fLiag^ J JUBL.J (C. C. coa ta posla) nn ponedeljka. Naročnina; za 1 M.—, celo leto L 75.—. t i vik« 30 stol — Otflasaina za 1 wn pteitort J^fai za trfovzk« h obrta« oglu« L 1.—, za oamrt-;/ vabila L 140, oglase denarnih zavodov L i— Oglasi m prvi stnal L i— AVI J V Trsta, v soboto« 21, mala 1927, Številka 30 cen«. Letnik Lil Uredništvo i» apravaiitvoe T.* (3). ulica S. France»co fAsm* 20. Te> Salon 11-51. Dopisi naj tt poliljajo izključno aradniStvn, ogla«, rekla-»aciie ki denar pa opravniiHu. Rokopisi m ne vračajo. Nefrankirana pfema m a« sprejemajo. — Last. založba in ti »k Tiskarne »Edinost« Fodoredaiitvo v G o r 1 o I s oBca Giora* Carducci It 7, L a. — Telet »t »X Glavni in odgovorni urednik: prot Filip Peric. VZAJEMNOST Vsako delo ima svoj Izvor jenako v davni prošlosti kakor v sedanjosti. Iznajdbe, ki nam krajšajo, lajftajo In spotpoinjujelo današnje delo, niso morda uspeh enegu samega iznajdite-telja, tisoč jih je pripravljalo ▼se to. Ravno tako ima svoj delež; pri zgradbi na&ih sedanjih ved nešteto pisateljev, pesnikov, uCenjakov. Odkod so si duhovi jemali svoje gonilne sile? Iz preteklosti. A dokler niso njih nauki postali meso, dokler ni njih resničnosti predočila industrija z različnimi stroji, ki so začeli spreminjati toploto v lu£, elektriko i. dr., dokler niso pri teh velikih duševnih proizvodih nastopile mišice ali ročno delo, ni-,so ti nauki in izumi imeli nobene praktične vrednosti. Vse je v tesni zvezi: možgansko in ročno delo, preteklost in sedanjost. Že v davni minulosti so vzajemno delale misel (razum) in mišice (roke) za današnjo stopnjo človeškega razvoja. Bog ve, skozi kako bedo, naporno delo in trpljenje so šla cela pokoienja, da so nam zapustila to neizmerno bogastvo! Kaj in kako je bilo in kakšno lice nam nudi sedaj naša zemlja! Izginili so pragozd i, izsušila so se nezdrava močvirja, poplemenitll se je grenak sad, zgrajene sc ceste do nehotičnih"vrhov, pi avta ko je gorovje, nad tem pa leta mogočna železno okovana ptica. Kamor se ozremo, povsod zgodovina trpljenja ljudstev, povsod odtisi preteklosti. Pa nam je ze zapustila svojo dedščino. sedanjost jo pripravlja bodočnosti. Vse izhaja iz zakona vzajemne pomoči, ki je vendar močnejši od medsebojnega boja. Take je omogočen boj za obstanek, nase življenje. A ker nas je že zgodovina .razdelila v razrede, katerih interesi se križajo, išče vsak razred, to je skupina ljudi z istimi ali sličnimi interesi, zaslombe v medsebojni združitvi. Taka združitev ni niti protinaravna, niti posamezniku, niti skupnosti škodljiva. Narobe: nje posledice delujejo blagodejno in prispevajo k izravnavanju gospodarskih razlik in plemenitenju. O tem nas prepričajo srednjeveški cehi, osnovani kot bratovščine: imeli so svoja pravila in svojega cerkvenega patrona. Bili so cehi pekov, kovačev itd., ločeni torej po obrti ali rokodelstvu. V cehu so bili mojstri, pomočniki in vajenci. Naloga ce-lw>v je bila paziti na izdelke, na njih cene, na delo, določevati plačo pomočnikom itd. V skupnih hišah so zborovali, se posvetovali. Iz bratovskih skludnic so podpirali bolne člane, skrbeli za sirote i. dr. Strogo se je kaznovalo