LETA $2.—. ZA JUGOSLAVIJO — $8,— LETNO; $4.— ZA POL LETA "Um* Naroda" lahaja vsaki dan »tvzemai soboto. nedelj ln praznikov. %LA8 NAHODA," 21« WEST 18th STREET, NEW YORK II, N. Y. iS CHelsea I—1242 I!'. . ,1 I* 1IIIMB Nesoglasje med zavezniki Knkor mnno, bil je prvi g-ovor novega angleškega ministra in ust ranili del, ki je l>il izvoljen z pomočjo angleške drlnvske strauke, tako reakeijonaren in imperijalistioen. da piše o njem celo naše in angleško časopisje, da njegov govor Vpada v dobo leta 1845 ne pa v dobo Jeta 1945. V svojem govoru je namreč zahteval, da se da Angliji pravico vmeševati k« v notranje zadeve Bolgarnje. Rumunske in Ogrske, kjer so volilei izrazili svoje soeuvstvoranje z Rusijo potom prvih ^ vol km1 ni h volitev. Istodobno podarja vso svetovno napredno eiisopis-je, da bi bila njegova dolžnost ha vi t i se v svojem }»rveiu govoru z — fašistično Špansko in Argentino. Kadi njegovega nesmiselnega govora, pride morda celo do nesoglasja med velikimi zavezniki, kajti treba je tudi uvaže-\uti dejstvo, da je prišlo do nesporazuma med zavezniki glede položaja na Kitajskem in da prihajajo tudi iz Japonske doki j vznemirljiva poročila, katera javljajo, da je tamkaj na-Mala velika opozicija proti sedanji mikadovi vladi. Na Daljnem Iztoku je namreč kar preko noči nastal položaj. ki je povsem sličen položaju, kakoršen je bil tedaj, ko je osi>«V evropskega fafiizma propadlo. Razlika med sedanjim j »o loža jem na Daljnem Iztoku, in položajem v Evropi je le ta, da bode v Aziji hitrejše prišlo do političnih nemirov, kakor pa v EvropL [Nesporazumi med Chiang-Kai-shekovo kolikortoli reakci-jonarno kitajsko vlado, ter vlado takozvane Komunistične Ki-tjjske na severu, postajajo dnevno večji in med vojskama obeli vlad je že prišlo do spopadov v pokrajini Slian^Si. Kakor rečeno prihajajo istodobro tudi poročila iz Tokija, ki javljajo o domaČih nemirih, ki so baje tako nevarni, da je japonska vlada obvestila našega vrhovnega poveljnika, MacArtlmrja, da je vsekako potrebno vzdrževati posadke japonske vojske, t. ko doma, na Japonskem, kakor tudi na azijski celini v isvrho vzdrževanja mira. Ilazmesje med Velikimi Tremi*', oziroma Rusijo, Anglijo m našo republiko, zamore vsled položaja v Aziji in Ev-repi postati dokaj kočljiva in nevarno za svetovni mir. kali ivjra sedaj kvari — angleški novi minister inostranih del v .>kodo zaveznikov in vsega sveta. TBTANOTLJKK L. 18fS Z Japonsko bo mnogo opravka NAPISAL ZA ONA — HERBERT SELIGMANN Higashi-Kuni Sedanji novi japonski vladi, katera je sklenila z našo republiko (premirje, in ki bode najbrže tudi sklenila bodoči mir s Zjedinjeiiimi državami in Rusijo, načeljuje "princ" Jligashi-Kuni, ki je med mnogimi drugimi "svaki" japonskega mikada, tudi svak, in toraj sorodnik mi'kada Hiro-liita. Nekako pred sedemnajstimi leti se je o tem mikadovem sorodniku mnogo pisalo. Tedaj je namreč odpotoval v Francijo in tem povodom se je mudil nekaj časa tudi pri nas, v Zjedinjenih državah. V Franciji se mu je tako dopadlo, da je kar sedem let j »reži vel v Parizu. Tedaj je pisal svojim sorodnikom in tudi mikadu, da mora ostati v Parizu kar sedem let, predno se hode naučil vsa vojaška m ode rti a znanstva v vojaški akademiji. Tedaj se je tudi zatrjevalo, da je japonski inikado dvomil, da je potrebno kar celih sedem let študirati vojno znanstvo, dočim so njegovi lastni vojalški tovariški v njegovi domovini kar javno izjavili, da je bil že doma le male vrednosti kot častnik japonske vojske. Kljub vsemu temu je pa dokaj hitro napredoval. Ko je odpotoval v Francijo, je bil le navaden polkovnik, toda kinalo na to je postal general in kot poveljnik velikega oddelka japonske vojske, je v letu 1937 osvojil kitajsko mesto Nanking. Toda to mesto bi lahko osvojila tudi njegova teta /. povsem navadno metlo, kajti take so bile tedanje razmere v Nankingu in na KitajsKem sploh. Takoj po japonskem zavratnem napadu na Pearl Harbor. je Higaeri-Ktmi postal poveljnik domobranstva, katero je bilo tedaj ravno tako brezpomembno, kakor znano "do-aiobranstvo" pod poveljništvom slovenskih kvizlingov. Iz tega je majati, da Higashi-Kuni ne more biti kos voji nalogi kot ministerski predsednik. Toda kljub vsemu leniu, je njegovo imenovanje japonskim iministerskim predsednikom dokaj značilno, kajti on je prvi ministereki predsednik, ki je istočasno tudi član mikadove rodbine. Ako bode Hirohito odstavljen, bodo vojaški poveljniki in jajponski podjetniki, ki so v sveči z mednarodnim podjetništvom, enostavno proglasili njega japonskim mikadom, kajti uverjeni EO, da jim Higashi Kuni ne bode nikdar škodoval. Osebno imenovani "princ" Naruhiko Higaslii-Kuni je le nekak privesek cesarske japonske rodbine, kajti on je portal tak privesek le na ta način, da se je oženil z najmlajšo cesarjevo sestro, prinoezinjo Yasu. }fa ta način je prišel nekako v "notranje kroge" mikadove rodbine. To je tudi Ljudje, ki poznajo japonske razmere, so prepričani, da čaka Zedinjene države na Japonskem ogromna naloga — ako namreč hočemo pre vzgojit i narod na demokratičen način. Strokovnjaki v Washingto-nu so mnenja, da se bo izkazalo, da so Jajponoi do neke niere "neprijazni, mračni, da nas sovražijo in da bodo skušali včasih maščevati se." Odgovor je le v tem, da ravnamo z njimi pravično toda obenem jako strugo. Ameriške ol»oro-žene sile se l>odo kretale na Japonskem popolnoma pripravljene na boj, dokler ne Im> mir in red popolnoma osiguren. Sedanja japonska ustava, je razlagati eden teh izvedencev za Daljni vzhod, je osnovana na stari cesarski nemški ustavi in je nepripravna za demokratični razvoj — treba jo bo temeljito prenoviti. Japonski cesar se je predal, toda obenem še izraža svoje obžalovanje, da ni uspelo e-manciipirati Vzhodne Azije. Treba je torej, da dopovemo Japoncem, da so izgubili vojno, da je njihova vojaška a vantura v naših očeh zločin. Morda najtežje pa bo morda prevzgoj i ti Japonce v pogledu njihove vere, ki smatra cesarja kot neko božansko bitje. Tu l>o treba dopovedati Japoncem, da morajo tudi posamezniku priznati nekaj osnovnih človeških pravic. Naloge so torej ogromne. Našli Ikjiiio seveda med japonskim narodom nekaj podpore, kajti tudi med Japonci samimi je bilo nekaj odpora proti pretiranemu čaSčenju cesarja. Se je najti na Japonskem nekaj ostal likov socialnih in delavskih opuzicionalnih elementov. Ostajajo poleg tega tudi še nekatere druge politične stranke, a ndkaj vodilnih osebnosti se bo rodilo najbrže v vrstah japonskih kmetov, ki se v utilitaristični Japonski živeli v i z r ed n o težavnih razmerah. Končno je nekaj upanja, da je ostal živ stari japonski liberalec Jukio Ozn k i, ki