Po*tntna p lafom v ^otavtal
Leto LXVn., št. 83
Ljubljana, četrtek 12. aprila 1934
Cena Din 1.-
iznaja va&a dan popoldne, izvzema) nedelje in praznike. — inseratl do 30 petit vrat a Din 2.-. do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.-. večji inseratl petit vrsta Din 4.- Popust po dogovoru, tnseratnl iavek posebej — >Slovenski Narod< velja mesećno v Jugoslaviji Din 12.-. za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO EN UPRAVN1STVO LJUBLJANA. Rnafljeva ulica S t. 5
Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125 in 312«
Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/1. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica L, telefon it 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon st. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101.
Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351.
TITULESCOVA MISIJA V ŽENEVI
Pogajanja o priznanju Sovjetske Rusije — Ker je Litvinov zadržan,
bodo zaključila pozneje
se
Pariz, 12. aprila. AA. Po poročilu ženevskega poročevalca pariškega »Marina« so imeli delegati, ki so prisostvovali seji predsedstva razoroži-tvene konference, včeraj med seboj neuradne razgovore. Francoski delegat Massigli se je sestal z dr. Bene-šem, s poljskim delegatom Rakijskim, z rumunskim zunanjim ministrom Ti-tulescom. z italijanskim delegatom Sarrogliom in z angleškim pravosodnim ministrom Edenom. Na vseh teh sestankih so govorili o tem. naj bi se splošni odbor razorožitvene konference čimprej sestal. Konferenčni krogi so mnenja, da more samo ta odbor razčistiti sedanjo motno situacijo.
Pariz, 12. aprila. AA. Iz Ženeve poročajo, da je rumunski zunanji mini-
ster Titulescu včeraj prispel v Ženevo. Snoči je bil na večerji pri češkoslovaškem zunanjem ministru dr. Be-nešu. Titulescu odpotuje nocoj v Pariz.
Ženeva, 12. aprila, r. Rumunski zunanji minister Titulescu je sprejel obisk sovjetskega zastopnika Steina, ki mu je, kakor se oficijelno zatrjuje z ruske strani, izrazil obžalovanje Lltvi-nova, da je bil zaradi bolezni zadržan, da bi se v Ženevi sestal s Titulescom. Litvinov upa, da bo mogel odgođeni razgovor bodisi v maju v Ženevi ali pa še prej v Parizu nadokn; d?ti. Z ruske strani polagajo veliko važnost na to, da se označi sestanek med ruskim delegatom in rumunskim zunanjim mini.-'' mm   tenk   vlifdnnctnl    7   H»-n<rp   c + -i_
ni pa se zatrjuje, da sta oba državnika v razgovoru, ki je trajal precej dolgo, načela tudi vprašanje priznanja Sovjetske Rusije po Mali antanti. Titulescu je v teku popoldneva govoril tudi z dr. Benešem, ki pa se trenutno ni dotaknil političnih vprašanj, temveč samo vprašanja izmenjave blaga po morebitnem priznanju in financiranja dobav. Vprašanje Besarabije se smatra kot rešeno, ker ga Rusija sama označuje kot teoretično.
Pariz, 12. aprila. AA. Zunanji minister Barthou je včeraj sprejel tukajšnjega italijanskega poslanika. Razgovor je trajal eno uro. Razpravljala sta o razorožitvi in o nedavnih angleško-francos-kih pogajanjih glede sklenitve T-n7orožitvene konvencije.
Madžarski ideali
Poljska naj bi se priključila italo-avstro-madžarskemu Moku in oomagala streti Malo antanto ter razkosati
Jugoslavijo
Budimpešta, 12. aprila, r. »Magvar-orsag« je objavil članek upokojenega polkovnika Evgena Tombora, ki propagira za madžarsko-poUsko zvezo. V svojem članKu se zavzema za skupno madiarsko-poljsko mejo, ki naj bi se ustvarila s sodelovanjem obeh narodov na osnovi njunega tradicionalnega prijateljstva. Meja naj bi tekla po grebenih severnih Karpatov. Na ta način bi se osvobodili madžarski »bratje«, namreč Slovaki in Rusini, istočasno pa bi se osvobodili izpod češkoslovaškega jarma tudi Poljaki v Šleziji. Poljska bi se s tem rešila svoje dosedanje osamljenosti. K tej grupaciji bi Se nedvomno pridružili še Avstrija in Italija in tako bi se ustanovil mogočen blok, ki bi bil tudi vojaško močnejši kakor Mala antanta. Ko bi prišlo do obračunavanja, bi se morala Češkoslovaška predvsem odreči svojemu »lažnemu« edinstvu. Rumunrja bi morala po posredovanju Poliske pristati na iskren sporazum z Madžarsko glede vprašanja Madžarov v Transilvaniji, v dločila nai bi samoopredelitev ljudstva. Vprašanje Jugoslavije naj bi se rešilo po želji Italije, ki bi jo njeni severni prijatelji nedvomno zelo pod-
oniadeževal svoje vojaške Časti. Komunike pravi na kram. da je tre-ba take hude m nedokazane obtožbe proti odgovornim osebam nemške vrhovne komande kar najostreje obsoditi.
prll Madžar, ki bi ustvaril poleg dosedanje zveze z Italijo še zvezo s Poljsko, bi zaslužil, da bi ga z zlatimi črkami zapisali v madžarsko zgodovino.
Protimonarhistične demonstracije v Budimpešti
Budimpešta, 12 aprila r. V reduti v Bu-dimu je priredilo vodstvo legitimistične ljudske stranke snoći banket, na katerem so s oglasili k besedi razni legidmisti V budimpeštanskih političnih krogih so njihovi govori izzvali veliko nezadovoljstvo, ker so nekateri Izmed govornikov, zlasti pa grof Pavlavicini zelo ostro napadali politične ustanove na Madžarskem.
Proti tem govorom se je vršilo danes protestno zborovanje, ki se ga je udeležilo tudi mnogo dijakov, organiziranih v društvu sv. Štefana. Dijaki so v sprevodu odkorakali po ulicah in demonstrirali proti legitimi-atom. Ustavili so se tudi pred tiskarno Pala, kjer se tiskajo nekateri legitimistični listi. Tu so priredili izredno burne demonstracije in razbili celo nekaj stekel na oknih tiskame. Demonstrante je morala razgnati policija.
V reduti so aretirali dijaka, ki je oddal strel iz svojega revolverja. Na policiji je izpovedal, da je streljal v zrak. Policija je nekaj dijakov aretirala.
Ameriška valutna reSorma
Z uporabo srebra namerava Roosevelt izvesti kontrolirano inflacijo — Odpor v kongresu
\Vashington, 12. aprila, r. Senatni odbor za kmetijstvo je sprejel nov zakonski osnutek, po katerem naj bi se porabilo srebro za kontrolirano inflacijo v Zedinjenih državah, ki bi omogočila ustvaritev Širše podlage za ameriški denarni in valutni sistem. Osnutek določa naslednji dve odredbi: 1. Vse zaloge srebra se nacionalizirajo in odkupijo po cenah, ki ji*h določi državna blagajna. 2. Državna blagajna bo dejansko pokupila vse srebro. Nakupovanje srebra naj bi se ustavilo, če bi ce-
ne blaga dosegle višino, kakor so ga imele 1. 1926, ali pa, če bi srebro na finančnih   tržiščih   doseglo pariteto z
zlatom.
VVashington, 11. aprila. AA. Vse kaže, da čaka predsednika Roosevelta v ameriškem kongresu pri razpravi o zakonskem načrtu v ureditvi ameriške denarne borze ogorčen odpor, ki bo še mnogo hujši, kakor odpor pri urejevanju uradniških plač in pokojnin bivšim bojevnikom.
Hude obtožbe proti nemški vrhovni komandi
v svetovni vojni
Vlada je morala v posebnem komunikeju vzeti v zaščito
vodilne erenerale
Berlin. 12. aprila.  AA.  V zadnjem 6a»u ©o <3-> v nemških listih Dojavili članki e h«u-dimi obtožbami nroti naivišiim in vodilnim osebnoćtfim  nemške vojake   v zafetku *ve-tnvne voine  Pojavila se te tudi brošura, ki io ?p nanisal general Lud*ndorff s podobnimi obtožbami  Zaradi t*»ea h ministrstvo •iržavnn obrambo izdalo službeni kom mik-e r katerem Dravi: Ha *>o te obtožb.- br^z zrni «»la in brez nodlacre Tako se trdi proti ?e neralu Moltkeu  da \e bil za bitk? na Mami nod vplivom nekih skrivnih in temnih sil« in   da   <=o  nan;   tedai     vplivali framasoni Pradno noročilo nravi,    da #ie ie treniral \foltke ravnal samo  no svojem voiaSkem ^rf»nriranju in da ni nref^mol nasvetov od -kogar,  rnzsn  od  ervoph  odgovornih po-
močnikov in sodelavcev v štabu vrhovne komande.
Komunike nato govori o -nanj misiji generalata bneca podpolkovnika Hentscha, da je ta misija zakrivila kritični preobrat v bitki na Marni. Tudi ta misija j? bre? vsake podlage, trdi kom mike dalje, in ue 'ipravičuie na na do v proti tedanji vrhovni komandi Kleveta i?, da i> bil podpolkovnik Hentseb svobodni zidar in da je imel kot tak stike z nekimi francoskimi krogi. Podpolkovnik Hentsch je Pire** stvarno s to Brisi io pr**Voracil svojo pristomoet in svoj delokrog. Ravnal pa 'e po svoiem pošt^cmi vftfaSkam prepričan in nvsleč da bo s tem koristil svoii domovini S tem fa prevzel nase težko zgodovinsko odgovornost, ni pa
SAMO SE DANES NEPREKLICNO ZADNJIKRAT ob 4. in \'48. zvečer
Elizabeta Bergner
CARICA KATARINA
ELITNI RINO MATICA
Telefon 2124
Konferenca gospodarskih zbornic
Beograd, 12. aprila. Danes se je pričela v Beogradu konferenca zastopnikov vseh gospodarskih zbornic v državi. Na konferenci se bo razpravljalo o taksiranju računov, o pregledu trgovskih knjig radi taksiranja, o obdavčitvi prodajaln industrijskih podjetij, o davku na poslovni promet in o drugih perečih gospodarskih vDrašanjih. Ljubljansko zbornico za TO! zastopa njen generalni tajnik minister n. r. g. Ivan Mohorič. Konferenca bo trajala najbrž več dni.
Angleški zakon za zaščito države
London, 12. aprila, r. Angleška vlada je spodnji zbornici predložila zakonski osnutek, ki jo pooblašča za hišne preiskave in zaplembo hufskajoce-ga gradiva. Zakonski osnutek, ki je parlament zelo presenetil, daje vladi dalekosežna pooblastila za postopanje osebam, ki ščuvajo v armadi in mornarici proti obstoječem uredu. Vladni krogi se namreč boje, da bodo fašistični in komunistični elementi v armadi in mornarici organizirali propagandne celice.
Rusija in revizionizem
Budimpešta. 12. aprila, r. Novi sovjetski poslanik v Budimpešti Petrovski je spre-tal novinarje ter jim podal daljšo izjavo, v kateri se je v glavnem bavil s stališčem Rusije v revizijskem vprašanju. Petrovski ie citiral pri tem izjavo Lifvinova, da Rusija načeloma zastopa stališče revizije mirovnih pogodb, v praksi pa mora rjsfea zunanja politika vpofct?vati, da bi imela vsaka sprememba mej v današnjem napetem položaju v Evropi za posledico vojno vseh proti vsem. Zato je rudi Rusi i« v zadnjem sporu z Japonsko izpolnila skoraj vse japonske zahteve, e&mo da bi preprečila vofno.
Hitler na pohorskih manevrih
Berlin, 12. aprila. AA. Državni kancelar Adolf Hitler se je vkrcal na oklopno kri-žarko »Deutschlandc v njegovem spremstvu sta minister državne obrambe general v. Blomberg in glavni poveljnik neralke mornarice podadmiral v. Reeder. Hitler bo ostal na križarki več dni in bo prisostvoval vežbam vojne mornarice.
Politična amnestija v Šnanlfl
Madrid. 12. aprila. Parlament je s 146 proti 44 glasovom odklonil predlog socialistov proti amnestiji, ki bo po njihovih trditvah služila v glavnem za kritje političnih zločinov desničarskih strank.
Inozemsko potovanje albanskega kralja
Pariz. 12 aprila. AA. Neka tukajšnja agencija poroča iz Tirane, da bo albanski krali Ahmet Zogn v kratkem odpotovala inozemstvo in da bo obiskal tudi Švico in Francijo.
Mušanov v Parizu
-««**nku s francoskimi državniki je pojasi«« tiko Bolgarije do balkanskega pakta
Pariz, 12. aprila. AA. Havas poroča: Predsednik bolgarske v'ade Musanov je včeraj obiskal predsednika vlade Doumer-ga in zunanjega ministra Barthouja. Poročal jima je o političnem položaju na Balkanu. Pc vsej priliki je Mušanov pojasnil, zakaj Bolg-arska ni pristopila k balkanskemu paktu. Sofijska vlada odklanja očitek aktivnega revizionizma, navzlic temu se pa ni mogla odpovedati morebitni ugodnosti Čl. 19 pakta o Društvu narodov. Mušanov je priznal, da je balkanski pakt znatno olajšal položaj na Balkanu. Ta pakt bo zbližal sosede.
Mušanov bo danes obiskal ministra za trgovino Lamoureiuca. Razpravljal bo z njim o možnosti uvoza bolgarskega toba-
ka v Francijo. Trgovinska stremljenja Mušanova so v zvezi s pogajanji, ki se vrše z lastniki bolgarskih predvojnih posojil. Francoski krogi smatrajo, da sedanja pogajanja ne smejo iti predaleč in da je treba na vsak način počakati na sklepe podobnih pogajanj, ki se bodo vršila v Londonu. Bo'.garija pa bi želela skleniti sporazum najprvo s Parizom. Zato je njeno odposlanstvo odgodilo odhod v London do 17. aprila. Iz Londona bo Mušanov odpotoval v Berlin, nato bo obiskal Rim in naposled Budimpešto.