oderu-štvo. Oblasti so strogo pazile o-sobito na peke in mesarje, da niso odirali ljudstva pri živilih. V ta namen so vsako leto določali cene žitu in kruhu in pazno nadzorovali cene živini in kru. liu. Enako se rafcni stanovi družijo tudi danes. Ker sta današnja pohlepnost in izkoriščanje zavzeli velikanski obseg in grozijo njune posledice nižjim stanovom, ročnemu in duševnemu delavcu, osobito pa tebi, kmet, je skrajni Čas, da si usvojimo načelo zakona vzajemnosti. Doklej bomo še podcenjevali samega sebe, svoje koristi, svojo družino? Samevaj še malo časa in obupavaj sam samcat nad lastno usodo, in jo — zapečatiš. — A kdo bi mogel prenesti bolest ob pogledu na zrušeni dom, zgrajen od deda za te in tvoje potomce? Če je naša ljubezen do rojstne strehe tako močna, če tako verujemo v njo — zakaj nas ne prešine zavest skupnega, vzajemnega'dela! Zaupaj svojemu treznemu razumu in z dobro voljo pretehtaj razmere v sosedovi hiši, v vasi, občini. Kolikor najdeš skupnega, toliko bolj se okleni sosed soseda, vas vasi, občina občine. In s trezno sodbo moraš priznati, da so si interesi kmeta tako podobni, da nujno kličejo po kmetsko-gospodarski združitvi, zgrajeni e trdnim jamstvom vzajemnosti. . Janko Furlan. (Gosp. vestnik) Naročajte „Edinost" Delo senata __jrava o prora*mnu ministrstva za narodno floipodarstvt RIM, 20. (Izv.) Današnja sej« senata je bila izredno plodovita, saj beleži kar dva velika govora in sicer govor državnega podh tajnika on. Grandija k zakonskemu načrtu o preuredbi dii-plomatične karijere in govor ministra za narodno gospodarstvo, ki je z njim zaključil razpravo o proračunu ministrstva narodnega gospodarstva. Po otvoritvi seje je senat brez sleherne razprave odobril spremembo drugega člena zakonskega načrta o skupnih zemljiščih. Takoj zatem je državni podtajnik v ministrstvu za zunanje zadeve on. Grandi utemeljeval zakonski osnutek o preuredbi diplomatske karijere. Osnutek uvaja enotnost v diplomatični in konzularni karijeri Govor on-Grandija je bil precej sličen onemu, ki ga je pred meseci podal v poslanski zbornici. Po njegovem govoru je prešel senat k razpravi o proračunu za narodno gospodarstvo. V razpravo sta posegla samo senatorja Rava in Nicolini s kratkimi opazkami in priporočili na naslov vlade. Takoj nato je povzel besedo minister narodnega gospodarstva on. Belluzzo, ki' je očrta! v velikem govoru poti, ki bodo privedle Italijo do njene gospodarske neodvisnosti. Tudi njegov govor je bil v ostalem precej podoben govoru, ki ga je minister spregovoril pred veliko nočjo v poslanski zbornici, ko je poslednja razpravljala o proračunu narodno-gx>spodar-skega ministrstva. Njegov današnji govor je bil prežet z optimizmom in z vero v gospodarski razvoj Italije, ki jo bo minister privedel do njene gospodarske neodvisnosti. Stnnls držmšfl zaklsUa dne 39. aprila t. 1. RIM, 20. (Izv.) Dne 30. aprila tekočega poslovnega leta je bilo stanje državnega zaklada sledeče : Tekoči proračun je izkazoval dne 30. aprila prebitek v znesku 225 milijonov lir. Ako se k temu prebitku doda še znesek 417 milijonov, ki je bil izdan za znižanje denarnega obtoka, in znesek 208 milijonov