se je drznil napasti v japonskem parlamentu utilitaristične struje še po Pearl Harborju, ter je bil radi tega vržen v zapor pod obtožbo "sramotitve" cesarja. Iz vsega tega izhaja, da 1*> poglavitna naloga okupacije prevzgoja japonskega naroda, kajti prav kot Nemci bodo morali tudi Japonci na koncu koncev saini izvesti ono temeljno spremembo svoje vlade, ki jih bo pripustila zopet nazaj v družbo drugih na rodov. Pivih šest mesecev bo seveda poglavitna skrb okupacijskih sil, da uničijo ali prevzamejo vse zaloge orožja, da se polaste vseh arzenalov ter prisilijo ljudstvo, da se posveti zopet svojim starim nalogam in poslom iz dobe miru. Ko bo to izvedeno, bo treba začeti iskati med Japonci primernih ljudi za uvedbo miroljubne in od-govorne vlade, katero si mora pa japonski narod vsekakor sam izbrati. Največji del tega mora izjesti narod sam, kajti sicer bi morali imeti Japonsko zasedeno za dobo prihodnjih 100 let, se je izrazil eden izvedencev. V zvezi s tem smatrajo, da je naslednja izjava, katero je dal na tokijskem radiu gen. Re-i "1. Jaiponci se morajo znebiti svojih militarist ič-iiili diktatorjev; "2. Jaiponci morajo pozabiti na maščevanje; '•3. Najti morajo novega verskega in idejnega vodjo, da j ili povede iz zmešnjave ven/* Ta zadnjj« točka je direkten udarec na cesarske religije. Olede H i IX) I jit a pravijo wash-ingtoluski izvedenci, da je bil zadrzan le radi tega, ker je bil videti edina sila, ki je mogla osigurati predajo vseh japonskih ol>oroženih sil. Pomisliti je treba tudi, da je mnogo bolje, da se japonski narod sam znebi svojega cesarja. Ako bi ga hoteli odpraviti s silo od zunaj, bi njegovo o-poro v narodu le povečali. Vsekakor pa je jasno, da bo naloga prevzgoje jiiponskega naroda dolga in težka stvar. Največjo težo IkkIo nosile Zedinjene države, ki imajo tudi prispevati pretežni del okupacijskih sil. Ko Ik> Japonska i-inela zopet svojo lastno samoupravo, toda šele takrat, 1h> mogla prevzeti svetovna organizacija s svojim odborom varnosti skrb za to. da japonski militaristi ne bodo mogli priti zu]wt na površje. RAZGLEDNIH n GOVOR MARSALA TITA DELEGACIJI HRVAŠKIH DUHOVNIKOV V soboto 2. junija ob i. zvečer se izdela neki elaborat o tem, . felerati^ kako mislite vi, da bi bilo treba Jugoslavije maršal Josip Broz Ti- . . ' to sprejel v Zagrebu v Zagrebu—1 resiti vprašanje katoliške cer-j v prisotnosti predsedniku vlade kve na Hrvaškem. Mi se bomo' - isti riin ,,oBovorili tudi duhovščin*«, ki jO vodu škof Salis s pravoslavno cerkvijo. Od mo-Sevis in ki je v imenu katoliške1 je strani bi rekel, da bi naša rerkve na Hrvaškem pozdravil key moraJa bRi narodn maršala. Tita. . . Maršal Tito se je zahvalil za'«** se bolj prilagodi svojemu narodu. Morda se vam bo zdelo nekam čudno, ker tako trdno zastopam nacionalizem. Toda ______t* prelite je bilo preveč krvi, vi- dogajanja ter izražate svojo del sem Pr®vec narodnega trpljenja in vsled tega želim, da bo katoliška duhovščina naci- pozdrave in je izjavil: Gospodje! Veseli me, ko vidim, da vi, hrvaški duhovniki, pravilno razumevate današnja željo za sodelovanje z jugoslovansko vlado in z federalno vlado Hrvatske. To me spominja na deklaracijo jugoslovanske zvezne vlade. Vsled tega bi želel še enkrat pripomniti, da se bo jugoslovanska vlada ravnala v duhu te deklaracije. To tudi potrjuje dejstvo, da sem po prihodu v Zagreb izrazil žeeljo srečati vas in se pogovoriti, želel bi, da mi stavite vprašanja, ki vas težijo o nekaterih stvareh, ki vam niso jasne. — Morda niste na jasnem tudi glede gotovih vprašanj o naši perspektivi. Konstituanta (ustavna skupščina) bo bc vrhovno narodno predstavništvo, ki bo sprejelo zakonske odloke o vseh vprašanjih, kakor tudi o vprašanju odnosajev države napram cerkvi in obratno, želel bi vam povedati svoje osebno mišljenje o vprašanju odnošajev med cerkvijo in državo ter odnošajev med narodom in cerkvijo. Povedati vam moram, da kot Hrvat nisem bil zadovoljan z obnašanjem enega dela katoliške duhovščine v tistih težkih zgodovinskih trenutkih, ki so nas stali tolike žrtev. Oprostite mojo iskrenost, toda govorim vam odkrito, tako kakor mislim: nisem bil zadovoljen. Toda samo to ne pomeni, da obsojam duhovščino v obče. Mislim, da vam je znano, da se je velik del duhovščine, zlasti mlajše, ločil od starih duhovnikov, posebno še sledil-ci velikega Strossmayerja — sledilci jugoslovanske ideje. Razume se, da nam je v teku borbe bila stalno pred očmi vodilna misel, da je vprašanje vere globoko ukoreninjeno v našemu narodu ter da se to vprašanje, kakor tudi vprašanje cerkve in odnosa j a cerkve napram državi, ne more rešiti z dekretom, kajti taka vprašanja so vedno naletela na neuspehe in škodila skupni narodni stvari. Držeč se tega mišljenja, te vodilne ideje, smo se tudi danes lotili posla, da se pogovorimo in da najdemo najbolj pogodeno razrešitev, želel bi onalno bolj globoko povezana z narodom, kakor pa je povezana danes. Odprto lahko rečem, da si ne osvajam pravice obsojati Rim,t vašo vrhovno inštanco. Tega nočem storiti ! Toda povedati pa moram, da gledam na stvari kritično kajti ta inštanca se je vedno nagibala bolj proti Italiji, nego našemu narodu. Sedaj, ko obstojajo vsi pogoji, bi želel., da bi hrvaška katoliška cerkev imela več samostojnosti, želel bi, da bi edino le to bilo osnovno vprašanje, — da je le to ono, ki mora biti rešeno, vsa ostala vprašanja pa so sekundarna in se dajo rešiti. S svoje strani vam to polagam na srce. To moje mišljenje si delijo tudi mnogi moji sodelavci. Zgraditi želimo eno velike zvezo južnih Slovanov. V tej zvezi bodo pravoslavni in katoličani, ki morajo biti trdno povezani z vsemi ostalimi Slovani. V tej zvezi bo gotovo več pravoslavnih nego katoličanov. To znači, da bo tudi vprašanje odnošajev med katoliško in pravoslavno cerkvijo treba spraviti vsklad z veliko idejo zbližanja in ožjega sodelovanja slovanskih narodom, ki so v svoji zgodovini toliko pretrpeli vsled svoje needinosti in kujih trpljenje je doseglo svoj vrhunec ravno v tej vojni, ki je bila naperjena za uničenje slovanstva. Vidite, to je moje mišljenje! To je osnovno. Po teh besedah se je maršal Tito še nekaj časa razgovarjal z delegacijo. V razgovorih so se dotaknili raznovrsnih vprašanj. Povzeto i z lista "Slohodna Dalmacija" In prevetk'uu iz srbo-hrva- sans. kiči Tada, predsednik jaipon--in to sem izjavil tudi pred skega telmologičnega oddelka: monsignorjem Rittigom — da pomagalo, da je kasneje tudi njegov brat dobil za svojo ženo neko drugo mikadovo sestro. Znano je tudi, da on ni nikdar vzel svojo- ženo seboj, ko je obiskoval zabavišča, katera so v Tokio in drugod na Japonskem znano