Havasovemu poročevalcu je Mušanov izjavil, da le bil sprejem pri Doumergueu in Barthouju zelo prisrčen.
Vedno nove žrtve
v aferi Staviskega
Nenadna smrt bivšega državnega podtajnika, ki bi moral biti danes zaslišan — Minister Dalimier bo
aretiran
Pariz, 12. aprila, r. Veliko senzacijo ie zbudila v javnosti vest, da je davi najden mrtev v svojem stanovanju bivši državni podtajnik v ministrstvu za U^lo Louis David. Nje-ova smrt je prav zagonetna in še ni razjasnjena. Včeraj ie bi! še čil in zdrav. Danes bi bil moral biti zaslišan od preiskovalne* sodnika, ki vodi preiskavo o aferah Staviskega in sicer v zvezi z obtožbami proti bivšemu ministru za delo Dalimieru. Zato sumijo, da je tudi David postal žrtev tajne zločinske mafije, ki odstranjuje neprijetne priče. Policija je uvedla najstrožjo preiskavo. V javnosti prevladuje vtis, da je vsa dosedanja preiskava na napačni
poti, ker se sicec ne bi moglo dogajati, da maiija še vedno nemoteno deluje in mori ljudi.
Pariz, 12. aprila. AA. Po včerajšnji seji poslanskega preiskovalnega odbora o aferah Aleksandra Staviskega so v parlamentu trdili, da bo parlament v kratkem sklepal o zahtevi, naj izda sodišču bivšega ministra za delo l)a-limierja in še neke druge poslance, k* so bili v tesnih stikih z Aleksandrom Staviskim. Vse kaže, da bo Dalimier izročen sodišču predvsem zaradi znanega pisma, ki ga je pisal ravnatelju lista »Voionte« Dubarrviu. V tem pismu je Dalimier priporočil prevzem bonov kreditnega zavoda v Bavonnu.
Mednarodni pustolovec med budisti
Vancouver, 12. aprila, r. Zloglasni pustolovec Trebitsch-Lincoln, ki je bil nekoč član angieške spodnje zbornice, v času svetovne vojne pa nemški vohun in se je nazadnje zatekel med budistične menihe, je prispel s 13 menihi in 6 nunami v Vancouver. Oblasti mu niso hotele dovoliti, da bi se izkrcal. Trebitsch-Lincoln je vložil proti temu protest pri kanadski vladi.
Proslava 1. maja v Nemčiji
Berlin. 11. aprila, č. Narodna socialistična stranka se pripravlja za posebno svečano proslavo 1. maja. Delpgati hitlerjevske mladine iz vse Nemčije se bodo zbrali v noči pred 1. mapm na Brockenfelsu, kjer bodo orebdeli veo noč in se zabavali. Na praznik bo dopoldne na Temp^lhofu ogromna revija zastav in zapriseženi bodo narodno - socialistični obratni zaupniki. Dopoldanske svečanosti bodo v prisotnosti Hitlerja. Popoldne bo v Luertsartnu velika ljudska zabava, ki bo zaključena zvečer z ogromno ilimina-eijo. V Lustcrartnu bo imel Gorinir propagandni govor. Stroški za proslavo so prora-čunani na 10 milijonov mark. Kriti jih nameravajo e prodajo poc bnih znakov, ki bodo imeli na eni strani izdolben kljukast križ, na drugi strani pa kladivo in srp. toda ne navzkriž kakor komunistični znaki, neizo vsakega posebej.
Fuzija strank v ČSR
Praga, 11 aprila, r. Sinoči se jc vršila ustanovna skupščina novo češke stranke, v kateri so se združili češki fašisti, radikalno krilo narodno demokratske stranke in cela vrsta drugih manjših političnih skupin.
Korupcija na Japonskem
Pariz, 12. aprila. AA. Iz Tokia poročajo, da je minister vojske general HajaŠi podal ostavko, ker je bil včeraj njegov brat, bivši župan v Tokiju, obsojen na 10 mesecev zapora. Zapleten je bil namreč v neko finan-fino-dobavno afero.
Zopet eksplozije bomb v Avstriji
Dunaj, 12. aprila, č. V zadnjem času so narodni socialisti v Avstriji popolnoma mirovali. Premirje je trajalo nekaj mesecev, sedaj pa je bilo nenadoma prekinjeno. Znova so pričele eksplodirati petarde, tokrat v dunajskih cerkvah Snoči so položili ob kasni uri neznani narodno-socialistični agenti take bombe v cerkve sv. Mihaela, sv. Petra in še neko drugo. Vse bombe so eksplodirale in nekoliko poškodovale notranje stene cerkva. Vse kaže, da so bombe položili v cerkve eni in isti ljudje, ker so cerkve zelo blizu druga drugi.
Židovski pogrom v Rumuniji
Bukarešta. II. aprila, p. V selu Jence v bližini Sigeta je prišlo na pravoslavni veliki petek do krvavih izgredov proti Židom. Zaradi tega je prispelo v vas večje itevilo orožnikov, ki so kmalu napravili red in mir. Čez tri dni so orožniki zopet odSli. Komaj pa so zapustiti vas. sta domači p^n in žu pan organizirala novo gonjo proti Židom nahujskala vaščane, da so napadli židovske
hiše, jih razdejali in Žide pretepli. Dva Žida sta bila ubita, mnogo pa ranjenih. Se" daj so postali v vas vojaštvo, da definitivno napravi red in krivce zapre.
Sorzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2315.96 — 2327.3?, Berlin 1350.14 _ 1360.94, Bruselj 801.35 — 805.29, Ouo-ih 1108 35 _ 1113.85, London 176.36 — 177.96, Ne^Tork 3394.39-3422.60. Pariz 225.88 - 227.-. Praga 142.23-143.09. Tre t 292.68 — 295.08 (premija 28.5 odat.). Avstrijski šiling v privatnem klirinjju 9.20— 9.30.
INOZEMSKE BORZE
Curih. Pariz 20.38, London 15.945. N©w Vork 308.75, Bruselj 72.30, Milan 26.45. Madrid 42.225, Amsterdam 208.95, Berlin 122.—, Dunaj 57.—, Praga 12.84. Varšava 55.32.  Bukareita 3.05.
Lepi beli
odločajo o uspehu smehljaja. Obdržati zobe v njihovi naravni lepoti je zelo enostavno, a znali je treba. Uporabljajte zjutraj in zvečer zobno pasto Chlorodont na suhi zobni ščetki. Zobna naslaga izgine, zobje zasijejo v najlepši slonokoščeni barvi. Lepi beli zobje v smejočih se ustih imajo veliko privlačnost. Chlorodont se dobi povsod. Tuba Din 8.-, velika tuba Din 13.-
Beli  zobje Chlorodont
s,
>SLOVENSKI NAROD«, dne 12. aprila 1934
MCV 83
Ali dobi ločena žena
rodbinsko pokojnino?
O pittVilttttn tol*na4tnits tozadevne zakanskft doloibe dva turista nista enakega natlranj*
Ljubljana, 12. aprila. To Tp#a#a.nj0 povzroča marsikomu teško livljeaje. v tem pogledu določa drogi odotavek f 147, čin. zakona sledeče: »ženi, ločei! po predpisih rlmsko-katoiiške cerkve, ne pripada pravica do rodbinske pokojnine.« O pravilnem tolmačenju ie določbe to nastal! dvomi. Dta jurista nista enakega naziranja. Dočiin trdi ta, da ločeni ženi od mize in postelje po pred-!>iših cpr. in odz., ne odreka gornja določba 5 147. čin. £ak. te pravice, trdi drugi baš nasprotno, tako da človek ne ve, Itako tiaj se ravna v danih okoli&činah. Dosedaj nismo će videli ločene žene po predpisih rimsko-katoliske cerkve, pač pa take, Katerih zakon je bil ločen od mize
in postelje v sporu, odnosno sporazumno z odločbo rednega sodišča po predpisih cpr. in odz.
Po predpisih rimskokatoliške cerkve more cerkvena oblast zakon le razvezati. To je pa Čisto nekaj drugega, kakor ločitev zakona od mile in postelje. Z razvezo zakona je dosežena popolna cerkvena razdružitev (rasporoka) obeh zakoncev. Obi postaneta »opet popolnoma prosta ■amca kakor sta bila pred porono. Taka bivša žena izgubi iaradi razveze zakona tudi rodbinsko ime po možu in dobi nazaj rodbinsko ime, kakršnega je nosila pred poroko. Jasno, da taka razvezana žena <ne more imeti nikake vzdrževalne pravice iz naslova zakona do bivšega moža ln še manj Ji more pripadati pravica do kake rodbinske pokojnine v primeru, da je bil mož drž. nameščenec. Po logičnem razumevanju stvari bi človek torej moral vseaakor sklepati, da ima obstoječe besedilo cit. § 147. čin. zak. v mislih one Sene, ki so razporočene, ne pa žena, ki je ločena od mize in postelje po prel-pisih cpr. In odz. V tem naziranju nas utrjuje tudi dejstvo, da je mož dolžan plačevati ločeni ženi alimente, ako je bil »akon   ločen  sporazumno, odnosno zaradi
delne ali popolne moževe krivde. Ce je torej ločen m o*, ki je drž. nameščenec ali upokojenec obvezan dajati svoji ločeni ženi alimente in se mu v ta namen lahko zarubijo tudi njegovi službeni prejemki, bi morala imeti loOena žena že iz tega pravnega razloga tudi pravico do rodbinske pokojnine po moževi smrti. Odkod vendar naj sicer dobi nadomestilo za alimente, ako teh zaradi moževe smrti ne more več dobivati iz njegovih službenih prejemkov, odnosno pokojnine?
Sicer se pa more smatrati rodbinska pokojnina za od moža s prispevki in službenim razmerjem pridobljeno pravico, če bi bila v cit. določilu § 147. čin. zakona postavljena beseda: ločeni ženi, »poročeni«, mesto ženi »ločeni« po predpisih rim-sko-katoliške cerkve, bi bilo tolmačenje te določbe jasno, tako pa to določilo sploh ne omenja žene, ločene po predpisih cpr. in odz., ne te, ne one veroizpovedi in se torej   tudi  po  tem   ne more trditi,  da bi
cit. določilo zakona odrekalo ločenim ženam pravico do rodbinske pokojnine. Vsekakor je pa naloga prizadetih krogov pojasniti pravilno tolmačenje zakona. Izdeluje se nov občni drž. zakonik. Upajmo, da bo nova izdaja obč. drž. zakonika imela tudi v pogledu na ločitev zakona bolj liberalno in modernejšo socialno obliko, primerno sedanjemu času kulturnega napredka ter da ne bo. kakor je sedanji podedovani zakonik, povezan v spone srednjeveških ozirov na cerkveno nadoblast. Društvo državnih nameščencev in upokojencev pa naj pokrpne intenzivno akcijo na merodajnili mestih, da bo po uradniškem zakonu pripadala ločeni ženi nedvomno pravica do rodbinske pokojnine, v primeru pa, da bi bil zakon ločen po njeni krivdi, pa ev. drugi ženi, s katero bi se ločeni nameščenec ali upokojenec mogel poročiti neovirano po določilih r>o-vesra odz.
Ločena žena drž. nameščenca.
Uvod v češki teden
UpriaorHev Litafše. — Smetanov jubilej. — Vzorna predstava.
Ljubljana, 12. aprila. Bedfich smetana je danes priznan za genijalnoga samoraslega komponista svetovnega formata in njegove opere, simfonije in druge skladbe so stalno na vzpo-redih največjih gledališč in koncertnih odrov. V zgodovini evropske glasbe stoji Smetanovo ime med kralji tonov in harmonij, v zgodovini slovenske koncertne literature in še posebej našega opernega repertoarja pa se blesti Smetana v žarkih prav posebne in naravnost izjemne popularnosti.
Med operami, i katerimi se je začela resno gojiti nafia operna reproduktivna umetnost, stoji Smetana s »Prodano neve-ato« kot neomajen steber: od februarja 1S94. do danes je bila vprizorjena neštetokrat, a njena priljubljenost je vedno večja. Malo je Slovencev, ki bi ne poznali in ne želel! videti ln slišati jo vedno iznova. »Prodana nevesta* je danes med nami najbolj slavna ln popolnoma udomačena slovanska opera; poleg nje pa smo z navdušenjem in redkim uživanjem v mnogih zaporednih sezonah poslušali veličastnega »Daliborja«, biserni »Poljube in genijalno komično »Tajnost«, same opere nedosežnega mojstra, glasbeni demanti, ki jih muzikalni izobraženec ne pozabi in se jih nikoli ne naveliča.
Tako smo z radostno nestrpnostjo pričakovali prvo slovensko vprizoritev Smetanove slavnostne opere rLibuše«, polne krasnih simbolov vrele slovanske nacionalnosti in čudovite glasbe. Doslej smo poznali le grandiozno uverturo, izvajano ob posebno svečanostnih prilikah, divne, bojevite fanfare iz nje so se glasile ob izjemnih slovesnih trenutkih s terase naše opere in nedavno Sele je slišala naša publika prvič vizionamo prorokovanje Li-
buse i i-zvajaajem ge. Thierrv Kavčniko-ve na slavnostnem koncertu naše jugoslo-vensko-češkoslovaške lige.
Končno smo doživeli tia našem odru celotno vprizoritev opere »Llbuša«. Kot prvi umotvor v nizu oper Ln simfonij, ki jih prinese po zaslugi vzgledno iniciativnega in proti vsem zunanjim in celo notranjim oviram vztrajno produktivnega opernega ravnatelja g. M. Poliča prvi »Češki teden« v Ljubljani! Veličastneje in resneje si začetka »češkega tedna* ni možno zamisliti.