lir, ki je bil izdan za železniške sgradbe, tedaj znaša prebitek v resnici 88^ milijonov lir napram prebitku 668 milijonov ob istem času poslovnega leta 1925-26. Državna blagajna je izkazovala dne 30. aprila aktiven prebitek v znesku 1300 milijonov lir. Javni dolg se je znižal tekom 10 mesecev tekočega poslovnega leta od 91.309 milijonov na 84.079 milijonov, torej za 7.230 milijonov ilr. Denarni obtok je znašal dne 30. aprila 19.291 milijonov lii' napram 19.439 milijonom dne 31. marca, kar pomeni nadaljnje znižanje za 167 milijonov lir. Akcija za znižanje cen Dva sestanka v prostorih trgovske konfederacije RIM, 20. Včeraj se je pri generalni konfederaciji trgovcev vršil sestanek predsednikov trgovskih federacij iz glavmli mest italijanskih krajin. Razpravljali so o akciji za znižanje cen. On. Lantini je v daljšem govoru naglašal, da to trgovci dolžni znižati cene. Zborovalci so ugotovili, da so se cene znižale povprečno in skoro povsod za 10 do 20 oi sto. Trgovci pa imajo še vedno velik*, stroške /. najemninami, davki itd. Konsu menfci pa kljub raznim stikam zapravljajo denar za razne nepotrebnosti. Na podlagi včeriišni'2 razprave bo on. Iaantini sestavil poročilo, ki ga bo predal drž. podtajniku v ministrstva /.a korporacije on Bottaiu. RIM, 20. (Izv.) Danea zjutraj se je vršil drugi sestanek predsednikov krajinskih zvez državne trgovske konfederacije Na današnjem sestanku so predsedniki razpravljali o vprašanju nadzorstva nad gibanjem cen. Nocoj so bili predsedniki paril državnem podtajniku on. Bot-taiju, ki so mu poročali o rezul t a tih svojih posvetovanj. Trst In uvoz potjodetekih protzTodor RIM, 20. (Izv.) Agencija «La Recentis£ima» poroča, da je minister za narodno gospodarstvo v svesti si škode, ki jo povzroča uvozna prepoved raznih važnih agrarnih produktov tržaškemu pristanišču, obljubil, da bo revidiral sedanj« tozadevne odredbe. Ziikimatn konsrea avtorskih RIM, 20. (Izv.) Danes je nadaljeval kongres mednarodne zveze avtorskih društev, katerega udeležence je sinoči sprejel predsednik vlade, svoje delo. Na današnji seji je bilo sklenjeno, da ugasnejo avtorske pravice po preteku 50 let po avtorjevi smrti. Ako sta ustvarila eno in isto delo dva avtorja, tedaj zapadejo njune pravice 50 let po smrti poslednjega avtorja. Nato jo prešel kongres k vprašanju pravice do prevajanja in prirejanja avtorskih deL_ Novi odloki Iz uradnega lista RIM, 20. (Izv.) Današnja «Gaz-zetta Ufficiale* prinaša, med drugimi tudi sledeče dekrete: 1) kraljevi dekret z dne 28. aprila, ki razširja na nove pokrajine določbe o pobiranju direktnih davkov; 2) kraljevi dekret z dne o. maja, ki zipreminja predpise kraljevega dekreta z dne 6. maja 1923. štev. 1054 o izpitih na srednjih šolah; 3) kraljevi dekret z dne 5. maja, ki izpreminja pravilnik z dne 4. maja 1925. štev. 653 glede gojencev, izpitov in pristojbin na srednjih šolah in 4) kraljevi dekret z dna 7. a-prila, ki vsebuje odredbe metijski propagandni službi in o kmetijskih potovalnih Šolah v novih pokrajinah. Agencija »Štefani* RIM, 20. (lav.) Upravni svet agencije «Stefanh> je sklenil ozirom na splošno gibanje za znižanje cen odpovedati