pod imenom — < . . ., da tako izve, kako žive in kako se zabavajo Japonci, ki niso "cesarske krvi". — SLOWLY KISIHG TtMNRATUll fot tl*«lr «, tut ••ill ■«•«•> um rati*« p«i»»i t»r Sedaj sprejemamo naročila za X O V O izdajo, ki bo izšla koncem oktobra. NOV GROB V ILLINOISU Peoria, I1L—Dne 14. avgusta je tukaj umrla Paulina Brusich, stara 56 let in rojena v starem kraju. Zapušča moža, dva sinova, tri hčere in štiri brate, vsi v Ameriki. PROGLAŠEN ZA MRTVEGA Homer City, PaA-Pvt. Albert Rink, sin družine Louise Rink, je bil po vojnem depart-mentu proglašen za mrtvega. Pogrešan je' bil od 17. jun. 1944. v Franciji. Star je bil 24 let. Poleg matere zapušča štiri brate (dva v armadi) in dve sestri. IZVOZNA TRGOVINA IN NJENE 1'KORISTI Njiše uradnkštvo, ki uprav- vzela in eljala domov vse lja po Zj edinjenih državah za-j nemške industrijske stroje in Fedeni del Nemčije, namerava naprave, Francija pa skrbi za pričeti z uvozom raznovrstne to, da dobi premoi* kate-hrane, da tako prepreči lako-' re«ja NVim-i pridobivajo v 1\>-to med — Nemci, ker le na ta rurju. \>edn«»t lega blaga in način ImmIo ostali mirni in se'strojev se ImnU* potem odra-lie IkmIo spremenili v tatove kimala «*1 iiemškejra državne-in roparje, kakoršnji so bili tra dolga. tekom vojne v Evrofpi. Naše o-! Tozadevni rai'uni so pa tako kupacijske oblasti seveda do-'zamotani, da jih niti eden iz-sedaj še niso naznanile prebi- med naših upravnikov Nemčije bivalstvu. koliko jest vin bode ne razume in da sploh nihče dobilo iz Zjedinjenih držav,'o t« j zadevi ne govori. Kakor toda kljub temu ImkIo Nemci običajno. Američani so zopet potrebovali obilo naših jest vin. j zadnji v dolgi vrsti upnikov kakor hitro [»ostanejo lačni. To nemških barbarov. Najbrže se hode veljalo dokaj veliko svo- lahko tolažimo z dejstvom, da to denarja, katero bodo morali upniki Nemčije sploh nikdar naši davkoplačevalci plačati, j ne dobe svojega denarja, kajti Naši ča>niški poročevalci do-'do>edaj je bila le Snoma ali sedaj niso zamogli dognati, ko- Finska, edina država, ki nam liko ameriške pšenice je že pri- je poplačevala svoj dolg. šlo v Nemčijo, da se tako "kr-' -- »ni prebivalstvo v Porurju.i TUE U/CJ TilCO kjer kopljejo Xenu-i nemški' premog. Toda znano je. da Nemci že jedo nas kruh in da ga ImkIo tudi v nadalje jedli. Tozadevne str«»ške ImmIo kas neje seveda zaračunali Nemčiji. dasiravno nihče ne zamore dognati kedaj in kako bodo Netnoi plačali. Rusija je pre ODLOMKI IZ DOMAČEGA ČASOPISJA Angleški d o ni a č i fašisti. "Sir" Oswald Mosley, ki je te kom vojne živel pomij več v jet"i, sedaj piše knjigo o fašizmu. oziroma o napakah, katere je napravil fašizem. — Le malo izvodov njegove knjige se bode prodalo. V inagazinu "The Xation" čitamo članek, katerega je poslal pisatelj J. Alvarez del Ya-yo iz Mexico (Mudad. V tem članku se bavi z delovanjem dr. .Juan Negri na. ka teri skuša zjediniti vse španske republikance. Tekom svojega bivanja v Mehiki, se je dr. Negrin posvetoval z vodji vseli španskih političnih strank, katere je pridobil za to, da ImmIo delovale za zopet no vstanovitev republike na Španskem. — M«il-tem se je pa staremu Tory ju < Mnirehtllii posrečilo spraviti mladega španskega "kralja" na njegov majajoči se prestol- eek. — Začasno . . . ♦ V istem magaz-inu objavlja tudi pisatelj I. F. Stone članek, v kiu^em izraža mnenje, da se bode novi vladi Anglije posrečilo vzdržati demokracijo v zapadli i Evropi. Ako se jej to ne posreči, potem nastane nevarnost, da pride do Anglo-ameriške zveze proti — sovjetski Rusiji. . . ! • h) -t AMERICAN WILD LIFE V knjigi je natan&io popisano tlv IJenJe posameznih živali, Živečih na suhem, t morju in v zraku, tako dm bo vaakdo. ki ljubi naravo ln njeno pestro živalstvo, knjigo bral s veliktm manlmanjem, ker bo ▼ njej naSel marsikaj Is Življenja divjih žlvaU, kar mu Uueedaj 6e ni bilo cnana Prvotno je bilo nameravano to Te-llko delo Izdati v itetlh knjigah, toda Je slednjič isšla v en» sami knjigi, Id p« pri vsem svojem skrčenju prlnaSa POPOLNI POPIS ŽIVLJENJA AMB- KI&KE LHVJACINH. Knjigo bo s užitkom bral Uvee, ker navaja in popisuje vse živali, H Jih je dovoljeno Id prepovedano streljati; faraer. ker so i »opisane živali, ki na polju koristijo ali Škodujejo ter slednjič rib«. Iter so v knjigi uaAtete VSE HIBE. KI ŽIVE V AM! KlSKIH VODAH. Poleg poljudnega popisa ln pripovedovanja vsebuje knjiga 327 SLIK (fotografij) ; C »lik t naravnih barvah, t velikosti tele strani, ter ima 778 strani. Velikost knjige Je 9 x 6 inčer. Knjiga opisuje se^avce, ptiče, ribe, ka-fe in živali. Id se ravno t ako na suhe« kot v vodi doma. — Vezana je t močno platno p Klatim t črkami V ANGLEŠČINI Cena $3." Naročite pri: KNJIGARNI Glas Naroda 2IS Wet 1 Stil St. New York 11 Angleško-Slovenski BESEDNJAK Izšel je novi angleško slovenski besednjak, ki ga je sestavi] Dr. FRANK J. KERN V njem so vse besede, ki jih potrebujemo v vsak. danjem življenja. — Knjiga je trdo vezana v platnu in ima 273 strani. Cena ja Naročite jo pri: KNJIGARNI "GLASA NARODA" 216 W. 18th Street New York II, N. Y. 5323484823484853234853532348 MONDAY, AUGUST 27, 1945 VSTANOVLJEN L PISMO IZ STAREGA KRAJA C Vajeno ureduikvo! Prosim Vas, de priobčite to l»ismo v Glas Naroda. Sprije-la ga. je moja sestra Anica 18. avgusta iz Domžal od sestre Marije. Pismo se glasi: Domžale 6. julija 1945. Ljuba moja Anica, Ivanka, Kati, Paula! Po dolgem času se je zopet vrnil srečni dan da se zopet v duhu pogovor-jam z Vami, s katerim vas vse prav prisrčno pozdravljam in (»oljubljam. Ne vem, kako bi pisala, da bi Vam mogla opisati naše življenje v tem težkem položaju vojne. V prvi vrsti seveda bom pisala žalostno novico o naši zlati mami, ki smo jo izgubili za vedno. Pisala sem že dvakrat po Rdečem Križu, upam, da že veste. Umrla je 15. marca letos ob 9 uri zjutraj. Bila je do zadnjega pri zavesti ker jo je zadela srčna kap. Bolna je bila že 2 leti na ledvicah, no, pa je vedno okrevala, tako da je vedno hodila in delala. Za zdravnika ni bilo škoda denarja. je bil Lojze dober zanje, tudi za hrano zelo gledal nanje Tudi Ivanka je bila ob strani, in posebno zadnje dni. ki so ležali 2 tedna je zelo stregla. No in potem jih je pa udarec od bombardiranja Domžal 28. februarja spravil v grob; so bili pa tako prestrašeni, da so kar obležali. Srce se jim poslabšalo. Tisti dan nam ne bo pozabljen strah, smo mislili, da je sodnji dan. Od postaje do pošte so vse hiše popolnoma poškodovane, mrtvih je bilo 12 oseb. Od Jožetovega Francelja iz gostilne (bivši župan) ubilo ženo in hčerko, drugih ne poznaš. Pri nas je bilo 12 šip velikih pobitih, polovica opeke razbite. V kleti sva bila z Fer-ditom