Zato samo obžalujem, da ni bilo za »Llbušo« — kakor se je, žal, izkazalo, v današnjih obup.no klavrnih dneh tako potrebne — več Teklame. Obžalujem, da je morala biti premijera »LribuAe* na večer ko je igrala tudi drama za svoj menda najmočnejši abonman, in da sato operno poslopje ni bilo razprodaoio.
Kajti tako velika slovanska mojstrovina s tako težko, velezaalufcno in vprav zgodovinsko važno predstavo bi bila zaslužila ne le koncentracijskega napora gledališke uprave in vnetega sodelovanja dramskega osebja, nego tudi najštevilnejšega odziva našega občinstva.
Vzlic vsemu pa Je bila v dobro zafiede-?«*b opernem gledalifiču sprejeta Smetarja »Llbuša« s prav izrednim navdušenjem, vrelim priznanjem, a brezkončnimi aplavzi ter z ovacijami, ki Se ob zaključku predstave niso hotele poleči, na naslov gg. ravnatelja Poliča, vseh solistov ln orkestra, kakor tudi na naslov skromno v zadnji vrsti sedečega inscenatorja g. Skružnega, Blikarja krasnih scenerU in prav okusno s&miiljenega ter odlično te-vršonega stalnega odrskega okvira.
Zagrebško Nar odao kazalište je posodilo »koro veo slikovito, dragoceno in prelepo garderobo. Tako je bila predstava tudi po svoji opremi prvovrstna ln resnično reprezentativna.
V oceameznoetlb ml jo dottnoat, da se v prvi vrati ln • posebnim priznanjem vsaj na kratko in v hi trie i, ki jo zahteva dnevnik, spominjam poleg ogromnega, vsorao tevrčenera dela g. Polica, duše vse velezaslnlne priredbe, natega orkestra. Dael nI velik in aa tako opero celo precej nresBajben. Je bil sooči nafi operni orkester na Vilka; svetel j« mogočno in svi-ral vigimno kakor redkokdaj, podal predigro mojstrski ter bil ve« večer s srcem
in dušo pri stvari s toliko vnemo, da mu gre prva palma.
Libušo je pela in igrala kot naš statui gost ga. Zinka K u n č e v a iz Zagreba. Že na svojem domačem odru je kreirala to velikansko, v vsakem pogledu impozantno, pevski težko, po glasovnem obsegu ogromno partijo tako, da so bile vse zagrebške ocene polne priznanja ln hvale. Bila je odlična, nad vsako hvalo zvišeaa, v spevu zmagovita, zunanje res kcežev-ska in v igri očarljiva. Kreacija največjega formata.
G. R. Primožič kot PfemvsI je imel v svoji sliki, na posestvu v Stadickem pred žitnem poljem zopet priliko, da se je izkazal kot izvrsten igralec, s pesmijo o lipah in ob sprejemu deputacije pa kot vrl pevec vzgledno krasne izgovarjave. Njegov nastop na Vvšehradv je bil prav posebno simpatičen.
G. Marijan Rus kot odličen Hrudoš je imel najbolj dramatično partijo; podajal jo je močno učinkovito, zelo naravno temperamentno in izražal jekleni značaj naravnost imenitno. V igri in spevu je žel največji uspeh ter vsesplošno neomejeno priznanje.
G. Ant. P e t r o v č i č kot gost je v partiji Lutobora uprav presenečal; poznamo njegovo pevsko umetnost, lepoto njegovega glasu, a prav dobro se je uveljaljal rudi igralski. Podal je kreacijo ki je za začetnika osupljivo dobra, dosledna in plastična.
Izvrsten Radovan, vodja plemstva, Je bil g. Janko; pevski in igralski živahen, vedno korekten, silno prijeten starec velike avtoritete, a g M a r č e c kot blagi Stah-lav jc storil vse,  kar je iz stranske figure
brez posebne akcije mogoče storiti.
Ga.     V.    Thierry- Kavćnikova
ima Krasavo, plemkinjo in hčer Lutoboro-vo, povzročiteljico ljubosumnega razpora med bratoma Hudošem in štahfavom. Podala jo je odlično, iskreno čustveno, pevski učinkovito ter je znala v vse svoje prizore prinesti čim več dramatičnosti. Radmila, sestra sprtih bratov, je bila ga F. Ber-
not-GoIobova, izvrstna v spevu in zadovoljiva v igri. polna čustva do prijateljice in bratov ter zunanje zelo srečna v starinski češki noši.
Gre pa priznanje tudi našemu pomnoženemu zboru za njegove jako dobre pevske nastope in prav posebej pa za zbor žanjic in žanjcev za sceno V igri in mimiki, pozornem zasledovanju igre, pa zbor ni še docela zadovoljeval.
Garderobar in garderobarka naj bi bila kritičnejša . . .
Opero je režiral g. O. Sest.
Nadejam se, da najde »Libuša« Še mnogo prijateljev. V veličastnem finalu zadnje slike s prerokbami Libuše je videti O projekcijskih »lik na nebesu v ozadju, dogodki in osebnosti iz najslavnejših dob češke zgodovine. Tudi te sliie so novost naše uprizoritve, ki mora vsestranski zanimati m navduševati.
»LibuŠa« je velik dogodek v naši operni zgodovini: zavedajmo se tega dejstva!
Fr. G.
Iz Litije
— Prvenstvena nogometna tekma. V nedeljo se je vršila pri nas na igrišču v Svarcovi hosti prva pomladanska tekma za prvenstvo v zagorskem nogometnem okrožju. SK Litija je nastopil proti SK Zagorju. Našim športnikom manjka očividno sistematičnega in smotrenega treninga. Zato je izpadla tudi tekma v prid gostov z rezultatom O : 4. Tekmo je vodil savezni sodnik g. Pevalok Inke iz Ljubljane, ki je imel igro popolnoma v rokah. Številna udeležba je dokazala, da je športna misel pri nas precej močno razvita. Zato želimo, da bi se močneje razvijali tudi naši nogomet-niki.
— Divjih petelinov ni... S prvim aprilom se je pričel odstrel divjih petelinov Iz razgovorov z našimi lovci, pa posnemamo, da še niso pričeli peri (Divji petelini namreč in ne lovci.) Vzrok zakasnitve leži menda v slabem in mrzlem vremenu.
Tragična smrt narednika Franja Burgerja
Na Izletu iz Splita v Trogir se |c
l|ek v bofalct v
že včeraj smo kratko poročali o težki nesreči na cesti med Trogirom in Šibenikom, kjer se je ubil Slovenec Fratijo Bur-ger. Nesreča se je pripetila v nedeljo popoldne dobrih 5 kilometrov od Šibenika. Zrakoplovni narednik Franjo Burger je služil od leta 1927 v Divnljah. V nedeljo je prišel v Split in je bil na obedu pri svojem znancu ravnatelju tvrdke »Samopomoč« g. Lešniku, ki se je pri njem mudil čez velikonočne praznike njegov sorodnik iz Ljubljane. Pokojni Burger se je seznanil z Lešnikovim sorodnikom in po obedu sta vzela Lešnikov motocikel ter se odpeljala z njim na izlet proti Šibeniku. Burger je vozil, Lešnikov sorodnik je pa sedel zadaj.
Vse je šlo po sreči, dokler ni dobrih pet kilometrov pred Šibenikom nastal v motorju defekt in posledica je bila težka nesreča. Motocikel se je naenkrat prevrnil in oba izletnika je vrglo raz sedežev. Sur-eer, ki je bil spredaj, je treščil na cesto.
si prebil lobanjo in močno poškodoval bralo. Iz ran mu je brizgnila kri, bolestno je zastokal iti obležal na cesti. Njegov spremljevalec   je   bil   sicer   lažje ranjen.
smrtno ponesrečil In Je v potiede-Sfbentfcu umrl.
vendar se pa ni mogel ganiti. Tako sta obležala oba na cesti v pričakovanju slučajne pomoči.
Okrog 8. zvečer se je pripeljal na poti ia Zagreba v Divulje s avtomobilom poročnik  bojnega broda  ftostirič. Zagledal
je na cesti v svitu reflektorjev ranjenca in prevrnjeni motocikel. Brž je ustavil avto, naložil ranjenca in ju odpeljal v ši-benisko bolnico, kjer so jima zdravniki takoj nudili potrebno pomoč. Napeli so sicer vse sile, da bi rešili Burgerju življenje, toda njihovo prteadevanje je bilo žal zaman. Burger je bil izgubil mnogo krvi in v ponedeljek zjutraj Je podlegel težkim poškodbam. Njegov spremljevalec je bil, kot rečeno, samo lažje ranjen in ostal je v bolnici.
Takoj so obvestili Burgerjeve staršp,
da pridejo na sinov pogreb. Iz Splita je odpotoval v ponedeljek g. Lešnik obiskat svojesra ranjenega sorodnika. Pokojni Burger je bil v službi vesten, tovariši so ga imeli zelo radi in vrst o njegovi tragični smrti je globoko pretresla mornarje v Dl-vuljah.
Podjetni „prijatelji" naših nasadov
Letos so izmvali 13 klopi v eni noči. — V Groharjevi ulici so populili
skoraj vsa drevesca.
Ljubljana, 12. aprila.
* Prijateljev« naših nasadov je toliko, da bi lahko osnovali svoje društvo, ki bi nedvomno ne zaspalo ter bi se lahko res upravičeno pohvalilo s svojim delovanjem. O njihovi agilnosti govorimo mnogo premalo in se najbrž čutijo prizadeti. Nedvomno pa imajo nekje mogočno zaslom-bo, ker Se o njihovih ^zaslugah« govori tako malo.
Seveda nam niso pri srcu, da bi proslavljali njihova junaštva, ampak je treba kljub vsemu povedati vsaj zdaj, da ne trepetamo vsi pred njimi. Ko se v nekaterih naših meščanih zbudi »boljša« nrav, se pojunačijo in silno okrepe. Za las manjka, da ne vržejo zemlje iz tečajev, izkažejo se pa tem bolj navadno v parkih.
> Boljša« nrav se zbudi v meščanih navadno, ko se vračajo ob »ranih« urah s : kulturnega** udejstovanja ter razmahova-nja polni raznih duhov, seveda z vinskimi vred. Tedaj se prelevijo v strašne revo-lucijonarje in še z vragom bi se pobodli. Najbrž pa vidijo vraga v klopeh in drevju ter kandelabrih. Vse jim je napoti. Klopi pulijo in razbijajo, grmovje lomijo in ru-vajo mlada drevesa. Producirajo se pri vodometih, bazenih, skačejo v vodo — celo kopali so se že — onesnažujejo poti. teptajo grede, trgajo cvetje.
Letos so izpulili 13 klopi v eni noči. Ko je nedavno mestno vrtnarstvo zasa lilo drevored drevesc v Groharjevi ulici, so jih drugo jutro našli skoraj vse izpuljene. Morali so jih znova zasaditi in posebno močno privezati k debelim kolom. Na Gradu in v Tivoliju, kjer so napravili lepe brežine, pokrili obronke z rušo, se ljudje
Zasačeiii tihotapci
Zagreb. 12. aprila.
Neka beograjska parfumerijska tvrdka je prišla na praktično idejo uvažati v Zagreb parfume, puder, kolonjsko vodo in podobno robo. ne da bi plačevala uvoznino aH kakršnekoli mestne in banovinske takse. Vlogo posredovalca je igral pri tem Samobor. Vse je bilo dobro pripravljeno in vse je šlo gladko od rok, dokler se ni vmešal v te čudne trgovske posle poveljnik orožniške stanice v Samoboru narednik Lipovšek. Ime tvrdke in onih, ki so v Samoboru in Zagrebu sprejemali vtihotap-Ijeno robo, še ni prišlo v javnost, ker beograjska in zagrebška policija še nista zaključili preiskave.
Beograjska tvrdka je pošiljala zaboje parfumerijskega blaga po 12 do 16 kg na naslov nekega pekovskega pomočnika v Samoboru. Na zabojih je bilo napisano, da
so v njih jestvine ali pa perilo. Pekovski pomočnik v Samoboru je samo odstranil svoj naslov in nalepil naslov svoje sestre v Zagrebu, potem je pa romala pošiljka po pošti naprej. Nekatere zaboje so pa odpirali tudi v Samoboru in očim pekovskega pomočnika je prenašal robo v Zagreb. Zabojem so bili priloženi računi za dve zagrebški tvrdlci. ki sta vtihotapljeno blago sprejemali. Tako je šlo vse brez taks in uvoznine.   Ta način uvažanja luksusnega
blaga, ki se sicer plačujejo od njega visoke takse, mora biti zelo dobičkanosen.
Orožniški narednik Lipovšek jc dolgo zasledoval tihotapca in njegove zaboje. Nekega dne ca je zalotil, ko ie nesel za-bojček s pošte. Pobaral ga je. kaj je v za-bojčku, pa mu je pekovski pomočnik odgovoril, da nosi sir in druge jestvine. Ko so pa na policiji zaboj Ček odprli, so našli v njem 10 litrov najfinejše kolonjske vode, več stekleničic parfuma, mnogo pudra itd. Fant je skesano priznal svoje grehe. Takoj jo bila obveščena tudi beograjska policija in zdaj teče preiskava. Tihotapili so blago neke inozemske tvrdke in zdaj se bo izkazalo, ali j« dotična tvrdka sploh plačevala carino, ko je uvažala blago v našo državo.
Delo RK v Mostah
Moste. 12. aprila.
Od Moščanov 1© redko kdaj izvemo načrte, ki jih kujejo, da bi olajšali bsdo svojim sotrpinom in iim pripravili veselo urico v najtežjih časih. Skromni «> in neradi besedičijo o 6vojera delu, ki gotovo zasluži pohvalo, ker so Moste naše industrijsko oredmeetfc, kjer je doma pač toliko bede. kolikor v predmestjih vseh dnujgih meet, a ie kijih tem« pomoč le redka. Šiba brezposelnosti je precej prizadela naše Mosča-ne, večinoma skromne in poštene delavca s Še skromnejšimi družinicami. Skoro podjetja so zaradi pomanjkania narocii omejila svo?d obrate, druea so odpustila delavstvo iz dru2ih razlogov. Slovenski delavec, ki g! m bik) nikoli strah nojtežysa dela in ki ea je lfube«zen do družine trnala v naj bol i obupne in nezdrave razmere, da orislufi sobi in svojim košosk kruha. Je danes brez ddla, njeeove mišice počivajo, b oči zpo na drage, ki jim očetova asliava dlan vtč mor« več prinesti koščka kruha.