se povi g ku naročnine, ki ie bila dolo- j Čnea še pred pričetkom bitke za znižanje cen. Povišek je bil določen radi večjih izdatkov, katere je zahtevalo zboljšanje službe agencije. Poroke, rojstva in smrti ▼ Italiji - RIM, 20. (Izv.) «Agen2±a di Roman prinaša sledeče podatke o številu porok, rojstev in smrti v Italiji tekom prvega četrtletja letošnjega leta: Število porok je znašalo tekom treh mesecev 835.715, število rojstev 313.556, število smrtnih slučajev pa 186.134. _ Platini prepeljan v Rim FIRENZE, 20. (20.) Is Carrare poročajo, de je bil natakar Ludvik Pierini, ki ga je policija aretirala v trenotku ko je izročal večjo vsoto denarja sestri Lucettijevi, danes v varnem spremstvu prepeljan v Rim. Istočasno 'S Pierinijem je bil tamkaj aretiran tudi neki Dona-ti, ki pa mu je bila povrnjena svoboda, ker mu ni bilo mogoče ničesar dokazati v Lucettijevi zadevi. Spopad na albanski maji? RIM, 20. (Izv.) Danadnji «11 Giomale d'Itaiia» prinaša kratko brzojavko iz Tirane, v kateri mu poroča njegov dopisnik, da je po vesteh, ki prihajajo s severa, v poslednjih dneh prišlo do spopada v bližini Podgorice med tolpo albanskih izseljencev in nekimi Črnogorci. Podrobnosti manjkajo. naslednji bo krenil proti Horti na Azor-skih otokih, odkoder bo čez Lia-bono poletel v Rim. Kljub velikim oviram, ki jih narava v sedanjem času postavlja na pot preko oceana, se moštvo hidroplana «Santa Maria» neustrašeno odpravlja na veliko preizkušnjo. Ladje, ki te dni krožijo po oceanu in iščejo sle- Iz Trepaaseya 1 zlasti na potu proti Topčideru, usatviti promet. Iz Vojvodine javljajo, da je po vsem severovzhodnem delu države razsajala silovita nevihta Doumeftue in Brltmd v Parizu Briaadove izjave novinarjem PARIZ, 20. Včeraj ob 17.55 sta dove 'nesrečnih francoskih letal- I Se povrnila iz Londona predsed- »t__________— -i«. Pn.ijtn nnVi\_ I__• i _____ 1 : 1. „ m innnii nrinl^. cev Nungessera in Colij a, poročajo, da vlada na morju izredno slabo vreme: gosta megla in druge meterološke ovire onemogočajo skoro vožnjo po morju in v zraku. Poleg tega pa se skriva nik republike in zunanji minister. Na postaji so ju čakali načelnik vlade Poincarš in skoro vsi ministri. Doumergue se je takoj podal na Elizej. Briand pa >e sprejel novinar- velika nevarnost tudi v mnogih je in jim podal nekatere izjave, ledenih gorah, ki plavajo po ki jih danes objavljajo listi. Zu-•toaorju. Vse to bi lahko postalo nanji minister je naglašal, da je usodno za «Santo Mario«, kakor ^ft Doumergue vidno gin j en raje, žal, postalo gotovo usodno dj iskrenih manisestacij prija>-tudi za «Belo ptico». Zato mora teljstva in prisrčnega sprejema, vsakogar presenetiti trdni sklep I jjj ga je bu deležen na Angle-De Ptneda, kateri se hoče kljub škem. Na vprašanje novinarjev, skrajno neugodnim vremenskim prilikam podati na pot, ki je polna nevarnosti. Tudi neuspeh francoskih letalcev in odlašanje drugih, ki hočejo, čeprav z večjimi pripravami, napraviti direkten polet i» New Yorka v kako je treba tolmačiti komunike angleškega zunanj ega, ministra o razgovoru med njim in Chamberlainom, je Briand odgovoril, da ta komunike ne potrebuje nikakih