v objemu in čakala na usodo; otroci so bili pa ravno v Soli. Potem smo bili napadeni še 2 krat. Stroje vlakov, to so stalno napadali, tako da se nobeden ni upal voziti z vlakom in strahu. železniške prove so bile vse razbite, posebno gorenjska proti Lescam. Tako da je bil ves promet ukinjen. Bili smo stalno po 5 krat v kleti, in ponoči tudi spali. Po tem strahu so se cele Domžale ven selile, kamor je pač videl na vorno s pohištvom in kar je mogel vzeti. Tudi jaz sem morala pustiti in sem pobrala stvari in pohištva in se preselila z otroci vred v Krtino pod Krumberk graščino v eno hišo, ki je bila v sami gmajni. Z Leharnerjevo gospo smo bile skupaj 6 tednov. Nato smo se preselili nazaj v hišo, ker je občina izdala ukaz, da bo nemška oblast hiše nam vzela in voještvo nastavila. Take smo dan za dnem bili v večnem strahu uro za uro. In tako, ljube moji sestre, Vam pišem sledeče naprej od naše ljube mame. Tudi od doma so se selili v Ihan k Ivankinu stricu, ki ima mlin Petovarjev Cene, ki je bil izseljen na Bavarsko. Sina so mu pa us-trelli. Mama je tam ležala 14 dni, jaz sem jih že obiskala, kolikor sem mogla, ki sem bila daleč in še majhnega fantka imamo, šele II mescev je sedaj star, tako da jaz nisem bila pri njih, ko je umrla. Ferdo je bil zraven ob njej in sta si dala roko v slovo. — Potem je Lojze priletel in Ivanka Prejšnji večer sem bila tu doma, ki so že en teden ležali doma. Govorile sva veliko ponoči, ko sva bile same. Naročili so mi sledeče: Mici moja, pozdravi lepo vse moje v Ameriki. Rada bi jih videla, pa jih ne bom dočakala, ko sem tako slaba." Obe sva jokale in mislile na vas vse. Pogreb je bil lep; vencev je bilo 12. Tudi od Vas je bil med njimi zapisano. V slovo naši zlati mami, hčere Paula, Kati, Ivanka, Ančka. Kupil ga je Lojze. Potem od otrok posebej in od nas. Slikali smo jih tudi in bom poslala čim bo zgotovljeno. Grob je pokrit z rožami, to pa posebno skrbi moja Božiča; pridno nosi ro/ce sveže in zaliva. Saj so jih vsi otroci tako radi imeli moji in Loj zetovi. Vsi smo bili zelo žalostni. Kadar se bo dobil kakšen lep spomenik, ga bomo jxistavili za oba, in naj v miru počivata. Jaz se večkrat zatečem tj ar k njima in se razjokam, tudi vem, da bi ve se rade naj die se to pot, kar pa težko upam, KAKO SO UMORILI MIR ( Overseas News Agency) Alan Cranston je bil od leta 1942 do 1944 načelnik oddelka za tuje jezike v Uradu za vojne informacije in je zdaj sergeant v armadi. Njegova prva knjiga 44The Killing of the Peace" je ravnokar izšla v založništvu Viking. Pisatelj je svojo knjigo navidezno posvetil izključno silovitemu sponi nad vprašanjem zgodovinske važnosti, ali naj bi se bile Zed i njene države pred :!•"> leti pridružile ali ne oni Ligi narodov, katero je ustvaril versa js k i mir. Toda tudi brez vsakega izrecnega namiga vanja je vendar najti sko-ro v vsaki vrsti te knjige vez do sedanjega svetovnega jk>1o-žaja. Cranston sam |>ove. da je čuti vsepovsod isto geslo, ki je nastalo po prvi svetovni vojni: "Zahtevamo nacionalizem, odklanjamo intemaeionalizeiii '*. Danes, prav kot po prvi svetovni vojni, je ogromno p r o p a g a n <1 e proti se-sterini glasovnicam Velike I »ritmi i je" in proti 'boljševLški dominaciji" lige. Danes kot ker vem da sedaj ni več ma-'takrat izigrava propaganda me tudi Vas ne bo. Zato ljube moje, molite zanje, mama pa za nas. Na mene ki sem tako rekoč sama ostala, pa ne pozabite. Saj ste bile vedno dobre in nenadomestljive sestre, posebno pa sedaj v teh časih, kar smo preživeli; Vam je bilo dobro, in tudi mi nismo bili ravno lačni, ali druge tisoči so bili reveži da se Bog usmili (kaj so ljudje trpeli. Posebno ljudje v mestih, Ljubljana. Mi na deželi smo se že poiskali. Jaz morem reči, da sem bila po 2 krat na kolesu in šla na kmetije prosit, seveda zamenjat kakšno stvar, tako kot naš ata včasih v svetovni vojni v Moravče. Saj veš 4 otroci in vedno jesti hrana in obleka, obutov to je bilo vse na karte. Seveda je še majkalo. Tudi sedaj je še, no, pa se bo že uredilo, samo da je konec, in da se j>opravi. kar je razbitega. Ferdo je vedno dober in skrben, vsak po svojem sva se trudila, da sva jih priživela. Sedaj je doma 4 mesece brez službe, in upam, da bo kmalu dobil. Preje je bil v Kamniku v pisarni Borza dela, pa je mogel tudi veliko prestati pred Nemci, tako je bil vedno v strahu, kedaj ga bodo zaprli ali poslali v kakšno kazensko taborišče. Ve ne veste, koliko naših dragih Slovencev so izstrelili in na kole prevezali, tudi v Domžalah smo to videli vnes je bil Jančetov z gostilne iz Jarš, V Begunjah Ančka; tam v samostanu je bilo Kristosovo trpljenje naših ljudi, in naprej od Kol mana v enem jarku so jih postreljali na stotine in stotine. V Tržuču je bilo enkrak obsojenih 32 Tržičanov na smrt, in jih je menda rešil Elzner in tako mu je gotovo to v dobro šteto. različne tujerodne skupine a-merišfkili državljanov. Vsakemu č i ta tel ju pa seveda tomske dobe. pride na um ena temeljna razlika. Po prvi svetovni vojni je bilo na razpravi vprašanje, ali naj Zedinjene države podpirajo ali lie to Društvo narodov. Danes pa je novi svetovni carter Zedinjenih narodov že ratificiran v ameriškem senatu. Toda navzlnc temu je potrebno in uanestno, da najde knjiga g. Carstona širok krog čitate-Ijev. V njej je najti podatkov, kako utegne — ne glede na carter — poginiti mir x>od u-darci 44 male skupine samolast-nežev" kot se je izrazil predsednik Truman. Po iprvi svetovni vojni je bilo to izvedeno pod vodstvom Henry ('ailmt Lodge-ja. vodje republikancev v senatu, ka-te-reinii je bilo na tem, da porazi demokrata Wilsona. ter se prebije na oblast v volitvah leta 1920. In Lodge jc zmagal. Na podlagi moj>tersike izvedenih ciničnih intrig in spletk. Kako pa je to storil — in kako utegnejo stvar ponovno izvesti sliv n i zviti in obla sti želj-: ni politikanti — to je lekcija.' katero nam daje Carstonova j knjiga. Xi'kdo je ne bi smel! zanemarjati. Kajti borba za mir se je začela, a živimo v dobi stratšnili groženj nove a- HELP WANTED »OPERATORS Experien»-ed TO WORK OX APRONS AND H O U S E D R E S S K S -t"V* hour week — Steady work — Good working conditions — Apply Immediately — LEVIN & CO. r^ts BROADWAY, N. Y. C. <6tli n.» dee—mi SOD A-S A NDWICH GIRL WORK SATURDAY & SUNDAY Good pay — Steady Work APPLY AT ONCE! MR. CLAN AY MOSHOLU GOLF HOUSE Jerome Ave & 213 St.. Bronx ('nil OL 2-7501 (100—172) LIGHT FACTORY WORK Steady. 