Človekoljubje in razumevanje bridkosrti bližnieca pri nas ni tako ffloboko kakor n.
producirajo ter vežbajo v težki turistiki. Skačejo po brežinah, kjer se še ruša ni sprijela s trdnim terenom in kjer bi tudi sicer oe smeli hoditi, ter na ta način trgajo brežine. Toga pa ne delajo ljudje ponoči in tudi je težko reči, da delajo škodo iz zlobe, ampak iz nerazsodnosti in ker nrmajo najprimitivnejšega čuta za skupno last ter se ne zavedajo, da škodujejo tudi sebi, če škodujejo nasadom in parkom.
Ob Gradaščiei v Dobrilovi ulici so bregovi lepo urejeni, zravnani, k vodi drži lepa zložna pot, smetišča so izginila, brežine so lepo zelene in ob cesti je travnat obrobek. Ljudje pa, namestu, da bi hodili Po poteh in hodnikih, mandrajo po tratah, kot da ne morejo videti trave. Jeseni so uredili nabrežje ln preden je trava dobro zazeleoela, so jo že pohodili. Tudi tu so že raztrgane brežine, ker skačejo Po njih. Po travi pa hodijo tudi odrasli in zlasti tisti ležerni meščani, ki se menda čutijo neprestano v višjih sferah ter ne vedo. da se z nogami dotikajo zemlje. Če jih kdo opozori, da ne smejo hoditi Po travi, se čudijo in ne morejo razumeti prepovedi. Paznik ne more biti hkrati ua vseh krajih, zato delajo ljudje vedno škodo. V Gradaški ulici ob Gradaščici zaradi tega ne bodo naredili taksnega obrobka ob cesti, ampak zasajajo okrasno grmičevje. Po živi meji se menda meščani vseeno ne bodo sprehajali.
»Prijateljem« naših nasadov menda ne
bodo več prizanašali stražniki, saj imenitnega imena ni nič težje zapisati kot navadnega.
p-r. v Beogradu, kjer ima skoraj v vsaki vač-ji gostilni svoje stalno omizie kak human klub, ki obleče letno do 50 in včasih še več otrok in tudi sio^r bedne bližnje podpira s hrano in denarjem. V naših krajih je skoraj osamljeno delo Rdečega križa, ki potom svojih olanov skrbi, da kolikor toliko olajjša pomanjkanje bližnjih. Med najagilnejše okoliške organizacije Rdečega križa smi^mo šteti društvo Rdečega križa v Mostah, ki je pravilno razumevanje svojih nalog že neštetokrat dokazalo in pomagalo tam, kjer je bila pomoč najnujnejša.
Tudi sedaj si je odbor nadel težko skrb, da pomaga brezposelnim in lačnim in je zato na svoji snočnji seji sklenil, da bo ua običajne dneve Rdečega križa, kakor je to budi v Ljubljani navada, pobiral pri premožnejših Moščanih perilo in obleko za tiste, ki jih je gospod a reka depresija najhujše prizadela. Odbor prosi dobre lfadi, da mu
shranijo odloženo perilo ln obleko, ki jo bodo kasneje pobrali cla.ni RK in jo bo odbor razdelil najpotrebnejšim.
Delo moščanskega Rdečega križa zasluži pohvalo in upamo, da se bodo vrli Mosčani njegovi prošnji po svojih najboljših močeh odzvali.
Huda konkurenca
Ljubljana, 12. aprila.
Konkurenca je povsod vsestransko umazana — k sreči smo izumili vsaj ta tako posrečen izraz, da lahko žigosamo konkurenco s primernimi besedami. Seveda ne smeš tja v en dan trositi takšnih besed, kajti za nelojalno konkurenco je zakon :n konkurenti se morajo braniti konkurence, najsi se kaže v kakršnikoli obliki. Ce obdolžiš kogarkoli umazane konkurence, moraš imeti trdne dokaze v rokah, sicer te doleti samega čast umazanega konkurenta. Kadar govorimo o hudi konkurenci, moramo izbirati besede, sicer nam pa verjemite, da smo na vaši strani in da smo vprav besni  sovražniki  umazanih konkurentov.
Na naših ulicah še vedno cvete trgovina, v vseh letnih časih imamo neoficijelne sejme, ki so seveda tudi ogromnega gospodarskega pomena. Naše gospodinje prihranijo milijone, ker kupijo lahko vse po hazarskih cenah ter se zalagajo z najboljšim blagom svetovnih znamk. Glavno pa je, da pridejo na račun meščani, ki sicer tavajo kot izgubljeni po ulici in razmišljajo o poslednjih rečeh, ko se ne morejo nikjer ustaviti in ne pozabavati. Včasih prodajajo podjetni trgovčiči menda aparate za pomlajevanje ali čudodelne odpustke, ker je okrog njih nepopisna gneča Ljudje se na-gnetejo okrog kramarja tako tesno, da se doslovno sprimejo ter bi jih morali razstreliti, če bi jih hoteli spraviti narazen.
Te dni sicer ne prodajajo nobenih skrivnostnih predmetov značaja hokus-po-kus. Na trgu instruira mož gospodinje in vse, ki so dobre volje kako se maše luknje raztrganih nogavic. Ne prodaja šivalnih strojev, čeprav popravlja nogavice s strojem, ampak le majhno pripravo. Ljudje seveda takšnih čudežev niso še nikdar videli in so zelo potrpežljivi in zgledni učenci Razsežne gospodinje, nezaposleni, možje, ki imajo vedno preluknjane nogavice, dekleta, ki se počutijo v gneči božansko — najbolj pisana množica se gnete ob možaku; vsi so zamaknjeni kot hipnotizirani. Prodajalec ie v O0nju in govori vse jezike
J sveti hkrati.   Zamaknjen je v svoje delu da je slep za vse.
Kar se ozre po ljudeh — govoranco jt končal, železo bi moralo biti že vroče in začeti bi se morala kupčija — toda niko gar ni več ob njem. Vsi so sc zgrnili v bli zini okrog krosnjarja, ki je začel razkazo vati  strmečemu občinstvu  bogastvo svoje natrebušne krošnje. Prodajalcu pattnta za krpanje nogavic je zavrela poštena kri.
— Oca ti vidim! Sta ti tu? Ja govorim i govorim, a ti kupiš novcelGubi se odavle, dronjo jedan!
— Gospe ti! I ja imam prafOfit»k|oft«! Sta ću ja. kad je moja roba bolja! Ljud slobodno biraju!
Poslovni pomenek je postal precej gla sert in se je izkazal za dobro reklamo. Ljudi je čedalje več okrog bojevitih konkurentov, oba imata dovolj vernih občudr, valcev. in na ta način se je tudi t*por poravnal, mo/akarja sta izrabila konjunkturo.
KOLEDAR
Danes; Četrtek, 12, aprila, katoličani: Zcnon,   Sava;   pravoslavni:   30. marca. DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Matica: tatica Katarina (ob 16. in ob 19.15).
Kino Matica: Maratonski tekači (ob 21.15).
Kino Dvor: Ljubezen Renate Lingen.
Kino  Šiška:  Kralj džungle.
Klub elektroinženjerjev: Predavanje inž. Draga Mattanovieha o problemih g< • spodarnosti električne razsvetljave ob 20, v družabnem lokalu U. J, ■:. A.
DEŽURNE LEKARNE
Danes: Mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10; Sušnik. Marijin trt
^Jjftffcd sita
Oni dan smo brali o rudarju, ki ima 8 otrok in zasluži mesec no 450 Din, Ja pride na vsakega družinskega člana dnevno l.M) Din. Revež pa mora od tegu plače\%ati šc stanarino v znesku 150 Din tako, da ostane družini za hrano,  obleko in za vse drugo 300 Din mesečno.   \i   torej čuda.   da so otroci goli in bosi. Danes pa beremo, da jc bilo pri državni sladkorni tovarni S upra\-nih svetnikov in da je vlekel vsak približno 230.000 Din ali vsi skupaj 2,040.000 let no. Na eni strani 10 ljudi in 5400 Din let nih dohodkov, na drugi strani pa S gospo dov   in   2,040.000 Din   letnih dohodku, Poleg tega so pa imeli gospodje še druge, morda še mastnejše dohodke, in skoraj bi lahko prisegli, da ni med njimi nobenega, ki bi imel 8 otrok, kakor jih ima rudar, ki zasluži mesečno 450 Din. Ta kričeča slik.;
socijalne pra\'ičnosti govori sama po tebi dovolj glasno o nezdravih razmerah.
Toda končno se je začelo svitati tudi pri nas. Redukcija je zadela tudi upravne svetnike pri državni sladkorni tovarni, ki bodo odslej samo   trije in bo znašala nji hova nagrada 1000 Din in 10 kg sladkor i 2e davno jc bilo treba začeti lečiti zlo . te strani. Končno smo stopili na pravo pot Da bi se le ne u$ia\-ili sredi nje ali pa le prej!__
Naše gledališče
DRAMA Začetek ob 20. uri
Četrtek, 12. aprila:   Bratje Karam« Red Četrtek.
Petek, 13.  aprila: zaprto.
Sobota. 14. aprila: Kulturna prireditev v črni mlaki. Izven. Globoko mizam* čeme od 6 do 14 Din.
Nedelja, 15. aprila: ob 15. uri 'INRJ. Izven. Globoko znižane cene od % do 20 Din. Ob 20. uri zaprto. (Gostovanje v amartnem pri Kranju).
Ponedeljok, 16. aprila: ob 20. uri koncert jugoslovenskega pevskega dm#tva it Zemuna. Izven.
OPERA Začetek ob 20. uri
Četrtek, 12. aprila: Poljska kri. Rei I
Petek, 13. aprila: Baletni večer. Izvajajo člani beograjskega baleta. Izven. Znižane cene.
Sobota, 14. aprila: ob 15. uri Rusalka. Di jaška predstava.  Globoko znižane c*-ne od 6 do 16 Dta. Izvem.
Nedelja, 16. aprila: ob 15. uri Oarmev liven. Uredno zniiane ce.no od 30 Din
navzdol. Ob 20. url Poljska kri. I7rr«n. Znižane cene. Ponedeljek, 16. aprila: zaprto.
Baletni večer v operi. V potek i. t. m. je v opernem gledali&cu prvi baletni
večer letošnje sezone. Spored Izvajajo trije najboljši plesalci baleta beograjske opere, ln aicer prima-balerina sđč. M. Oi<-nlna ter člana baleta gdč. Vasiljeva in A. žukovski. Baletni večer ima dva dela. A' vsakem delu je čest raznih plesov, ki jih uvajajo deloma posamezno, deloma pa v skupinah zgoraj navedeni člani balet,i Plesi bo izvajajo na koncertne točke ra/.-nih skladateljev, med drugimi tudi nafrib jugoslovenskih, Binlčke^a. Hrističa in TaJČeviča, dalje poljskib Chopina ln Ru-žlčkega, dalje ruskih Arenskega, Cajkov-skega in Skerjabina, poleg tega bo zastopani se Bizet, Delibes in Bayer. Pri kU-virju je kapeLnik dr. Danilo Svara. Spored je zelo lnteresanten. plesalci so izvrstni, zato obisk najtopleje priporočamo. Cene znižane, operne.
Andreja Malija so pokopali
Novo mesto, 12. aprila. Včeraj pol ure po justifikaciji so truplo Andreja Malija sneli z vešal in prepeljali v mrtvašnico na starem pokopališču. Ves dan so prihajali meščani kropit krsto Malijevi svojci so na krsto položili iz umetnih cvetlic spleten venec z napisom:   »Zadnji pozdrav — družina Mali«. Več ljudi  je tudi prineslo šopke pomladnega cvetja saj se je ogorčenje — potem, ko je bilo pravici za doščeno — izpremeoilo v sočutje in usmi ljenje z nesrečnim Andrejem.
Davi ob pol 7. so pa Andreja Malija po kopali.  Pomladno solnce je sijalo,   ko so Malijevo krsto na dvokolnem vozičku pre peljali iz mrtvaSnice na pokopališče. Nn novem   pokopališču   se  je  zbralo precej žensk in šolarjev, ki jih je neugnana rad<> vednost dvignila iz postelj  Ob 6 45 je v ka piteljski cerkvi otožno zapel zvon, duhov nik je pa blagoslovil grob. Kot memento m zadonela pogrebna   molitev    gori visoko pod oblaki je pa zažvrgolel škrjanček. P" greba sta se udeležila tudi Maliieva sest rs in brat ter upravnik jetnišnice Rarb č.
tev 83
»SLOVENSKI  NAROD«, dna 12. aprila 1934
Danes ob feft premiera najve*je»a *w*rtnega veiefUma	ČHELM
i laratonsKi tekači	^ aajB kot Realna sportistka, zdrave ■ V   H lepote, plavalka in rekorderka: ^I^T Sodelujejo: w Paul Hartmami Viktor de Kowa ■Mab Trude von Molo Urška Grabley lakš Hans Brausewetter
lwlmvi%| Predprodaja vstopnic od 11. do H13. ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24	
DNEVNE VESTI
— Iz finančne službe. Napredovali so: za višjega davčnega kontrolorja VI. pol. skupine pri davčni upravi v Novem mestu: Starkel Rudolf; za davčnega kontrolorja VII. pol. skupine pri davčni upravi v Kozjem Peč kaj Matija; pri davčni upravi v Dolnji Lendavi Cimerman Franc in pri davčni upravi v Murski Soboti K o 1 t a j Štefan.