pojasnil. Je to le dokaz, da ostane antanta še PolMk De Plnrio so pripravlja na polet preko Atlantskega oceana NEW YORK, 20. De Pinedo je včeraj ob 10.15 odpotoval iz Quebeca- Letel je skoro 300 kilometrov proti izlivu reke Sv. Lovrenca in pristal za hip v Ri-mouski, nakar je po nadaljnjih 400 kilometrih prispel na otok Shippigan. V Quebecu bi se bila kmalu prigodila huda nesreča. Letalo «Santa Maria 11» hi bilo kmalu zgorelo po neprevidnosti nekega mornarja. — De Pinedo, ki je 8. maja spet nastopil svoj prisilno prekinjeni polet, je v desetih, dirah preletel zelo dolge proge; k New Yorka v Boston in nazal, nato čez Filadelfijo, Charleston in Pensacolo vi New Orleans, Mem-phis, Saint Louis, CLhicago, Q.ue-bec. Včeraj je prispel v Trepos-sey na New Fund-Landu, ki je zaidnja postaja v Ameriki. Težka naloga ga Še čaka, najtežja naloga njegovega velikega «rai-da»: polet čez Atlantski ocean. Kakor znano, se namerava drzn i letalec povrniti v domovino po je a.ntanta oslabljena. Komunii-ke končno pomeni, da se oba velika naroda strinjata v vseh vprašanjih, o katerih sta razpravljala njuna zunanja ministra. Predvsem pa sta oba naroda trdno odločena skrbeti z vsemi silami za ohranitev reda v Evropi. «V znamenju te zveze, je za*-ključil Briand svoja izvajanja ki koristi obema narodoma, zamore! a lepo delati obe vladi. Prisrčna zveza, o kateri so mnogi mislili da obstoja samo še kot spomin, je še vedno živa realnost. Tako je bilo zmerom med obema narodoma; in zadostovalo je to potovanje, da je spet prišlo popolnoma do izr-raza prisrčno prijateljstvo med obema narodoma.» Pariz, ga ni prestrašilo. Ta De prj. življenju- Torej so se motili Pinedov sklep pa» je obenem tu- Vsi oni, ki so hoteli vedeti, da di dokaz, da De Pinedo, ki je ---- izkufian letalec, popolnoma zaupa svojemu hidroplanu. PnkooceansM polet Amerikanca Karla Undberga NEW YORK, 20. (Izv.) Amerikanski letalec Kari Lindberg je pričel svoj prekooceanski polet ob 7.51 zjutraj (ob 13.51 po našem času). Letalec je nastopil svoj polet na letalu «Špirit of St. Louis». Odletel je z letališča Carden City pri New-YoTku. Pred važnimi Izpremembam! v jngoslovenskl vladi? BEOGRAD, 20. (Izv.) V političnih krogih se trdovratno vzdržuje vest, da se bliža dan izpopolnitve vlade. V zvezi s tem naj hi se razpustila narodna skupščina in razpisale nove volitve. Po trditvah nekega aktivnega ministra se bo narodna skupščina razpustila in se bodo razpisale volitve začetkom ali sredi junija, ako bi tega ne o-nemogočila zunanjepolitična situacija. Kar se tiče izpopolnitve vlade se doznava iz avtentičnih krogov, da bo vlada izpopolnjena na ta način, da bo mogla nuditi Jamstvo strankarske nevtralnosti pri volilnih pripravah. V vlado bo vstopil državni svetnik dr. Tugomir Alaupovič, podpredsednik državnega sveta in bivfti minister, nadalje bo vstopil v vlado tudi Slovenec državni svetnik dr. Sagadin. Druga imena doslej Še niso znana. Nocoj je odpotoval zunanji minister dr. Marinković v avdi-jenco v Vmjačko banjo. Politični krogi trdijo, da bo dr. rinkovič razen o konferenci Male antante v Jahimovu poročal kralju tudi o politični situaciji. ttaliiaBiho-naUa