5 Day; 0Oc per Hour start PLUS OVERTIME O LOBE TICKET CO. 154 WEST 14th ST.. N. Y. C. (106—108) FINGERW AVER ALL AROUND OPERATOR 5 Days — Good Salary pi"« Comm. Excellent Op|K>rtunity A|>ply at once! MARINELLO SHOP 366 — 5th AVENUE New York City __(100—172 > Nemci isto pot. Iz Domžal jih je okroz 30 družin, prav tako prazni kot so morali naši preje od doma. Viktor Herman sta v ujetniništvu, žene pa čakajo na isto usodo. Viktor ima 3 otroke. — Anica nekaj sem ti porabila perila, kjer sem lansko leto ravno na tvoj god sv. Ane rodila sinčka, ime mu je Ferdo. Veš, da v tem času je res teško dobiti otročjo opremo, ,pa sem stare rjuhe strgala in je bilo čedno. Upam, Ančka, da ti že .povrnem Tvojo sobo moram stalno oddati, še posebno preje tiste nemške učiteljice, so mi tako svinjarijo delale, da sem od jeze, kar ven vzela tvoje pohištvo in moje dala. Sedaj pa iz Ferdotam spiva, kar vem da rajši vidiš. Mi dva ti ne bova pokvarila. Doma jim ni bilo hudega posebno v hrani, on je zmeraj klal 2 prašiča, do-Čim sem jaz mogla Čakati na 10 dgk masti. Lojže je sedaj pri vojakih, Franka je bila zelo bolna lansko leto na smrt, je zanosila že čakala porod, ji je bula zrastla, tako je bila tudi smola. Punčke sta obe velike, ravno v nedeljo sta bile pri sv. obkajilu. Duhovnik, čantola iz Grobelj te pustijo lepo pozdraviti, je mnogo vprašal zate. Od mame imam spravljene 4 rute svilene, da bo-dete imele za spomin. Dekleva ata in mama ste še živa v Ljubljani, tudi njima smo pošiljali hrane, drugače bi gotovo umrla. Osolnikovi so vsi v Ljubljani, Janko ki je bil zdravnik, NOVI GROBOVI V CLE-VELANDU ANTON Ml LAV EC 18. avgusta je po kratki bolezni preminil na svojem domu Anton Milavec. Doma je bil iz Dvorske vasi, podomače pri Slivarju. V Ajneriko je prišel leta 1902. Tu zapušča ženo Mary, preje Kovačič, doma iz Velikih Blok, tri sino^ ve, Anthony, Philip in Cpl. Louis nekje v Južnem Pači-i fiku, in dva pastorka, Sgt. Louis Kovačič in Mrs. Mary Turk. Bil je brat pokojne Mrs. Frances Lausche, ki je umrla pred nekaj leti, ter stric Lauschetove družine, iz katere izhaja governer Frank J. Lausche. Njegova prva soproga Johanna je umrla leta 1930. • » ♦ MARY TERŠELIČ Po daljši bolezni je umrla na domu Mary Teršelič, rojena Lupšina, stara 74 let. Doma je bila iz Artice pri Brežicah, odkoder je prišla v Ameriko pred 25 leti. Zapušča tri hčere: Mrs. Anna Habinc, Mrs. Agnes Gall v Kenosha, Wis. in Rose, ter tri sinove: Franka v Chicago, 111., Jose-pha v Racine, Wis., in Anthony. • • • LOUIS KULOVEC V Huron Rd. bolnišnici je v soboto umrl po kratki bolezni Louis Kulovec, star 53 let. — Doma je bil iz Gradišče pri Toplicah, odkoder je prišel v F I X O E R W AVER EXPERT ONI.Y Top salary plus comm. — Closed Monday«: Pfrman»*nt position: Excellent opportunity. — APPLY AT ONCE! BETTY & PEGGY rUSO BROADWAY. N. Y. C. — Call: MO 2-8334__t J00—-172 > Splošno Hišna Delavka PREPROSTO KUHANJE PI >P< >LN( »M A 17.1 • R.I ENA $150 NA MESEC — SPI NOTRI ali DVE NOČI NA TEDEN Pokličite BO 3-0421 __<166—172) F I N G E R W A V E R ALL AROUND 5 1> N I SALARY $441 Permanent Position — Ex<*ellent < »Pl*>rt unity — Apply at Once! SAM'S HAIR STYLIST •lft-12 MAIN ST.. FLUSHING. L. I. Call FL 3-1071 __(166—172) FINISHERS izurjene na boljše vrste SWEATER-JE Tudi UČENKE dobra plač a — stalna služba izvrstna priložnost Oglasite se takoj! FRED ZIER 13 B LE EC KER STREET < blizu Bus«-hwick Ave.) BROOKLYN, N. Y. (160—172» taborišču zaprt, veliko je pre Koliko so stal- Dom» J*e ob vse prišel, so izselili in požgali hiš, posebno mu vse pobrali. je bil tude 2 leti v Dachow cleveland Pred 35 leti- Ve* let je delal pri Browning Crane and Shovel Co. Zapušča brata Johna, bivajočega v Spring- v hribih, tako da so ostali ljudje prazni. In sedaj se že vračajo nazaj na svoje domove, tudi Slokarjevi, Matičič iz Dol-ca in mnogo in mnogo. No ni sedaj po osvoboditvi gredo Sedaj Vas pa vse p rav lepo pozdravljam poljublja vse Vas sestra — Mici. NOVA IZDAJA * Hammondor bvitovhi ATLAS V njem najdete zemljevid« ▼tega vrata, Id so tako potrebni, da morate & ledi ti današnjim poročilom. Zemljevidi eo t barraK. -II \ M M ti N II s milini \n.\s ^ jm i*, '^--š^ NaroČite pri: "G L A 8 U NARODA", 216 West 18th Street, New York U. M. field, 111., ki bo prišel na pogreb. • * * LOUIS RESAR V soboto 11. avg. popoldne je bil ubit na. Pennsylvania železnici Louis Resar, star 55 1 et. Doma je bil iz sela Orise na Hrvaškem, odkoder je pri šel v Ameriko pred 35 let. — Tukaj zapušča žalujočo soprogo Frances, rojeno Stulac, dva sinova Sgt. Louisa in Cox-swein Steve, ki se oba nahajata prelko morja, tri hce re: Evelyn in Mrs. Anna Ko zely, ter Mrs. Mary Valenti-ček v Waukegan, 111., brata Juliusa v Lugerville, Wis. brata Martina v Sheboygan Wis., sestro Barbaro Miklish IZ MINNESOTE Duluth, Minn. — V bolnišnici St. Mary's se nahaja rojakinja Ana Venet iz Elyja. Ely, Minn. — V avtni nesreči se je ubil Louis Kotzian, star 44 let. Do nesreče je prišlo, ko je avto spodrsnel na cesti in treščil v drevo. _ Zapušča ženo, sina (v armadi) hčerko, očeta, štiri brate (enega v armadi), tri sestre in vniitka. Bil je iz Dolenjskega. Keewatin, Minn. — Tukaj je umrl bivši župan George Matakovich, star 63 let in rojen na Dolenjskem. Umrl je za srčno hibo v bolnišnici v v Ironwood, Mich., in sestro Hibbingu. Zapušča ženo, sina Mary Skeya, v East Pitts-(v armadi) in hečr. burgh, Pa. GIRLS — EXPERIENCED | Will consider BEGINNERS | for GENERAL WORK on PLASTIC NOVELTIES I Good salary: steady position | Apply ARISTOCRAT PLASTICS | !»5 MORTON ST., N. Y. C. j S I v A L K E ENO- in 1 »VOJNI ŠIVANKNI STROJI—Potem tudi ZIG-ZAG IZURJENE NA ZIG-ZAG Dobra plača: stalno. — Nova ! tovarna. — Vprašajte: BOW KNOT BRASSIERE 40 E. 21st ST., N. Y. C. (166— 10R> SlYALKE NA KRILA Oohra plai*a — Stalno delo Prijetna okolij.—Potretwjemo tudi FLOORGIRL Vprašajte C. & E. SPORTSWEAR 692 B'WAY. Room 901. N. Y. C. (106—108> DELAVKE IŠČEJO HELP WANTED L 0 O P E E S izurjene na SWEATER-JE I »OBHA PLAČA STALNO UELO IZVRSTNA PRILOŽNOST OGLASITE SE TAKOJ! Concord Knitting Mills 71 BEAVER STREET Brooklyn, N. Y. Pokličite EV 8-1274 (160- 108» OPERATORS EXPERIECNED ON HOtSECOATS PIECE WORK — STEADY WORK Nesir nil transportation — Apply: ARSANS G ARM EN TS 102 FLATBUSH AVE.. BROOKLYN <."»th Floor) (166 -16N) FINGERWAVER IIAIRDYER—All Around OPERATOR «Jr»od Pay — Steady Work Excellent Opportunity Apply At On S I V A L K E (IZURJENE j NEGLIGEES in BLOUSES DOBRA PLAČA — 37V2 UR DEL RAY NEGLIGEE 27 EAST 21st ST., N. T. C. 7th tl. CALL AT ONCE! GR 7-0937 (164—100» FLTR FINISHER Potem tudi LINING FELLER DOBRA PLAČA—STALNO DELO | Vprašajte: | S 1' R I N SKY 115 WEST 30th ST., N. Y. C, I Soba 706 ' | (163—1671 C I R L S SEWING MACHINE EXPERIENCE $2R— START — 5 DAYS 49 HOURS—STEADY — Apply GILGOFF BROTHERS 203 WEST 49th ST.. N. Y. C. (164—166» Kupujte Victory Hov de potom Pay-Roll Ravings Plan. ŽENSKA ALI DEKLE IZURJENA, DA OSKRBI 3 LETNEGA FAMA KI ZAHAJA V "NURSERY" ŠOLO: 3y2 SOBNI "TERRACE APARTMENT". PKIl'ROSTA KCHA. DRUGA POMOČ. SPI NOTRI ALI NA LASTNEM DOMU. $110.