— Železniška   zvcfca  Slovenije  z morjem. Akcijski odbor &a zgraditev železniške sveze Slovenije z morjem je sklical na podlagi sklepa na nedavni seji širšo konferenco   gospodarskih   krogov   savske in dravske banovine, ki se bo na nji obravnavalo to važno vprašanje. Konferenca bo 6. maja v "Ljubljani.   Vabilu je priloženo kratko pojasnilo, ki pravi:   V želji, da se končno že enkrat premakne z mrtve točke vprašanje    graditve    železniške zveze dravske banovine   z Jadranom ^Sušakom in Bakrom),   sklicujeta   načelnik mesta Sušaka kot predsednik in načelnik mesta Ljubljane    kot   podpredsednik akcijskega odbora    širšo     konferenco gospodarskih krogov savske in dravske banovine, ki se bo na nji ponovno pokrenilo vprašanje čim prejšnje   zgraditve   omenjene železniške zveze. Zaradi pomanjkanja ugodne železniške zveze je dravska banovina odtrgana od svojega naravnega izhodišča na morje in odvisna od tujih pristanišč. Smatramo, da je naša najnujnejša gospodarska in na-cijonalna potreba osvoboditi domačo trgovino tujega vpliva ter usmeriti tranzitno trgovino in turizem Srednje Evrope preko našega ozemlja skozi naše pristanišče. To vprašanje se more urediti samo s sodelovanjem naših najboljših in najsposobnejših ljudi in zato vabi akcijski odbor na konferenco predstavnike   interesiranih ministrstev, bana dravske in savske banovine ter druge visoke f'.inkcijonarje državnih oblasti    ter predstavnike državnih   in gospodarskih ustanov ene in druge banovine.
— Švicarji zgrade velik hotel v Splitu. Te dni so se mudili v Splitu švicarski turisti in znova je bilo sproženo vprašanje srradnje velikega hotela S Avirarji je prispel v Split tudi naš konzul v Curinu Sr-hwarz. ki je ?.e prej vodil to akcijo in pa projektant arh. Olinger. V Splitu sta si ogledala kraj. kj<=r naj bi stal hotel. Novinarjem sta izjavila. da nameravajo Švicarji investirati v hotel Splitu okro? nn.onn.ooo Din. Načrti »o v glavnem že iz-lelani in Švicarji bi radi čim prej investirali dfnar V hotel, ki bo za napredek našega tujskega prometa važna pridobitev, želeti bi bilo samo. da bi Švicarji res prinesli k nam svoj denar, ne pa da bi gradili z našim deciarjom, kakor vidimo to pri drugih tujih podjetjih, ki dobivajo v naši državi velika javna dela.
— Hrvatski planinci na Lisci. V nedeljo priredi društveni potni fond Hrvatskega planinskega (Jruštva skupni izlet na Lisco pri Zidanem mostu.
— Bat'a gradi pri nas novo tovarno. Pole«; zibanja bi) novih stanovanjskih hiš za uradnike in nameščence, zgradi Bat'a v Horovu tudi novo tovarno gumijastih izdelkov, ki bo mnogo večia od dosedanje, stroji za novo J ovamo so že na poti. Bat'a si torej lepo utrjuje tla pri nas.
— Naši v Kragujevcu. Vrli -Trigla vani« so se nam predstavili v soboto z »Vdo-vo Rošlinko«, V polni dvorani je igra uspela nad vse sijajno. Rošlinka (ga. Ver-hovfcik), Manica fea. Frenkovič), Janez ig. Vehar) in Balantač (g. Frenkovič) so naši odlični stari znanci na odru, ki so svojo nalogo z dobro nastudiranimi vlogami in sigurnim nastopom Oast.no rešili ter zato tudi želi salve smeha in aplavza. V manjših vlogah so Tončka (ga. Ažniani, Jerneje Ig. >kvarča>, Gašpar (g. Knez), Tomažin (g. Hartman), Blažou (g. Stanič) in TimV (g. S'r-ravnik) istotako zadovoljili občinstvo. Med obiskovalci smo videli zastopane vse stanove od doma in od zuuaj, za! pa imo pogrešali nekatere znance, ki srn ► jih ob dragih prilikah bili vajeni videti. Po predstavi se je razvila ob sviranju tamburašev in harmonikarja Tončka domača zabava, zadoeiela jo pri raznih <»mi7jih uaša lepa slovenska pesem, da je marsikdo sanjal, da je kje v domači slovenski vasi, a ne sredi Sumadije; tako je prišlo na svoj račun občinstvo, kakor tudi blagajnik. — Pretekli teden je tu umrl s:. Ivan M ožina doma iz Ljubljane, usluž-ben kot mojster v zavodu; pokojni za*vn-šča vdovo in dve hčerki. — Za letos i. je binkosti obhaja pevsko društvo v Slavec« v Ljubljani svojo oOletnico. Za to priliko je dovoljena v času od 14. do 25. maja če-trtinska voznina. Opozarjamo člane in prijatelje društva, kakor sploh vso javnost, da izkoristijo to priliko. Tozadevne informacije In legitimacije se dobe pri tajništvu rTriglava«, Knez Mihajlova 32, v Kraenjevcu.
— Jagodice je zdrav« hrana. Pod tem nar lovom smo v torek objavili poročilo o predavanju nadzornika Josipa Streklja, kjer r*e nam je urinilo n-e-kaj bistvenih poeresk. Pri naštevan;u. koliko kislina ima mošt raznega vina so mišljeni pro mile. ne pa odstotki, prav tako ie D a tudi še v istem odstavku treba popraviti, da dodamo 14 do 16 dks sladkorja, č? hočemo imeti navadno namizno vino, ne pa sladko vino, kakor ie pocresno natisnjeno.
— >Ribiško-lovski vestnik« je prav lep in bogato ilustriran mesečnik, ki ca je pričela izdajati Zveza ribarskih društev za našo banovino po predsedniku, narodnem poslancu Raslo Pjstoslemšku. Revijo ureja znani strokovnjak dr. Janko Lokar, ki ie že s r>rvo, orav obsežno   in  pestro številko
lokazal. da se bo mesečnik lahko kosal tudi z najboljšimi inozemskimi strokovnimi listi. Dr. H. Krauss iz Maribora razpravlja, zakai mora brati ribič kak rfbarpki list, a znani rlbiSki pni in piaateij       Iva* Ro-
bida nadvs? zanimivo opisuje, kako je bilo pred polstoletjem ob Ljubljanici in kako j^ ujel prvega srnica. Vsakdo bo občudoval krasen jezik in izpiljenost tega članka, ki ima tudi  literarno vrednost.    Banovinski referent inž. Ivo Jelačin navaja smernice umnega gospodarstva v postrvjib vodah, a dr. Kocjan Leon povdarja važnost spoznavanja bolezni rib naših sladkih voda in daje taci i nekaj praktičnih nasvetov. Prav prijetno opisuje Lojze srčno stran   ribarstva,   a A. Sulgaj je pa pričel opisovati lov z umetno muho ali s perjenico. V polni -»Ribiški mr: žic je dosti najrazličnejša zanimivega in koristnega drobiža,   potrebne   so pa tudi TvDništvene veetic. Ker je med ribiči budi dosti  lovoev,  je listu  dodana tudi rubrika -Iz lovske torbe«, na kraju imamo pa še nekaj veseleua ali pa zafrkljivega humorja in oglnse.   Za list je naslikal čedno akva-relno naslovno stran akad. slikar V. CotiČ. ki Je napravil tudi več vinj^t. Vestnik dobivajo člani  v Zvezi  včlanjenih ribarskih društev brezplačno, sicer pa stane na leto le 40 Din, kar je v primeri z opremo in bogato vsebino is malenkostna cena. zato pa list najtopleje priporočamo.
— Delegacija Združenja borcer Jugo>lA-vije se odpeli? na proslavo v Skopife dan-?s iz Lhibljane.
Pri utrujenosti, razdraženosti, tesnobnosti, nespanju, srčnih nadlogah, tesnobi v prsih, poživi naravna »Franz -Josefo-va« ffrenčiea trajno obtok krvi v trebuhu in učinkuje pomirjevalno na njeno valovanje. Profesorji za bolezni prebavil izjavljajo, da se »Franz Josefova« voda pri pojavih, ki imajo svoj izvor v za-strupljenju želodčnega črevesnega kanala, obnese kot izborno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
—  Nagradni natečaj za osnutek lepaka
Tujsko - prometnega sveta mestne občine ljubi lanske in Ljubljanskima velesejima. Tujsko-prometni svet mestne občine ljubljanske in uprava Ljubljanskega velesejma razpisujeta natečaj za osnutke l?paka za je-isonfski prireditvi ^Slovanski pleniš in ?K-il-turaa in gospodarska razstava Ljubljanskega velesejma«. Za obe prireditvi je predviden en lepak. Osnutki morajo biti izvedeni umetniško za litografični tisk, največ v r> barvah. Natečaja se zamorejo udeležiti vsi umetniki in strokovnjaki, ki bivajo v dravski banovini. Format vposlanega osnutka moro obsegati 95X126 oni. Koncepcija osnutka je svobodna, vendar pa mora ustrezati namenu in smotru lepaka, to so slovanski plesi, glasba in krultura fiploh. Besedilo lepnka: Slovanski plesi. — Ljubljanski ve-lesejem. — 1. do 10. septembra 1934. Črke bes^lila morajo biti dobro čitljive. Avtor prvonagrajeneira osnutka je zavezan vstaviti v litografičnem zavoda tudi besedila v petih drugih jezikih. Nat^čajniki morajo j>o-slati z geslom opremljene osnutke do 20. maja t. 1. opoldne ravnateljstvu Ljubljanskega velesejma. Istočasno morajo poslati točen naslov v zapečateni kuverti, na kateri je navedeno geslo osnutka. Nenagrajene in neodkupljene osnutke lahko dvignejo nate-čajniki med 15. in 30. junijem t. 1. Vsi vpo-slani osnutki bodo razstavljeni v posebni koji Ljubljanskega velesejma od 30. maja do 10. junija. Žirija: Po dva zastopnika mastne občine liubUanske in uprave velesejma, gg. Božidar Jakac. Ivan Vb v potic in inž. arh. Jože platnar. Nagrade: 1 po 3000 Din. 1 po 1500 Din in 3 po TKK) Din. Avtor prvonagrajenega osnutka dobi polovico nagrade takoj, drugo polovico pav čim predloži litografični zavod poizkusni odtis.
— Binkoštni izlet Jadranske ?traže, Ljubljana. Na mnogobrojna vprašanja javlja izletna sekcija svojemu Članstvu, da voli tudi letos kot običajno izle*t v Dalmacijo prof. Franjo Sič in da so objavlji?ne cene posameznih skupin mišljene za ves izlet, to je iz Ljubljane v Ljubljano. (Vlak, ladja, prehrana in prenočišče.) Ker vlada veliko zanimanje, se prijavite cim pr^j! Zahtevajte prospekte! Informacije: Jadranska straža, izletna pisarna v palači Ljubljanske kreditne banke ln-IV, od 8. do 12. in od 3. do 7.
— V založbi Glasbene Matice ljubljansko sta izšla 2 najnovejša Lajovčeva samospeva s spremi je van jem klavirja in sicer V'^čer in O. ti življenje. Oba samospeva bo prvič javno izvajala srospodična Anita Mezetova na Lajovčeve-m koncertu Glasbene Matice v Zagrebu v soboto dne 14. t. m. Samospev Večer stane 12 Din, O, ti življenje pa 15 Din.
— Nov grob. V Ljubljani je umrla davi soproga upokojenega poštnega po d u radnika ga. Roza Jeršek roj. cepon. Pokojna je bila splošno znana in priljubljena. Pogreb bo jutri ob 16. iz Baragove ulice 11, Bežigrad. Bodi ji lahka zemlja, težko prizadetim svojcem nase i3kreno sožalje.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo, toplejše vreme. Včeraj je zfiasala najvišja temperatura v Skoplju 20. v Beogradu 19, v Ljubljani 16.4, v Splitu in Zagrebu 16, v Mariboru 15, v Sarajevu 14. Davi je kazal barometer v Ljubljani 761, temperatura je znašala 6.6 stopnje.
_ Tri hude nesreče. V torek popoldne
se je pred kolodvorom na Rakeku pripetila precej huda nesreča. Ivan Mozetič, 60-letni delavec, je naložil na voz nekaj vreč cementa, ko je prisopihal vlak, ki so se ga konji ustrašili in se splasili. Zaradi nenadnega sunka je Mozetič odletel pod voz, W je Sel če*enj. Dobil je nevarne notranje poflkoobe,   zlomil al je pa tudi levo nogo.
— Včeraj popoldne se jo na oknu podstrešnega stanovanja na Poljanski cesti v neki hiši Igrala 6-letna Rezika Žužek, hčerka uradnika Borze dela. Otrok se je preveč nagnil akozi okno, izgubil je ravnotežje in padel skoti okno. Sreoa t nesreči je bila, da Je deklica priletela na balkon drugega nadstropja in tam obležala. Malo Rezdko so prepeljali v bolnico, kjer so ugotovili resnejše notranje poškodbe. — Tovarniški delavec France Cerar, stanujoč na Skrjan-čevem, je včeraj delal kakor običajno v tovarni lesne industrije v Preserju. Na cir-kularki mu je pa odletel debel ploh * taksno silo v trebuh, da je obležal. Morali so ga prepeljati v ljubljansko bolnico. Tudi njegovo stanje je resno.
— Viničarii proti tihotapcem. V noči od 8. na 9. april so trije avstrijski vini-čarji na meji ob Solčavi, kake tri kilom tre na avstrijskem ozemlju, naleteli na veS tihotapcev, ki so gnali pet glav živine. Vi-ničar Manhart je potegnil žepno svetilko in posvetil na tihotapca, v tem hipa je pa dobil udarec po glavi in svetilka mu je zletela iz rok. V temi je nastala med viničarji in tihotapci huda bitka, v kateri je bil en tihotapec hudo ranjen in je obležal, docim so ostali z živino vred pobegnili. Ranjenca so naiprej prepeljali na bližnjo carinsko stražnico GamlrtE, nato pa v grasko bolnico. Ugotovili so. da imajo opraviti e 25letnim poljskim dninarjem Antonom Serbinkom iz št. Ju-rja v Jugoslaviji. Orožniki so uvedli preiskavo, da ugotov3, v koliko zadene krivda viničarje zaradi Serbinkove poškodbe.