pogodba ratificirana s strani madžarskega parlamenta BUDIMPEŠTA, 20. Poslanska zbornica je včeraj odobrila z veliko večino pogodbo, sklenjeno med Italijo in Madžarsko. Poslanci vladne večine so v svojih govorih naglašali važnost tega dogodka. Poročevalec Illnes je v svojem govoru poveličeval Italijo, državo zmagovalko, ki je ponudila desnico premagani in pohabljeni Madžarski. Z angleško pomočjo in z ltalijansko-madžarako pogodbo se pričenja obnovitev državnega gospodarstva S pogodbo se je Madžarska rešila izolacije, v kateri se je nahajala ves čas po vojni. Poslanec Deck je izrazil upanje, da bi se v doglednem času sklenila slična pogodba tudi z Jugoslavijo. Ob govorih drugih poslancev vladne večine, ki so hvalili delo italijanskega ministrskega predsednika, je zbornica priredila ovacije on. Mussoliniju. Socialist Daniel Vamay je protestiral proti sklenitvi pogodbe z Italijo. Vladni poslanci so njegove besede pospremi j al i z ostrimi medklici, vzklikali so Mussoliniju in kričali govorniku, da zagovarja interese Male antante. V zbornici je nastala pravcata nevihta. Ker je pasi. Varnay žaljivo govoril o italijanski vladi in o on. Mussoliniju, ga je predsednik predal zbornični komisiji za parlamentarno imuniteto. Med splošnim odobravanjem je nato spregovoril grof Bethlen, ki je izpodbijal Varnayeve trditve. «Varnay, je rekel Bethlen, govori samo v imenu svojih političnih prijateljev, kajti madžarski narod o-dobrava z navdušenjem pogodbo z Italijo. Varnay nima v svojih žilah niti kapljice madžarske krvi.» Dejal je nato, da je pogodba postavljena na prave temelje in bo zato trajno veljala. Italija ima mnogo zaslug za obnovitev Madžarske. Pogodba, ki je bila sklenjena^ jo prijateljska in ne zvezna. Alarmantne vesti so radi tega brez sleherne podlage. Nato se je vršilo glasovanje. Proti ratifikaciji so glasovali samo socialisti in poslanec Beck. Pomorsko razoražeuanje Nemška spomenica o oboroževanju malih držav na morju LONDON, 20. Nemška vlada bo te dni izročila Družbi narodov spomenico, ki se nanaša na pomorsko oboroževanje malih držav. Nemška vlada navaja, da je Poljska naročila v Franciji tri podmomike-minonosce in se pogaja za gradnjo drugih šest podmorskih čolnov; Finska in Lotvinska nameravata zgraditi vsaka po dva podmorska čolna; Rum unska ima v načrtu 21 pod-mornikov, za Jugoslavijo pa se gradita dva na Angleškem. Nemčija stoji na stališču, da je nedopustno zabranjevati ji nai podlagi versailleske mirovne pogodbe poleg gradnje podmorskih čolnov tudi gradnjo kri žar k od več ko 6000 ton in rušilcev od več ko 800 ton, dočim se vsem drugim državam ne postavljajo nikako omejitve pri pomorskem oboroževanju. DNEVNE VESTI Lira In draginja Kot smo že poročali, je sedaj na dnevnem redu «bitka proti dragi-nji». Znatni porast lire bi moral . . imeti za posledico sorazmerno pa-Mnogi menijo, da bo o tej prili- ^anje cen in potem znižanje sploš ki podpisan ukaz o razpustu ne življenjske mere v skladu z no narodne skupščine, o izpopolnitvi vlade in zamenjavi nekaterih velikih županov. narodne manjšine ~ Konferenca komiteja Družbe narodov BEOGRAD, 20. (Izv.) Univerzitetna