— MRS. STERN, DEWEY 2-8283 (165—171) ROČNE SIVALKE ŽENSKE—EKSPERTNE ZA ROČNE TORBE Stalno delo: d»»hro plača : prijetna svetla delavnica — Vprašajte KAPLAN & GORDON 20 WEST 33rd ST.. NYC. 4th fl. (105—171) ROČNE SIVALKE in FINISHERS NA BLOUSES in JACKETS STALNO DELO — DOBRA PLAČA GREGORY & GOLDBERG 20 WEST 37th ST.. N. Y. C. (106—168) GIRLS — WOMEN Ex j»eripnced — Inexperienced FLOORGIRIJS — PRESSERS Steady — 1st 2 wks on salary then piece work :good pay. Apply SOUTHERN TEXTILE CO. 36 East 22nd St., N. Y. C. (165—171) I SIVALKE f NA ŽENSKE OBLEKE—Bllnd- I stitch operatorca — Potem tudi I FINISHERS I NA "SPORTWEAR ($6.75 vrsta) I Stalno. — Vprašajte: ANGELO | ZARLI, 185—22nd St.. Brooklyn (165—171) ŠI V AL K E Z A ŠIVATI NA SLAMI (IZURJENE) Dobra <"ena za delo od komada — $35 — 4<» na teden. Ure: 8.:i0 do 5. Open sop. Oglasite se takoj! CORONA HAT CO. 13 University Place (at 8th Street) Pokličite C.R 7-6389 (165—171 i K I V A L K E i i NA SINGER MALINE ZA | i LAHKO DEIjO— I>obra plača 1 I Stalno — Jako prijetna okolica | ! Vprašajte: NYMPH HANDBAG j ! & NOVELTY CO.. 114 E. 25th St. ! i N. Y. C. GR 3-12!>8 (165—106. Opozorite fie drupe, k) ne Citajo "G. N,** na te oclas*. — Mogote bo komu TBtrckene. MILLINERS (IZURJENE) STALNA SLUŽBA DOBRA PLAČA OGLASITE SE TAKOJ! BAND BOX HAT SHOP 161-11 Jamaica Ave.. JAMAICA, L. I. Pokličite JA 6-fM29 (161—167» I GIRLS on EMBROIDERY & LACE I LACE APPLIQUE | SEWING MACHINES I ALso Straight Stitchers. Wilcox | I 4 Giblis & Singer Machine, also | I Zig-Zag Machines. Fine pay. steady | I work— SIGHNOL EMBROIDERY | | CO., 114 West 104tb St., N.Y.C. | (161—1G7) SEAMSTRESS EXPERIENCED ON FANCY SACHETS PILLOWS STEADY POSITION OR PIECE WORK Exceptional Pay — Good Working Conditions _ Telephone WA 5-4781 | GIRLS | I TRIM THREADS I | ALSO LEARNERS ON SEWING I I MACHINE j j 40 HOURS—STEADY — Apply | EDMUND JOHNS I 656 BROADWAY N. Y. C. 1 ŠIVILJE — DRESSMAKERS NA NAJBOLJŠE VRSTE ŽENSKE OBLEKE SAMO IZVEŽBANE NA FINO DELO SE NAJ OGLASIJO Stalno delo — Dobra plafWi — Prietnn okolica — Vprašajte pri: NANTY FROCKS, 37 West 47th Street, New York City (166—168) Operator — Corsetiere EXPERIENCE NECESSARY GOOD PAY STEADY WORK EXCELLENT OPPORTUNITY LE FAIRRE »0-10 SUTPHIN BLVD., JAMAICA. L. I. — Call JA 6-1095 (16§—167) (166—168) OPERATORS Izurjene na Singer stroje OTROŠKE "WASH SUITS" STALNO DELO — DOBRA PLAČA VpraSaJte: SUPREME ROMPER COMPANY, INC. 120 FOREST STREET BROOKLYN', N Evergreen 7-2188 Y. (167—173) liLW NARODA' MONDAY. ATTGFST 27, 1G45 VSTANOVLJKN L. lM SERZANT DIAVOLO :: Spisal MARCEL PRIOLLET :: Hvaležna je bila usodi, da ji je privedla hrabrega moža v najtežjih trenutkih. Srečno naključje mu je odkrilo njeno tajno in to jo Ae posebno veselilo. Ko je l»i!o vse dogovorjeno in sklenjeno, .«ta še nekaj ra.su kramljala, človek l»i mislil, da sta dobra znancu. Potem je grofica de Koyaljoie pogledala na uro, refcor: Moram se vrniti. sicor Ik> Vveto skri»elo, kje sem. Ali ji smem povedati, kakšen načrt ste zasnovali? — I>«. madame. Napotila sta se proti hotelu. Spotoma je seržant Diavolo pojasnil grofici de Koyaljoie, da se dt» odločiIueira trenutka ne l»o>ta več videla. To je bilo j m »trebil o. kajti ni lice ni smel slutiti. da sta sklenila komplot. Ko se je prikazalo krasno ]»os|opje hotela uImperia'\ se je >er/aut I>i:ivnlo poklonil Moli i ki, rekoč: — Jutri na svidenje, madame! Nič s«* ne bojte nevarnosti. Prisegam ponovno, da bom bedel nad vami. Vem, vem, — je dejala Vvetina mati. Kaj ln bila dejala, da je vedela, kako težko žrtev ji dopriuasa >impat ieni mož? Saj je žrtvoval tvojo svobodo in čast. da prepreči sramoto plemiške rodbine. Monika je mit I a -eržantii v roko in krenila v hotel. Maxiiue de Frileuse je gledal za njo. dokler ni zavila v hotel. Potem se je vrnil. Razmišljal j », kako rudna so veasi pota usotle. Nehote je zvedel 'Aii največjo skrivnost gro-fice de Koyaljoie. Postal je njen zaščitnik, ker je vedel, da je nesrečna žrtev okostenelih predsodkov in roditeljske tiranije. Toda v ta namen je obsodil samega sel»e. Izraz 4*dezerter*' mu je znova zazveuel v u-M*sih. — P soda s«* vedno obrača proti meni, — je zacepetal saiu pri s«bi. — So ljudje, katerih življenje je lalrito, brez |KMi|»etij. Drugi pa žive na ognjeniku in so vse življenje v nevarnosti. da jih |H>žeue izbruh v zrak. Med te spadam tudi jaz. Seržant Diavolo je jtomislil. da bo moral napeti vse sile, če hoče zmagati. Da pomiri živce in se pripravi na odločilni spopad z bandit], ni hotel j»osetiti Magdalene de Vaulnes. rim je odbila ura sedem, je krenil Maxime v restavracijo v starem mestu, kamor je hodil zadnje dni oliedovat in veverjat. Gotrtov je bilo Š«. malo. Seržiiut je torej lahko sedel za mizo in opazoval vse ifoste. Kil je nekam nestr|>cii. Kar je prišel v restavracijo šofer v suknjiču kostanjeve barve, krepak mož euergičnega obraza in srepih oči. Ozrl s*, je na madame Kouffetoiisacovo iu vzkliknil: — Pozdravljena, najlepša med l«|»otk»ami! — Ih>bro, dobro, Santiui. Nikar se mi ne prilizuj, od računa ti itak ne ]M»pustim niti pare. — To nič ne de. dušica moja zlata. Pravkar sem kupil srečko in prepričan sem, da zadenem glavni dobitek. V tem primeru liodite brez »krbi. gospa Itouffetousaonva. Pripravljam vam sijajno 1k»-doem st. Najamem vas za pretlstojnico mojih kuhinj. Olteta s<* vaiu imenitna služtai, ker boste lahko mislili llMse vedno, kadar bo treba kaj kupiti. — Nesraimie-ž! — Toda zapomnite si. da ln»te morali -ro yoriti z menoj v tretji oseb«. — je pridnimi! -ofer iu se ua^vbil. Vsi gostje so se zasuiejali. Itestavraterki pa m* na mi^el ... prišlo jeziti >e. Šoferjevih »Imdljivk je bila že vajena. Od trenutka, ko je priaH Kantini, je bil Ma- m (5ft) xinie de Frieuse pomirjen. Prijazno je pokimal .šoferju. Santini, ki je imel že od nekdaj rad uniforme, je izkoristil seržantovo dobro voljo. Prisedel je k njemu in vprašal: — Vas ne Im> motilo, če sedem k vasi mizi, >eržant ? — Nikakor ne. ba.