— Vrat si je prerezal. V Zagrebu st je prerezal včeraj z britvijo vrat brezposelni delavec M i jo Pigač. Prepeljali so ga v bolnico, kjer se bori s smrtjo. Njegova žena je izpovedala, da si je hotel mož končati življenje zato, ker je že dolgo brez dela.
— Ubijalec je sodil sam. Na zagrebški kliniki je umrl včeraj Franjo Mokus. Pokojnega je v nedeljo napadel na cesti kmet Ivan Martinec, ki ga je trikrat zabodel z nožem, potem pa zbežal v gozd, kjer se je nekaj dni skrival pred orožniki. Težko ranjenega Mokusa so prepeljali v bolnico, kjer je pa kmalu umrl. Orožniki so začeli iskati Martinca, ki se je pa iz strahu pred kaznijo obeBil.
— Hara k i ri siromašnega, devlj&rja. V Ustlprači blizu Sarajeva si je končal v torek življenje brezposelni čevljar Rasid Tr-kulja. S čevljarskim nožem se je štirikrat zabodel v prsi in petič se je zadel naravnost v srce. Zapustil je pismo, ki v njem pravi, da ne more gledati lačnih otrok in zato gre v smrt.
Iz Ljubljane
—Ij   Občinski   svetnik   Franjo Rupnik
pri Abrahamu. Včeraj je praznoval na zagrebški kliniki, kjer leži bolan, ljubljanski občinski svetnik Franjo Rupnik svojo 50-letnico. Prav je, da se tega odličnega javnega delavca spomnino ob jubileju. Občinski svetnik Rupnik je eden onih redkih mož, ki je vse svoje življenje posvetil delu za narod, že v Trstu, kjer je služboval pred vojno, je stal v prvih vrstah pokreta narodnega delavstva in drugih narodnih organizacij. Po prevratu ga najdemo v Ljubljani, kjer stoji zopet v prvih vrstah pokreta narodnega delavstva in se udejstvuje tudi v drugih nacionalnih organizacijah. V zadnjem času je g. Rupnik težje zbolel Ln Be zdravi na zagrebški kliniki. Številni njegovi prijatelji in sodelavci se ga ob jubileju spominjajo in mu žele vse najboljše, predvsem pa zdravja. Čestitkam se pridružujemo tudi mi in mu kličemo:   na mnoga leta!
—ij Zadnjo barako na Grudnovem nabrežju so podrli včeraj. Na tem nabrežju fd bila še pre<l leti dolga vrsta baraik, ki so jih podrli po večini jeseni leta 1930. Nekaj so jih prestavili v Mestni log. Na Grud-nov€-m nabr.^iu je najprej stala baraka, ki so jo podrli včeraj* Postavilo jo je gradbeno podjetje za eradbeno orodje za časa regulacije Ljubljanice po vojni. Pozneje so stanovali v nji ves čas ljl.idje. L. 1930. je niso podrli, ker je bila mestna in ker 60 računali, da jo bodo ?e uporabljali za skladišče ob priliki nradbenih del. Zdaj je bila kratek čas prazna, zato so jo hitro podrli, da bi se zopet kdo ne vzgn^zdil v njo. Včeraj popoldne so odpeliali nekoliko boljši les v Mestni lou. strešno lepenko in reklamni papir, ki ga je bilo precej nalepljenega na baraki, so pa sežgali pri Ljubljanici. Kadilo se je tako, kot da se je užgal petrolejski vrelec. Bai»?  je bilo tudi stenicam toplo.
—lj Odvažanje emeti v Mostah. Sporazumno s hišnimi posestniki ee je določilo, da se bodo tudi v Mostah odvažale smeti. Z odvažati j oni se prične v soboto dne 14. t. m. in potem se bodo odvažale smeti vsako soboto. Po potrebi se bodo pobirale smeti tjdi večkrat v tednu. S tem ukrepom je ▼ zdravstvenem pogledu sporedno z mestno občino storjen korak naprej.
_lj VII. (XXVI.) delavski prosvetni večer >Zveze delavskih zon in deklet« s sodelovanjem -»SvobooW in >Zarje< ko* slavnostna akademija v proslavo Ženskega dneva se vrši v soboto dne 14. t. m. ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice z lepim sporedom: Igrala bo crodba >Zarje< arije iz »Csraen« in ^Fausta«, ca. Helena Lapajne bo zapela solospeve iz opere >Carmenr, Grečaninovega >Ujetnika< in Krekovega ■"•Tam zunaj re sneg*. Priznana violinistk« Roza Lobet bo zaigrala Prochaska: i-Hr^pe-nenje« in >Iz gor< ter Wieniaw»kega »Ma-zurkos. Ba-ritoniert Mirko Dolničar bo tapel: >Moja kosa ie križava«, Pavčič: >Pred durmi« in Gfrbič: >Pojdem na prejo«. Sramei-kvartet ^Erika« bo zaigral več Ispih skladb. Pisatelj. Rudolf Golouh iz Maribora bo predaval o temi: »2ena v današnji družbi«. Opozarjamo na sporede, ki so v izložbah trgovin.
_!j V >Krkic pri Mikiičn Jutri v p^tek ob pol 9. uri zvečer predavanje s skioptič-nimi  slikami  podžupana Jarca: >Ljubljana
_ vrata Jugoslavije*. S posebnim ozirom ns
tujski   promet    Dolenjske     Po predavanju jaro -Odeon'. Vstop vsakomur prost!
_lj rpjima na slabem glasne, v^seioigro
v tr-h (i^ianjJl' ponavljajo v Šentjakobskvni gledališču v r-oboto dne 14. in v n^d^'jn Hi. f. m. ob 21.15. Veseloigra je desocu pn cbm dcsedar.iih predstavah izredan usp?h tako da sla bii obe predstavi popolnima "«zr*tmlani Naslovno vlogo igra ga. Erv -# Wrisch»'r-Pptrovčičova, ki je dosega s lo *v-'j) kreacijo nen^vden uspeo. "1 "a*rv mo^ke vloge so v rokah gg. Kozaka. Karj-sa in Hanžicn Režejo -cre vodi g. 'di- 3. tr^včič Predprodav? »stopnic od soo^te da-lj» od 10 do 12. ir od 15. do 17 iy* !#T ero ur.-> pred pretev*T> Prosimo cenjeno občinstvo, da mi kupi vstopnice že v prad-prodajki.
—lj Trgovsko bolniško io podporno društvo sklicjje občni zbor na petek dn? 27. aprila t. 1. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani >Trgovskega doma, Gregorčičeva ulica 27, z naslednjim dnevnim redom: 1. Poslovno poročilo. 2. Blagajniško poročilo. S. Sanatorij. 4. Poročilo nadzorstva in absolutorij. 5. Volitve novega odbora in nadzorstva. 6. Samostojni predlogi. Samostojni prsdlogi članov se staviio na dnevni red le tedaj, če so bili vloženi pismeno odboru vsaj S dni pred občnim zborom.
—lj V slov. *taro-katoli§k0 (narodno) cerkev v Ljubljani ie vstopilo v času od 1. januarja dci 31. marca letošnjega leta 36 novih članov. Porok je bilo letos do s?daj 8.
—lj Pronienadni koncert »irUogec in >Ljubljanskeca Zvona«, ki ie preteklo nedeljo zaradi dfžja odpadel, so vrši ob ugodnem vremenu v nedeljo 15. t. m. med 11. in pol 13. uro na šentjakobskem trgu. — Spored koncerta ie sledeči: 1. Koračnica. 2. Gounod: Uvertura iz opere Romeo in J;j-lija: 3. Z. Prelovec: Pozdrav. 4. E. Adamič: Zabučale gore. 5. F. Go*rbič: Pomladni klic. 6. Cajkovskij: Romanca. 7. Dvorak: Slovanski ples £t. I. S. V. Parma: Inter-mezzo iz opere Ksenija. 9. L. PuŠ: Venčrk dolenjskih napitnic. 10. H. VolariČ: Slovan na dan. 11. Smetana: Dahbor. 12. Mokra-njac: Rukovet. 13. Sklepna koračnica. Te5-ke 1, 2, 6, 7, 8. 11, 12, 13 izvaja Nar. žel. glasb, društvo *Sloga« pod vodstvom kapelnika g. Heriberta Svetela. \se ostale točke pa poje pevski zbor >Lj ibljansJcega Zvona« pod taktirko zborovodje Zorka Prelovca.
—lj Simfonični koncert, na katerem s? bodo izvajala izključno le dela dr. Antona Dvoraka, bo v pet-^k dne 20. t. m. ▼ union-ski dvorani. Koncert spada v okvir dsikega tedna naše opere. Spored izvaja pomnoženi operni orkester, dirigira ravnatelj Polič. Predprodaja vstopnic bo ol ponedeljka da-
v knjigarni Glasbene Matice.
—Ij Adela Sandrock. Ida VViist, Trude Berliner, Hans Moser, Fritz Schulr, Georg Aleksander, Paul HSrbiger In Kurt We-apermann, kar osem jih je. kateri vsi naenkrat nastopajo v veseli filmski burki »Mladost je sladka«, po znanem gledališkem komadu od Richarda Kesslerja in Kurta Kraatza- Kot dopolnilo nova sijajna »Mlcky mleka«, tako da je preskrbljeno tudi za mladino. Najnižje ZKD cene 2.50 Din, 4.50 Din In 6.50 Din nudijo najširšim slojem ceneno zabavo. Prva predstava bo jutri ob 14.30 v prostorih Elitnega  kina Matice.
OPOZORILO!
Združenje brivcev, frizerjev, lasuljar-jev, manikerjev in kozmetikov v Ljubljani uljudno opozarja cenjeno občinstvo, da bodo glasom sklepa občnega zbora vsi brivski in frizerski lokali v ljubljanskem policijskem rajonu od 15. aprila dalje ob nedeljah zaprti. 3814
—lj Drevi ob 21.15 bo premijera športnega    velefilma    »Maratonski   tekači« v
Elitnem kinu Matici. V glavnih vlogah Brigita Helm, Paul Hartman, Uršula Grab-ley. Trude von Molo, Viktor de Kowa, Hans Brausewetter. Režija slavnega B. A. Du-ponta. Manuskript slavno Tehe von Har-bou.
—Ij Društvo »Soča«, matica LJubljana, naznanja, da bo v soboto 14. t. m. ob pol 21. uri predaval v salonu pri »Levu« nas odlični predavatelj g. dr. L. B 6 h m, honorarni profesor, o temi: »Pota infladje«. Ker je to predavanje za sedanji čas zelo zanimivo, veleaktualno in za vsakega koristno in poučljivo, vabimo ne le vse naše člane in prijatelje »Soče^, temveč tudi druge interesente. Vstop  vsem prost.
—Ij Srajce, modne in športne, kravate, naramnice, žepne robce, rokavice in nogavice kupite najbolje pri Milošu K«r-ničniku, Stari trg 8.
—Ij Torbico ji je iztrg/M, Kuharica Marija C. je na policiji -prijavila, da je bila snoci v družbi nekega Petra F., s katerim se je vračala okrog 3. zjutraj domov. V Vošnjakovi ul. ji je Peter nenadoma iztrgal ročno torbico, ki je imela v njej okrog 150 Din ter več predmetov. Uro pozneje se je Peter sam javil na stražnici in prinesel torbico, v kateri je pa manjkal denar, ki je bil v manjši denarnici. Sražnik Kek je sicer v Vošnjakovi ulici tudi našel denarnico, a denarja ni bilo v njej. Peter je na po-Uciji zatrjeval, da je Mariji samo zato iztrgal torbico, ker mu ni hotela vrniti prstana, ki mu ga je prejšnji večer vzela. Marija je bila povabljena na policijo, da bo zadeva pojasnjena.
Iz Celja
_c Pi>arua mestnega avtobusnega podjetja se je preselila z me^tnesa magistrata v pritličje Mestne hranilnice na Kr?ko/'m trgu.
—c Sumljivo kolo. Na veliki četrtek se j» pripeljal mlad, neznan moški s kolesom v Celjs. Kolo je pustil v nski gostilni in rekel, da se lakoj vrne. Neznane« se od takrat ni več prijavil. Kolo, ki j»e sedaj shranjeno na policiji, je vredno 700 do 800 Din, črno pleskano, znamke >Ideelc s tovarniško številko 9.543—C in evidenčno številko 2—67.563—28. Verjetno je. da je bilo kok> nekje ukradeno.
—c Umrla je v torek dne 10. t. m. v celj-sfki bolnici 471etna dninarica Uršula Zdols-kova iz Drameljp
SOKOL
— Sokolsko društvo Ljubljana II priredi v ok\iru svojaca 25!etne«a jubileja društveno razstavo. Razstavni odsek pozi1'* vse bra4e in sestre, ki hrani>o doma spomin? od uatenovrve Sokola II do današnjih dni, da jih da'o društvu na razpolago t^r jih oddajo r-*ertedniku razstavnega odseka br. Milkj Krap+.iu, Jurčičev tre 3. Za brezhibno vrnitev jamči đrafitveni uprava. — Zdrav'
— Nova premijera na Viru. Po daljšem odmoru nam bo dramski odsek viškeca Sokola topet pripravil nadvse zabaven včer v nedeljo dne 15. t m. z vprizoritvijo Siber-jeve barke >Svoje*rlavček« s petjem v treh d>»ianjjh, ki jo je prevedel znani sokolski prosvetni delavec br. Jaka Spicar iz Radovljice. Burka se godi v planinah, kamor pride na letovišče zagreoški turist — z terenski purgar, ki se zaljubi v lepo jzostilničar->evo hčerko, pri kateri pa doživi v Ifatesoi veliko razočaranje, ker je njeno srce oddano gorskemu vodniku Tonetu. Burka ie polna komičnih zapletljajev in lepih poo^k ter bo občinstvo prišlo v polni meri na evo j račun. Pri predstavi sodelujejo najboljee moči viškega eokolekoga odra bratje Sever,
Domač izdelek je pralni prašek
„PERION"
Poizkusite z njim oprati vafie perilo in dovoljni boste. Perilo bo snežno belo in ne bo izgubilo na svoji trpežnosti. — Vedno ln povsod samo: >PERION«.