profesorja dr. Čorović in Ibrovac odpotujeta jutri v Berlin, kot jugoslovenska člana komiteja Družbe narodov za manjšinska vprašanja, da sp udeležita tamkajšnje konference Poslanec Smodej je zvečer interveniral v notranjem ministrstvu naj se skupno z vprašanjem nemške manjšine na Tirolskem, ki je postavljeno na dnevni red berlinske konference, razpravlja tudi o vprašanju jugoslavenske manjšine v Julijski Krajini. Jugoslavija In Madžarska BEOGRAD, 20. (Izv.) Madžar- __________ ski poslanik v Beogradu Foer- I državna potreba, da se začne takoj s ter je bil danes pri finančnem mogočno gibanje za izdatno zniža- vim valutnim položajem. Površno pojmovanje mehanizma gospodarskega življenja bi narekovalo sklep, da bi moralo iti to samo ob sebi. Ravno nasprotno pa se v resnici dogaja. Povečana vrednost lire je imela do sedaj le neznaten vpliv na cene v notranji posebno drobni trgovini. To naglasa tudi rimska «Tribuna», ko ugotavlja sledečo sliko sedanjega položaja: 1) Tečajna vrednost lire je na-rastla za 40%; 2) vrednost zlata, izražena v kupni moči je narastla za 7%; 3) radi tega je narastla kupna moč lire, izražena v blagu, za 4395. V nasprotju s temi valutnimi dejstvi imamo glede cen sledeči položaj: 1) cene na debelo so se znižale za 15% namesto za 43»; 2) živila so padla samo za 3% namesto za 43%; 3) Italiji grozi, da postane najdražja dežela v Evropi, radi česar bo najprej prenehal tujski promet in bo trpel tudi izvoz ter dosledno vsa industrija. Zato je — naglaša rimski list — absolutna slabšati, da pride v mi. sklad s cena- ministru dr. Markoviću lin se informiral kdaj se bodo mogla nadaljevati pogajanja glede različnih konvencijah r^.ed Jugoslavijo in Madžarsko. Poji šnjem odpotuje Foerster v i>u-dimpešto, da referira svoji vladi. Nevihta v Beogradu BEOGRAD, 20. (Izv.) Ob 4. popoldne se je nad Beogradom utrgal oblak. Posebno hud naliv _____________ . je bil nad Savo, Topčiderom in pomeni, da M se moral njen tečaj Terazijami. Tramvaj je moral' mak ari umetnim potem zopet po- nj© cen. Kot se vidi. je «bitka proti dra-ginji» brez dvoma najvažnejša izmed vseh dosedanjih gospodarskih bitk». Različno razmerje međ liro in cenami v primeri s prejšnjim položajem, ko ni Še bilo činitelja «revalutacije lire», stavi namreč vse gospodarstvo pred iz-bero: ali bodo sledile cene Mri in bodo padle, aH pa se bodo ohranile na sedanji višini in bo morala slediti lira njim, t. j. cenam. To Žrebanje beneiijskih obveznic Na razna vprašanja glede objave številk izžrebanih benečijskih obveznic odgovarjamo tem potom, da nismo še prejeli seznama. Ima pa nam priti vsak hip iz Rima. Cim ga dobimo, nam bo prva -kib, da takoj ustrežemo željam naših vojnih oškodovancev. Do tedaj prosimo potrpij^nja. Smrtna kosa Zopet je zamahnila kruta smrt s svojo neusmiljeno koso in zopet je padel eden izmed naših. Bil je to daleč okrog znani posestnik, trgovec in gostilničar v Dolenji Vrtojbi g. Jakob Maraž, ki se je poslovil v petek že pred zorom od te solzne doline. Bil je res že v letih, štel je dva in sedemdeset let, toda bil je zelo krepke narave in kdor ga je videl še pred dnevi hoditi po goriških ulicah, bi si nikdar ne bil mislil, da pojde tako kmalu od nas. Svoje spretno pero je vedno in rad zastavljal v občo korist. 