š nasprotno. Kad bi govoril z vami. Z menoj? — je vprašal Santinin prosene- čeuo — Da. Potrelwi jem pomoči inteligentnega človeka, pa sem se spomnil vas. — To je zame velika rast. — je dejal ]k>-čaščeni šofer. — Kaj morem storiti za vas? — Vem, da imate avtomobil in da delate zase. lii mi mogli biti jutri ves dan na razpolago .' — Jaz? — Da. Kaj se hočete jwljati s svojim dekletom na izprehodCe imate ta namen, vam lahko čestitam, kajti vozila se liosta imenitno. Nol»en šofer ne )H»zna okolkv Nizz«* tako dobro kakor jaz. — Motite se. prijatelj. Saj sploh nimam kdaj jiečati se z ljubavnimi pustolovščinami. Naloga. katero vam h<*Vm jMiveriti, Ih» pač O NARODNI ZAŠČITI V JUGOSLAVIJI Na CNasa wjska* 12. okt. 1944.) našem osvobojenom o- ljudstva, bistveno zemlju je iz ljudstva zrasla prava in resnično demokratična oblast. Ljudstvo je svobod- drugačen. Ona ne pristopa k ljudstvu s kundakom, marveč mu v nesreči, pri delu pomaga, ga no izvolilo krajevne, okrajne vzgaja in navaja k vzglednej-in okrožne narodno osvobodil- šemu življenju. Ona n. pr. ne ne odbore in skui>ščine. Svo-'stika za tem, če nima morda jim najboljšim in najsposob-j revež, ki so ne more kupiti nejšim možem in ženam je po-!vžigalic, v žepu prepevedanega verilo svoje zaupanje in jim j vžigalnika, a prekupčevalci in naložilo težko, a častno nalo- razni vojni špekulanti pa naj go, da upravljajo samouprav-'bi na račun narodno osvobodilne edinice. Vsaka oblast pa ne borbe nemoteno bogateli, mora imeti nekoga ki skrbi I Vsake spore, ki so nekdaj poza javni red, mir in varnost žirali cele grunte, rešuje brez prebivalstva. Brez takega orga na si oblasti ne moremo zamisliti. Kajti med še tako dobrimi ljudmi, med Še tako zavednimi vaščani, so bo vedno našlo nekaj nepoštenih, nekaj delomrznežev, ki bi radi dobro in na cenen način živeli na račun pridnih in žuljavih rok. To kar velja za miren, normalen čas, velja še tem bolj za čas ovobodilnega boja. Da take posamezne vzgojimo in priključimo družbi poštenih državljanov. da v sako namerno rušenje reda in varnosti ljudstva in imetja, že v naprej preprečimo, da se bo mogla ob la& nemoteno posvetiti svojim velikim nalogam, za to bo skrbela Narodna zaščita. manj prijetna. Tenia potolažite se, vaš trud bol Narodna zaSeita je torej jz. bogato poplačan. I - - . * ' ..ii . , v vršni organi narodnih osvo- O. veste, meni ni do denarja, posebno ce bodiInih od5orov y njen deIo_ mam opnmt. z ljudmi, k, so mi tako simpa-L d zavarovanje oseb- ieni kakor vi. Na dan z l>esedo._seržant! /la' .... ne in imovinske varnosti, i irif * t kaj gre' — <»i*e za zasledovanje nekoga. — Zasledovanje ? — Ne iMHlite ])n*več radovedni. Santini. Danes vam še ne morem vsega povedati. — Pa vendar niste detektiv.' — Ne. Delam na svojo jiest. Se lahko zanesem na vas? Kilo je jasno, da postaja šofer vedno bolj radoveden. Ker je pa imel pred selsij podeast-tiika s kolajnami na prsih, mu še. na misel ni prišlo, da ima z njim si alte namene. Tako hraber vojak ne more imeti zabbrtnih namenov. Ootovo ne lx> hotel zaplesti siromašnega Šoferja v nevarno pustološčino. Domenila sta se, kje se drugi dan sest a net a. Nastopil je dan plačila. Maxiiue de Frileuse je ostal mož besetla in pripravljal se je na odločilni spopad. Ob enajstih dopoldne si je uredil glavni stan v zakotni kavarni v rue de la IS^mWique. Naročil je kavo in komaj jo je popil, je hitel k telefonu. Poklical je hotel "lmperia" in prosil, naj ga zvežejo s soprogo polkovnika de Koyaljoie. Kmalu je zaslišal drhteč ženski glas: — Tu Monika de Kovaloie. — Tu seržant Diavolo. — Ah, dobro ... To ste vi? . . . Kaj bi radi vedeli? —- Je že prišel sel ? — Ne. še nikogar ni bilo. — Dobro. Pa pocakajmo. Ostanem kar tu pri telefonu. Maxime de Frileuse je obe>il slušalko iu se vrnil k mizi. Kmalu je znova telefoniral in dobil je isti odgovor. \ rnil >e je k mizi in bil je že ves nervozen. Želel je, da bi bilo že vse končano. Dokler ne obračuna z loj>ovi, ki so mučili nesrečno grofico, ne U) imel nikjer obstanka. Toda dogodkov ui mogel posj>ešiti. Moral se je premagovati in čakati, da napoči čas od-1«m* i 1 nega spopada. Minute so se vlekle kakor ure. Se večkrat se je vrnil razočaran od telefona. Točno o|H)ldne je odšel iz kavarne v bližnjo restavracijo oliedovat. Ko se je vrnil, je zo|>et hitel h telefonu. . . . Dalje prihodnjič. Garden Encyclopedia v ufni IN trpežni platneni vezavi SPISANA V ANGLEŠČINI VRTNARSTVO SADJEREJSTVO POLJEDELSTVO Skoro 1400 strani — 750 Slik Popolni voditelj za val vojni vrt. T» kajtf* Je uredil E. L. D -SEYMOUR, B. 8. A, poznana Meha v rrtnintra, ki ga renlje vrtnarski b* $4 oo RUtNA vrtnarska knciklo prdua za domaČo potrebo t Tukaj Je t nI aaari knjigi VSK, KAR VAM JE TREBA VEDETI 0 TRM—KAK ŽELITE PRIDELATI! 1MM ttankev na (»drobno poj» eni vte e vrtnarstvo, a tadilrt la Mjanjn, • gnejonjn In ntritl vrta. NaJaeveJ*« pa Je VRTNARSTVO BREZ ZEMLJE; aava Tlik sa MteOJIvcev, gajenje Hf-viae rredict — KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO. ti« Weet 18lk Street New Yerk II, N. Y. vzdrževanje javnega miru in reda: pobijanje skrivaštva in pohajkovanja; varovanje dr-ižavne imovine in njenih usta-jnov; j»obijanje kriminala v splošnem; skrb za zaščito javne morale; dalje vrši nadzorstvo nad kaznjenci in onimi, ki so nagnjeni k izvrševanju krivičnih del; vodi nadzorstvo o rednem odpiranju in zapiranju trsrovin: preprečuje Črno borzo, trapov i no s strupi, razstrelivi in drugim nedovoljenim blagom: vrši službo pri zaporih; preganja in lovi zločince, bori se proti uporabi ne« dovoljenih narkotičnih sredstev. vodi register obsojencev, skrbi za varnost javnega prometa na javnih cestah in izvrševanje prometnih predpisov. To so na kratko povedane njene naloge. Vidimo torej da ima narodna zaščita vse tiste dolžnosti, ki jih je imela v bivši diktatorski Jugoslaviji žandarmerija, mestna policija in financarji. Naloge in dolžnosti so sicer podobne nalogam nekdanjih organov vendar .pa je med Narodno zaščito in bivšo žandarmerijo bistvena razlika. Narodne zaščite ni mogoče primerjati z bivšo žandarmerijo predvsem zato, ker je vsa ]naša sedanja oblast drugačna je nova, je ljudska — resnično demokratična. Bivši žan-dar, ki je bil j>osebej izšolan, da je varoval protiljudski, vladajoči režim peščice narodnih zatiralcev, je bil postavljen zato, da je moral naš mladi človek zvesto izpolnjevati zakone o katerih ni nikdar odločal, in s katerimi ni tudi nikdar soglašal. Narodna zaščita, ki jo postavlja ljudstvo samo, izhaja torej iz naše osvobodilne borbe, dela v dobrobit in korist naroda. Njej je zaupano odgovorno in častno mesto, biti varuh reda, miru in varno-jsti. Ona izpolnjuje to splošno-sti v korist in ne morda v prid neke izkoriščevalne klike. Naš vaščan se dobro zaveda, da je narodna zaščita njegova, ker I jo je sam izvolil. On ve, da ga bo domač človek, ki ga najbolje pozna, znal resnično varovati pred tistimi redkimi pokvarjenci, ki bi skušali rušiti ;mir, red in varnost samo zato da bi zopet splezali njemu na vrat. Narodna zaščita se ne razlikuje od bivše žandarmerije le v tem, da izhaja iz