Dacar. luči Galič, Ambrož, ki vodi tudi režijo, ter *»e»^trt Lidija Deisnitieijr*va in Erženova 1'rJLVkujemo, da se bo obt-jstvo c-d-zvalo v čim večjem številu, saj bo doživdlo nekaj ur n<:prisiljene zabave in ameba. Predprv>daja \stopnic pri br. Jed^ojiiku ▼ Rožn; delini in v Sokolskom dom-, na Vt-čm. Zdravo!
Z Jesenic
— Lepa odhodnica. Sokolsko društvo Jesenice je priredilo v soboto zvečer v sok. telovadnici odhodnico bratom, ki ta dni odhajajo k vojakom, da odslužijo svoj kadrski rok. V dvorani se je zbralo mnogo sokolskegd članstva, da se poslovi od bratov, ki »o z veseljem izpolnjevali gvo-je članske dolžnosti. V imenu d-rustva Jim je spregovoril prisrčne besede starešina brat dr. Obersnel in jih bodril pred te*-kimi nalogami, ki jih čakajo. V imenu k vojakom odhajajočih bratov se Je brate starešini in vsemu navzočemu članstvu zahvalil brat Nande Zmitek, ki je poudaril, da bodo fantje s ponosom nastopili svojo vojaško službo in da se zopet vrnejo v sokolske vrste.
Franz  I^ederer,  Mady Christians
v moderni zakonski drami
LJUBEZEN RENATE LANGEN
Borba matere med ljubeznijo do otroka in ljubavnika. Film poln opojnih pesmi in šlagerjev!!
ZVOČNI KINO DVOR, telef. 2730
Danes ob 4., 7. ta D. ikri. Cent*: Pia 4.50, 6JS0
IZ
— »Teta na konfu* na sok. odru r Ivančni gorici. Dramski odsek sokolakega društva lvančna gorica priredi v nedeljo 15. t. m. ob pol 3. popoldne v domu veseloigro »Teta na konju«. Duhovitih in veselih zanletljajev polna igra bo gotovo zadovoljila vse gledalce, saj bodo pri vpriroritvi sodelovali najboljši igralci dramskega odseka
— yiladina je zbrala za brezposelne naše rojake iz Primorja, ki žive sedaj v Ljubljani na pobudo tuk učitelja g. Lenardiča 3 velike vreče krompirja, ki je bil odprem-Ijen podpornemu društvu Tabor v Ljubljani ter razdeljen potrebnim za vel. noč. Velikodušen in požrtvovalen dar je pohvala za šolsko mladino iz stiakc sole, ki je s tem pokazala svojo voljo pomagati revnim.
— Izlet na Krko. Članstvo sok. društva je v nedeljo priredilo izlet na Krko ter ae obenem udeležilo predstave »Zveze kmečkih fantov in deklet« s Krke, ki so vprizo-rili Finžgarjevo dramo »Naša kri«. Predstava, ki so jo prišli gledat številni domačini, je vsem zelo ugajala, predvsem pa lično opremljen oder ter krasne narodne noše sodelujočih igralcev.
— Saročajte »Slovenski Narod«, ki s poročanjem podpira gospodarske in kulturne interese naših krajevi »Slov. Narod« je najcenejši slovenski dnevnik in stane mesečno samo 12 Din. Naročniki ga dobe lahko takoj popoldne ob prihodu prvega večernega vlaka.
Bojeviti Armenci
V nedel.K> so se spoprijeli v armenski cerkvi v Bostonu Armenci dveh sovrainih taborov. Iz prepdra se je razvil pravcati pretep, ki se je pozneje prenesel tudi pred cerkev. Pretepača so rabili nože in železne palice. Sovražna tabora sta si očitala, da sta se udeležila umora knezoškofa Tou>r-sina v New Yorku lani v decembru. Velika množica vernikov in radovednežev je gledala, kako se Armenci ravsajo. Končno je prispelo 250 redarjev s puškami in plinskimi bombami, da so razgrrali pretepače. Na botfŠču je obležalo več ranjencev.
Kakor v Bostonu, so se stepli Armenci tudi v Chicagn. Tam so se spoprijeli na ulici in se obmetavali s kamenjem. Policija je morala pretepače aretirati. V sovražnih taborih 90 m eni strani člani društva Tašnag, ki se bore za neodvisnost Armenije, na drugi strani pa komunisti, zagovorniki Sovjetske Rusi>e.
Vljuden gost.
— Gospod plačilni, oprostita, ali imate poleg piva Še kaj toplega?
Stran 4.
»SLOVENSKI  N A R O D«, dne 13. aprila 1934
« 83
Poosoo do lerrall
41
Zdravnikova tajna
K o m a d
— AH ste bili tudi včeraj mirni?
— Včeraj pa ne, ker mi ie šel ta vražji Anglež preveč na živce. Toda zdaj sem že zopet miren. Sicer sta pa že odpotovala.
Jeanne je zadrhtela:
— Odpotovala sta, pravite?
— Da.
— Angleža.?
— Oba. Davi zgodaj zjutraj sta se odpeljala k prvemu vlaku v la Motte-Beuvron.
— Oho!
— Zdaj sta v Parizu in odslej bova imela mir pred njima.
Po teh besedah je  Jeanni odleglo.
Oče in hči sta porabila ves dan za ogled lepega posestva, ki sta ga bila podedovala po lordu fielmuthu. Toda Jeanne še ni imela poguma, da bi vstopila v grad kot nova gospodinja. Očetu, ki je to želel, je odgovorila, da je treba počakati, da bo sodišče potrdilo oporoko.
K počitku je legla zvečer že pomirjena. Zaspala je kmalu in spala je do polnoči, ko so jo zdramile čudne besede.
Na nočni omarici je stala luč, tako da se je v spalnici dobro videlo. Jeanne se ie prepričala, da je sama. Toda skozi zid je govoril glas, ki ga ni poznala in kar je bilo najbolj čudno, govoril je v baskiškem narečju.
Jeanne je napeto poslušala in mrzel pot ji je oblival čelo.
Glas je govoril:
— Jeanne Caravalova, Maisonneuve še ni tvoj, nisi še ugledna dama... Pazi! Bog kaznuje tiste, ki so si s krvjo svojih žrtev oškropili roke.
Prestrašena Jeanne je planila iz postelje k vratom, jih odprla in skočila v spalnico svojega očeta.
Oče je spal.
Toda baskiški jezik je obvladal tu samo on.
Kar je šinila Jeanni v glavo nova misel.
Hitela je v deklino spalnico. Srnca se je prebudila in pri pogledu na svojo gospodinjo se je delala tako prestrašeno, da je Jeanne nehote pomislila:
— Mesa se mi!
In znova je legla k počitku v trdnem prepričanju, da je postala igrača halucinacije.
Ko se je zjutraj zbudila, je hitela k oknu in ga odprla. Solnce je vzhajalo. Caraval je sedel na klopi pred hišico in kadil.
Jeanne se je brž oblekla in hitela k očetu. Kar se je zaslišalo drdranje voza. ki se je že bližal grajskemu parku. Spremljali so ga orožniki.
— Po naju gredo! — je krikn-ila Jeanne preplašeno.
— Molči no! — je dejal Caraval, ki je zaman skušaj premagali grozo.
Voz se je ustavil pred hišico in iz njega so izstopili trije možje.
Prvi je bil sir VVilliams Disbury.
Druga dva je Jeanne spoznala na prvi pogled. Bila sta preiskovalni sodnik in zapisnikar, ki sta preiskovala umor lorda flelmutha.
XXV
Jeanne je kar posinela.
— Pogubiti naju hočeš! — je za-sklical Caraval. videč, da mu teče voda v grlo.
Takoj zjutraj je popil pet šile žganja in steklenico belega vina, potem je pa začutil v sebi pogum.
— Molči vendar, saj nimajo nobenih dokazov! — je tolažil hčerko.
V naslednjem hipu so vstopili v hišico preiskovalni sodnik, zapisnikar, sir Williams in orožiiiški stražmojster.
Drugi orožniki so ostali na dvorišču.
Caraval je vstal, da bi pozdravil prišlece, in dejal je pogumno:
— Pozdravljeni, gospodje. Gotovo nama prinašate po sodišču potrjeno oporoko, ki nama izroči vse lordovo premoženje.
Jeanne   je   poskusila vstati, toda noge so ji odpovedale službo. Sodnik je pa odgovoril hladno:
— Motite se!
— Oho! — je zajecjjal smolar. — Kai torej pomeni vaš obisk?
— Poverjena nam je dodatna preiskava v zadevi umora lorda Hel-mutha.
— To je pa res čudno, — je pripomnil Caraval.
— Misiite?
— Seveda! Saj je bil Maubert že obsojen.
— To je res, toda imel je pajdaša.
— Ne bom trdil, da ga ni imel, — je odgovoril Caraval. — Imenoval ga je celo, toda nihče mu ni hotel verjeti.
In ozrl se je na hčerko, ki je bila bieda kakor zid.
Sodnik je nadaljeval:
— Prejel sem ovadbo, ki dolži vas. Caraval je stopil   korak nazaj in
vzkliknil s slabo prikritim presenečenjem :
— Mene!
— Prijatelj, — mu je dejal sodnik mirno, — pravica si prizadeva razjasniti ta umor.
— No in kaj imam jaz opraviti z njim? — se je začudil Caraval.
— Vi ste imeli puško, — je odgovoril sodnik.
— Tamle visi, — je dejal smolar in pokazal v kot.
Na sodnikov migljaj je stražmojster
snel puško in si jo ogledal. Na kopitu je bilo napisano: VONNIER, OROZAR V ORLE AN -
SU.
— Tega ne iščemo, — je dejal orož-niški stražmojster, — to je mali kaliber.
— Da, — je pritrdil Caraval, hlineč Čim dalje večie začudenje.
— Iščemo puško kalibra dvanajst.
— Take nimam.
— Ki nosi ime orožarja Garragnija iz Bavonne.
— Vem, kaj mislite, — je dejal Caraval, čigar pogum je rastel z nevarnostjo.
— Ah, vi to veste?
— Imel sem tako puško.
— In kaj ste storili z njo?
— Zamenjaj sem jb za to-le.
— To prav lahko ugotovimo pri orožarni.
— Meni se pa ne zdi tako lahko, — je odgovoril Caraval. — Zamenjal sem jo z nekim lovcem iz la Motte-Beu-vrona na sejmu. Doplačal mi je celo nekaj frankov.
— Kdo je bil ta lovec?
— Tri leta so minila od tistega dne tako, da se ne spominjam več dobro.
Zapisnikar je sedel za mizo in vse skrbno zapisoval.
Jeanne je bila še vedno bleda, sedela je nepremično in niti besedice ni spravila iz sebe.
Deklo je pa obšla groza ob prihodu orožnikov in zbežala je v kuhinja, kjer je sedela in budno opazovala Ca-ravala. njegovo hčerko Ln preiskovalnega sodnika.
Toda krinka njene bebavosti je izginila in njene razumne oči so zdaj žarele.
Caraval. — je dejal preiskovalni sodnik, — opozoriti vas moram, da vaša pojasnila, kf mi jih dajete, nasprotujejo temu, kar sem zvedel o vas.
— Dobro, a kaj so vam povedali? — je vprašal Caraval.
— Da je Maubert z vašo puško ustrelil lorda Helmutha.
— Potem takem jo je pa moral nekje kupiti.
— Ne, vi ste mu jo dali.
— O, to je pa že preveč! — se je zasmejal smolar. — In kaj so vam še povedali?
— Povedali so mi tudi. kaj sta govorila s hčerko.
— Kai ne smem govoriti s svojo hčerko?
— Lahko, toda pred tremi dnevi ste govorili o puški.
Jeanne se je zdrznila na stolu, Caraval je pa stopil prestrašeno korak nazaj.
i
Po dolgi in mučni bolezni nas je za vedno zapustila naša nadvse ljubljena soproga, dobra in skrbna mati, stara mati i. t. d., gospa
Roza Jeršek roj. Čepon
soproga poštnega pod uradnika v pok.
Njeno izmučeno telo položimo k večnemu počitku v petek, dne 13. t. m. ob 4. uri iz hiše žalosti, Baragova ulica št. 11 — Bežigrad — na pokopališče k Sv. Križu.
V LJubljani, dne 12. aprila 1934.
AVGUST JERŠEK. soprog — MAJDA por. Slapničar; TENKA por. KENK; DANICA por. KUKMAN, hčerke — AVGUST, FRANC, ADOLF, sinovi — in ostalo sorodstvo.
Burno življenje Aleksandra Staviskega
V ospredje stopa Jean Galmot, za pisatelja najprivlač nejša postava francoskega življenja
Zabeležili smo pričevanje pisatelja Kessela, kako je imenitno obvladajoči Alexander na čuden način podlegal, čim je prišel v rusko okolje, V začetku leta 1933 se je Kesselu pripetilo, da se je sestal z Alexandrom, in dogovorila sta se, da poj deta zopet enkrat k Rusom v Poisson d' Or. Alexander je bil takrat sam, Arletta je bila z otrokoma v St. Moritzu. In Alexander
je zaeel divje piti vodko,
dokler mu ni stopila v glavo. Ves iz-premenjen v obraz se je obrnil k svojemu spremljevalcu: »Kako ti je všeč ime Staviskv?« Kessel, M jo že dolgo slutil, da se skriva za leskečo zunanjostjo gospoda Alexandra velika in neobičajna tajna, je takoj razumel, da je nastal trenutek izpovedi. Odgovoril je z vprašanjem:
— Ali je to tvoje ime?