ljudstva, marveč je tudi njen odnos do posredovalca, z domačo, .preprosto in prepričevalno besedo Zato ljudstvo vidi v narodni zaščiti svojega varuha, ji rado zaupa in rado izpolnjuje na-redbe svoje oblasti. Niso danes redki primeri, ko se posamezniki zatekajo v najrazličnejših vprašanjih k Narodni zaščiti. Zakaj? Zato, ker je resnični narodni zaščitnik — ne hlapec biča in kazni — ne strahovalec ljudstva, marveč njegov čuvar, pravičen vodnik in vzgojitelj obenem. Ona je kakor oče velike vaške družine. Kajti tudi člani narodne zaščite se vzgajajo v naši naj večji in tudi najboljši šoli — v narodno osvobodilni borbi. Mnogo jih je med njimi, ki so prišli iz naših brigad. Svoje delo, čeprav za operativno vojsko kot ranjenci nesposobni, nadaljujejo na novem po-pnšču. Zelo napačno in zelo krivično bi bilo, če bi Narodno zaščito gledali postrani in omalu-važujoče naši vojaki — oficirji ali podoficirji naše NO vojske. Vsi količkaj zavedni so se odzvali narodnemu klicu in vstopili v našo vojsko. Doma so ostali starejši možje in pa ioni, ki iz zdravstvenih razlo-Igov niso mogli prijeti za puško. Iz teh vrst se rekruttira tiha, a požrtvovalna zaledna "vojska". Na onem našem ozemlju, s katerega je operativna vojska izgnala okupatorsko in domačo izdajalsko drhal, izročamo oblast ljudstvu. Njegova temeljna naloga je. da pomaga naši NO vojski. Narodna zaščita pa je tisti budni stražar, ki omogoča njeno nemoteno poslovanje. Na njivo, ki jo je naša NO vojska iztrgala iz okupator- jevih krempljev, moramo vse-jati zdravo seme, da bo dobro obrodila, da bo nahranila vse. Tako z dravo seme sje na globoko zorano polje naša nova demokratična oblast. Narodna zaščita pa je tista, ki čuva in omogoča tej oblasti njeno p lodonostno delo. Ta prispodoba pove, da ne smemo ocenjavati samo enega dela naše borbe. Vse je medsebojno povezano. Vsak člen v tej verige mora biti trden in nezlomljiv. Kajti le, če se bomo vsi, in to prav vsi, od posljed njega borca operativne vojske pa do aktivista OF in zadnjega narodnega zaščitnika zavedali da tvorimo skupno bojno fronto, bomo zmagali na vsej črti. Slavko Vrhovec, polkovnik IZ DETROIT A Detroit. — Pcf dveletni bo lezni je 9. avg. umrla Katarina Starin, rojena Zaje, stara 59 let. Doma je bila iz vasi Trzin na Gorenjskem, v Ameriki od leta 1907. Tukaj zapušča moža, šest hčera in tri sinove (dva v armadi). — V tovarni je bil pobit Karol Koss, ki se nahaja v bolnišnici Harper. — John Gregorič se je podal v bolnišnico, kjer je bil operiran na očesu. — K vojakom so šli Rudy Kozo-le. John Zgonc in William Kumar. — Pri družini Edward Klančnik so se oglasile vile rojenice in pustile prvo-rojenčka. ^— SLOVENSKA LIRA" "AMERIŠKA ——e V PESMARICI ■e vfcljoteoe »ledefe slovenske pesmi: I. Podoktiln — moftkl t bor > b»« ton mopp*vorD S. Poidrav — moikl zbor t. Lahko noč — rnoAkl s bor 4. Otoflkt svod — meianl zbor I. Pomlfcdnnka — meta nI »bor, ■ bariton samospevom •. Ura 1. — ta aolo iptva, moikl In maAani abor 7. Ura 11. — za m*ftanl cbor t. Altantakl odmevi — sa moftkl lt> Senakl sbor. a bariton aa-moapevom ff. Kantata Is paaJma IS« — moftkl sbor Ift. BoOi — aa aamoapeva, meftanl cbor tn apremljevanjem glaa'>vtra II. Paalm M — aa. eamospev*. nt- ftast sbor in apramljtvanja ■laaovlra ali orgal CENA 8AIIO 50 centov KOMAD To M kooeertne pesmi te moftke In mešane tbore, katere Je ugla*-bil In v samozaložbi Izdal MATEJ U HOLM A K, organist In pevovodja pri sv. Vidu, Cleveland. Ohio, 1923. NaroČite to cblrko pri: KNJIGARNI SLOVENIC PUHL. COMPANY 216 West 18th Street New York 11. N. Y. A nglesko-Slo vensko BERILO Najboljši pripomoček pri učenju angleščine za starejše, ali mlajšim za učenje angleščine. 7.n ameriške Slovence sestavil Dr. F. J. KERN a i tor A mjleškoslovensketja Beseda juha Cena $2.— s poštnino K nji.;/a je Hlust r i ran a tn r platno vezana Naročila sprejema : KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 West 18th St., New York 11, N. Y. HELP WANTED DELAVCEISCEJO HELP WANTED S H O E S LISTERS & ASSEMBLERS j on CHILIHIKVS WELT SHOES EXI*EKIEXl*EIl OM^' STEADY WORK — Ai>|>ly: JFLirs ALTSfllt'L INC. 117 I »rattan Si., Brooklyn. X. Y. j EV S-4500 i 16ft—108) WATCHMAKERS EXPERTS FOR TRADE SHOP Clean Work — Average Earnings $150 Weekly Steady Position—Excellent Conditions ALMA SERVICE 7? Bowery, N. Y. C. Tel. \VA 5-5512 (157—1«» AT TO MECHANICS S A Ml) l/.rUJEXl I Mil ICE & PLYMOI'TH SERYK'E STATION Stalno <1p!o — Prijetna okolica. ALKEE MOTORS 1SIII CROPSEY AYE.. I5KLYX ltEnsonhurst ♦» — 74J4 110<»—168) MAINTENANCE MECHANICS ZA TOVARNO X A D C R X O POVOJNA PRILOŽNOST TR 5-6305 LUMBER HANDLERS EXPERIENCED Steady Work: Ooo«l Pay with Overtime. — Cood Working Conditions Apply: CI!AS. E. McKEXXA INC. FOOT OF COI'RT STREET liROOKLYX (166—17J> CARPENTER ZA TOVARNIŠKO OSKRBOVALNO IN POPRAVILNO DELO NADURNO POVOJNA PRILOŽNOST TR 5-6305 __(165—167» — POMOČNIKI — Splošno tovanrako delo 1ZFRJEXOST NI POTREBNA X A D U R X O POVOJNA PRILOŽNOST TR 5-6305 <165—167) MACHINIST T O O LMAK ER S NADURNO POVOJNA PRILOŽNOST TR 5-6305 __(165—167) PAINT SPRAYER NADURNO POVOJNA PRILOŽNOST TR 5-6305 (165—167) MEN — BOYS (Over 17) IJGHT FACTORY WORK Steady Jobs — Good Conditions Apply 1 mined iately F INK EL UMBRELLA FRAME CO. 25.H E. 177th ST.. BRONX (Eastern End IHOth St. Crosstown > ____(166—17-» i Stock — Record — Iventory Control Clerk FULL CHARGE — 5 DAY WEEK Salary Open — Permanent Posit i« m Excellent Op|H>rt«nity WRITE AT ONCE! A. 0. — 88« 12f> Broadway. N. Y. <\. BM (166—17l! I SHOES j j Niggerhead Operator i I ON 1 MCKAY—LEATHER SLIPPERS ! Steady work — Good pay — Also | I HAND l^ASTER I Apply: YICTOBY EOOTWEAR | I 55 Frankfort St.. nr. City Hall | I N. Y. C. (164-171) MOŠKI IZURJENOST NI POTREBNA ZA SPLOŠNO DELO V ICE PLANT — Dobra plafa—Mnogo nadurnega. — Vprafiajte: 003 EAST 82nd STREET _New York City (163—170) (165 167» DIE SETTER N A D U It N it P< >V< )J N A PRI LOŽ N< >ST TR 5-6305 (165—167 > COUNTERMAN or SHORT ORDER MAN ZA LI * NCHEON ETTE DOBRE URE DOBRA PLAČA OGLASITE SE TAKOJ! 1)1-01 — 6Srd DRIVE REtiO PARK. L. I. (165-167) BLACKSMITHS and FINISHERS IZURJENI NA COMMERCIAL TRUCK B O D I E S Stalno delo — Dobra p'-a^a COLONIAL AUTO BODY CO. .'17.15 VERNON BLVD.. L. I. CITY (165—167) WATCHMAKERS IZURJENI "IX CASERS' Dobra plafa — Stalno delo Izvrstna priložnost Oglasite se takoj! VIM WATCH CO. 155 CANAL ST.. N. Y. C. Pokličite WA 5-2426 (166—167) New Jersey M O d K I POTREBUJEMO TAKOJ ZA SPLOŠNO TEŽAŠKO DELO V MLEKARNI — DOBRA PLAČA Prijetne delavske razmere; stalno delo z bodočnostjo — Vpraiajte ob 8. dopoldne pri MR. HODGES. 278 Elizabeth Are., NEWARK, N. J. (165—188)