— Morda.
— In Alexander krstno ime?
— Ne brigaj se za to.
Alexander je pil naprej v mračnem molku, naenkrat je pa začel: >Z Arlet-to sem se oženil v zaporu. Osemnajst mesecev sem odsedel v luknji. Sam bi mogel tega falota premikastiti za to.
— Koga? — je vprašal Kessel ves začuden, da je začel uglajeni gentlemen naenkrat govoriti v takem jetniškem žargonu.
— Galmota, tega psa Galmota! Kessel tisti hip ni slutil, kako dramatične zgodbe se je Staviskv tu slučajno dotaknil. Kdo je bil Galmot, je seveda vedel. Saj to je bila ena najzanimivejših in za pisatelja
najprivlačnejših postav francoskega življenja,
pa tudi iz literature je bilo njegovo ime dobro v spominu. Saj je napisal Galmot dva zelo zanimiva romana in sam je bil vzor za osrednjo postavo romana Blai-sa Cendrarsa »Rhum«.
Kdo je bil Galmot?
Povejmo to kar s Cendrarsovimi besedami: »Jean Galmot, vzgojitelj, trgovec s pohištvom, agent s srečkami, pomočnik policije za zabavo, privatni detektiv, protivohunski zalezovalec, dopisnik, reporter, esejist, feljtonist, raziskovalec, zemljepisec v službi kolonij, podjetnik, prospektor, zlatokop, drvar v pragozdovih, sekač rožnatega, ebeno-vinastega, mahagonijevega in palisan-drovega lesa, dnevničar na plantažah, zbiralec kavčuga, lovec, novinar, branjevec, trgovski pomočnik, uradnik, trgovec, neukrotljivi špekulant, prevoznik, dobavitelj, industrije«, ladjedelnik, lastnik parobrodne proge, lastnik zračnega prometa, finančnik, večkratni mi-
lijonar, poslanec za Guvanno, organizator državne loterije, mecen, kapitalist, dobrotnik, jetnik v preiskavi, pisatelj, avtor dveh krasnih knjig »Kakšna čudovita zgodba« in »Mrtvi je živel med nami«, ta Jean Galmot, vrli Gaskonec, podjeten, izzivajoč, ironičen, samozavesten in nežen, pustolovec za zabavo, mož dejanja in pri tem hladnokrven, je bil rojen 1. junija 1879 v Monpazieru v Dordogni. Bil je učiteljev sin, študiral je sijajno in dobival je dijaške nagrade,
naekrat je pa Študije prekinil.
Klic življenja, pravi Cendrars enostavno.
Mladi Galmot začenja s tem, da se poroči iz ljubezni. Po opetovanih poskusih z najrazličnejšimi poklici stopi v uredništvo >Petit Nicios«. Toda ta neumorni dečko, ki mu je bogata dota dovoljevala živeti veliko življenje na rivijeri, je bil svojevrsten novinar. Nekoč bi bil moral opisati cvetlično bitko v Nizzi. Toda tistega dne je spal do petih popoldne
in svečanost je prespal.
Vendar je pa prihitel v uredništvo s krasnim popisom svečanosti. Nesreča je bila pa v tem, da je dopoldne v Nizzi deževalo in cvetlična svečanost je bila preložena za teden dni. Drugič je slišal glavnega urednika tarnati, da ni v Nizzi nobenih važnih dogodkov in da ljudje vedno manj kupujejo novine. Takoj je prinesel Galmot senzacijonalno poročilo o drznem napadu dveh tujcev na periferiji mesta; tujca naj bi bili napadli roparji, ki so pobegnili v gore. Poročilo je vzbudilo veliko senzacijo. Tri tedne je bilo vse orožništvo v gorah na lovu in iz vseh vasi in mestec so prihajale vesti prebivalcev, kod in kam so videli bežati tolovaje. V resnici pa
napada sploh ni bilo.
Galmot si ga je bil izmislil, da bi razveselil glavnega urednika. In tretjič: zavezal se je, da bo napisal za list roman »Rdeča reduta«. Napisal ga je, toda samo zato, ker so ga zaklenili v uredništvo in ga niso izpustili, dokler jim ni izročil rokopisa.
Njegov tast je bil bivši ameriški konzul v Petrogradu. Nad Galmotovim gospodarjenjem z njegovim denarjem je bil ves ogorčen. V Guvanni je imel podjetja, za katera se ni nikoli brigal. Med njim je bil tudi zapuščeni in zanemarjeni rudnik zlata. Ce hrepeni Galmot po zlatu, naj pa gre tja ponj. In Galmot se ni upiral. Mahnil jo je v kazensko kolonijo, ki se o njenem morilnem podnebju čitajo sama najstrahotnejša poročila. Ozrl se je po glavnem mestu Cavenne, potem je pa krenil v nedostopno notra-
BANCNE VXOGE
kupujemo in prodajamo najku-lantneje. Naročila Iz province izvršujemo najzanesljiveje. Za odgovor prosimo, da priložite znamko za 3.- Din. — Poslovni
zavod d. d., Zagreb, Praška ulica 6/II. 28/T
ZELO POCENI
se oblečete pri
PKESKEK.IL, LJUBLJAiVA, Sv. Petra cesta ftt. 14.      6/T
HRANILNE KNJIŽICE
(tudi prepise) prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov jemljemo zopet do preklica v račun. — A. & E. Skabernc, Ljubljana, 1531
ODDAM SOBICO
z domačo hrano ali brez. — Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 1526
STAVBNE PARCELE v Žalcu v Savinjski dolini« tik
železniške postaje, pripravne zlasti za upokojence, proda po Din 10 m2 Savinjska posojilnica v Žalcu. 1527
SPALNICO šperano-pleskano — prodam po nizki ceni; druga naročila izdelujem solidno in poceni. — Bitenc, mizar, Gosposka ulica št. 10. 1528
NA JAVNI DRAŽBI
dne 24. aprila 1834 ob 8. uri pri sreskem sodišču v Splitu se proda stanovanjska hiša v Splitu. V hiši je urejena mizarska delavnica. Hiša je cenjena na 238.120 Din, najnižji ponudek Din 118.560, zemljišče, cenjeno na Din 103.957, najnižji ponudek Din 69.304.97. — Potrebna glavnica za nakup Din 110.000.
1525
OGLAŠUJTE
V malib oglasih v »Slovenskem Narodu« velja vsaka beseda 50 para davek Din 2.-. Najmanjši znesek za mali oglas Din 5.-, davek Din 2.-. Mali oglasi se plačujejo takoj: po pošti lahko v znamkah — Za odgovore malib oglasov treba priložiti znamko
Sedaj me pa
LJUBI
boli kakor kedaj poprej
Halo! Zdravo! Pomisli, s Slavkom sem se sprla. Zakaj? — Glei, telefoniral mi ie prejšnji teden trikrat, da ima mnogo dela in da se bo kasno vrnil iz urada, — zvedela pa sem, da je bil v kavarni »Nebotičnik« u družbi one lepe male plavolaske iz njegovega urada. Bila sem zaradi tega silno razburjena . . . Te dni pa mi je moj frizer svetoval, naj poizkusim kremo Tokalon, ker se z njeno pomočjo lahko v treh dneb dobi nova bela koža. — Verjemi mi koncem tedna pa mi je Slavko že dejal, da nisem bila še nikdar tako mlada in tako zapeljiva od prvih dni najine poroke, a to je bilo že pred desetimi leti. Prepričana sem. da me ljubi bolj. kakor kedaj poprej in da ie popolnoma pohabil na ono plavolasko Zaradi tega se moram res zahvaliti same kremi Tokalon. Če je še nisi preizkusila, draga moja, potem jo kupi takoj Krema Tokalon bele barbe (brez maščobe) vsebuje svežo smetano in preparirano olivno olje kombinirano z dodatki, ki krepčajo in raz-stezajo kožo ter jo napravijo belo Krema prodre v kožo takoj, razkroji zajedalce. da popolnoma izginejo, zožuje razširjene znoj-nice. najtemnejšo in najodpomejšo kožo pa napravi svetlo in nežno. V treh dneh da ta krema koži novo nepopisno lepoto, ki ie ni mogoče doseči na noben drug način.
njo deželo. Vsako odvisnost od tasta je odklonil in zašel je v sredino velike pustolovščine po svojem okusu. V žaru razpaljenih plantaž, v mraku tropičnih pragozdov, v močvirjih na bregovih blatnih rek je začel Galmot novo in burno eksistenco docela od dna. Tritedenska tropična mrzlica je zaman tresla človeka, ki je strastno
iskal naj ostrejši življenjski hazard.
Sedem let je bil Galmot neznan, potopljen v vse grozote morilne guvannske zemlje.
S sedmim letom je pa prilezel iz nje kot zmagovalec in gospod. Ne samo, da je bil nabral zlata, temveč je imel v rokah tudi neskončno mnogo potov, vodećih udobneje k zlatu. Ustanovil je destilacijo finih esenc tropičnih rastlin, zbiral je kavčug in na veliko je izdeloval rum. V stari domovini je izbruhnila vojna. Galmot je organiziral ogromne dobave najrazličnejšega blaga, ustanovil je skladišča v Guvanni in v Franciji. Njegove podružnice so se razpredle po vsem svetu, na Champ3 Elvsees je imel veliko palačo z napisom »Etablissement Galmot«. Večkratni milijonar ni izgubil nobene izmed lepih lastnosti, ki ga je bila narava z njimi obdarila. Bil je v prvi vrsti vedno poln ljubezni do življenja v vseh njegovih oblikah. Njegovi milijoni so bili za to tu, da je z njimi pomagal, kjer je le mogel. Kupoval je po Franciji stare plemiške gradove, ki jih je polnil kot mecen z umetninami. Istočasno je bil pa med zamorci in me-šanci vse Guvanne
oboževan kot knežja osebnost.
Zamorski veslarji na temnih rekah Guvanne so prepevali med delom v čudnem jeziku pesmi, ki se je od njih razumel samo refren: Papa Galmot. In v vsaki kreolski kuhinji v pragozdu in na plantaži je lonček za kavo opremljen z »latim napisom: Vive Galmot!
45.000 lir za pol litra vina
Vsak pregovor šepa in tako tudi n« drži oni. ki pravi, da je v vinu resnica. O tem se ie prepričal na lastni koži siromašen kočar iz italijanske vasice blizu Voglare, ki so mu vinski duhovi nasvetovaii nekaj, česar ne bo do smrti pozabil. Kočar Giovanni Tar-diti je proslavljal prihod pomladi v domači krčmi, kjer je dal najprej za pol litra chiantija. 2lahtna kapljica mu je stopila v glavo in ker je čutil, da je je premalo, je naročil še pol litra. Tako je šlo naprej, dokler ni zapil vsega denarja. Žeja pa še vedno ni bila ugašena, toda krčmar kočarju ni ho-tei dati vina na kredo, niti sprejeti od. njega potrdila loterije, da je stavil na kvaterno 5 lir. V krčmi se je pa našel dober človek, ki je dal kočarju proti loterijskemu potrdilu za pol litra vina.
Lahko si pa mislimo, kako je bilo siromašnemu kočarju pri srcu, ko je drugi dan zvedel, da je zadel v Milanu 45.000 lir, ki se je pa moral za nje obrisati pod nosom. Zaman je prosil dobrega moža, ki mu je bil dal za pol litra vina, naj mu vrne loterijsko potrdilo, češ da je šlo samo za šalo. Končno se ni mogel premagati in ga je v silni jezi pretepel. Zdaj se tožita, kočar zahteva dobitek, srečni dobitnik ga pa toži zaradi telesne poškodbe.
Rdeča mongolska armada
Še leta 1927 je bila narodna mongolska armada slaba. Štela je 6000 mož in njena tehnična oprema je bila brezpomembna. Pozneje so se pa začeli zanimati za njo boljševiki in že leta 1931 je štela mongolska armada 11 konjeniških brigad, dve pehotni diviziji, dve diviziji težkega topništva in tri avtomobilske divizije. Vseh 11 konjeniških brigad šteje 1-4.000 mož, nad 60 strojnih pušk in nad 30 topov. Pehotna divizija ima tri strelske polke, 1 topniški polk, 1 eskadron divizijske konjenice in saperske čete. Na eno artiljerijsko divizijo odpade 18 težkih topov, na avtomobilsko pa 11 oklopnih avtomobilov. Poleg tega ima mongolska armada še tri čete tankov in dva letalska oddelka, skupaj 10 tankov in 24 letal. Rdeča mongolska armada šteje zdaj okrog 50.000 mož. Poveljniška in upravna mesta so v sovjetskih rokah.
Glavni namen te armade je pomagati sovjetski armadi na Daljnem vzhodu. Rdeča mongolska armada je zdaj prav za prav sestavni del sovjetske armade. V primeru vojne z Japonsko naj bi krila sovjetsko armado ali pa napadla Japonce od strani. V ta namen so zgradili boljševiki dve lokalni železnici in sicer iz Verhnje-udtnska na Urgo in iz Sretenske na Sambejsk; vsaka proga ie dolga okrog 400 km.
Vsiljiv berač.
— Pri meni ne morete beračiti, ker sem tajnik društva za zatiranje prosjačenja.
— To lahko reče vsakdo. Pokažite mi člansko legitimacijo.
RAZLIKA Mož je slabe volje in zadere se na ženo: Še tega je treba, da mi bo otrok stikal po žepih!
— Kako moreš kaj takega govoriti, saj sem mogla storiti to jaz.
— Kdo pa pravi, da je izginil ves denar.
Urejuje: Josip 6u panter £a »Narodne Uakaraoc: Fran J—ertaa — z* oprave is m—ram- dm usta OVoo wonstoi — Vai t ujuNjao)