2e pred vojno je bil stalen dopisnik «Soče» in «Primorca», bavil se z domačimi razmerami in razpravljal večkrat o važnih gospodarskih vprašanjih. Tudi sedaj je sprožil v «Edinosti» marsikatero lepo misel, ki je našla tudi odmev. Bil je vsekakor mož na svojem mostu. Tako se poslavljajo drug za drugim od nas in kdo naj maSi nastale vr« zeh? Pokojnemu Jakobu naj sveti večna luč in lahka mu bodi ljubljena domača zemlja, ostalim pa nade iskreno sofealj«. Pogreb g. Antonije Grami Pišejo nam: Dne 17. maja smo pokopali pokojno Antonijo Orahli. Njen pogreb je pričal, kako je bila pokojna spoštovana in ljubljena. Od blizu in od daleč so prihitele cele množice ljudstva. Vse polno tuj- n. cEDDIOR* V Tista, dne 21. maja 1927 crv Je mrgolelo v prijaznem Klan-r. Okoli tretje ure popoldne se eatei Titi is hiše žalosti impo-pogreb. Šolski otroci, godba Herpeij, pevoi, ki jih moramo teko pohvaliti, duhovfiftina. Pet Buhovodkov Je iduuako zadnjo u-•higo pokojnici. Sprevod je vodit C. g. župnik ko&anskl Franc Kova-jfcifi, sorodnik rajne. Poleg sorod-eikov opazlH zastopnike bliž- njih društev, mnogo Nocoj ob 20ih sestanek vseh ša-histov za določitev urnika za zadnje partije. Pridite vsi! lep i o |n precej tudi kupcev. Kupčijo srednje todd Številne. Največ je bilo groba in novega krompirja. Cone so sledeče: Zelenjava: Krompir nov 70 -90; grah kop, , ki 90—150; paradižnik 500—600; apargiji 866—600; pesa bela 50—70; pesa nanartna 80—140; korenje 100—120; klelo zelje 100; kisla repa 70—100; radič 120—220; radič za kuho 40—60; spinača 80— 130; Aeien 100—120; fižol mali v srtročju 480; buče 400—470; cvetno zelje «00; čebula 90—100. Sadfo: češnje 100—400; pomaranče v zabojih po 35—100 iir za zaboj: pomaranče po 180—240 lir za kvintal; limone $4-^-32 lir za zaboj. _ DruitvaM vmH 8. D. Adria. V sredo zvečer izredno važna od borov a seja. Naj ne manjka nihče! V nedeljo naj bodo zjutraj vsi igralci čete na igrižču -- tudi ti sti, katerim je bila odvzeta izkaznica. Tajnik. Iz tržaškega življenja Omot s čl o va&kim zarodkom. Včeraj popoldne so otroci, ki so se igrali v bližini železniške proge nad konjskim dirkališčem na Mon-tebellu, nažli v jarku ob progi velik omot, ki so ga iz radovednosti odvili. Tedaj je prišlo na dan tru-pelce otroka, zavito v okrvavljene cunje. Otroci so obvestili o svojem odkritju orožnike, ki so se podali na Mce mesta in zastražili nena* vadnl omot, dokler ni prišla na lice mesta sodna komisija* ki je dognala, da gre za človeški zarodek moškega spola, spočet pred kakimi 5 meseci. Po izvidu je bilo tru-pelce prepeljano v mrtvašnico mestne bolnišnice. — Orožniki »o. pričeli poizvedovati po brezsrčni materi. Vesti z goriškega Goriške mestne vesti LJUDSKO GLEDAU6CE Trgovski dom Ker so gledališki prostori, ki 90 bili uporabljeni visokoSolcem za prenočišča, še neiapraznjetii se predstavi dan ©s in jutri ne moreta vršiti. Vršili se bosta prav gotovo 28. in 29. t. m. SOBOTNE IN. NEDELJSKI: PREDSTAVE DNE 21. ta 22. maja. — Idrija. V soboto mčer predstava ▼ rudniškem g2ediS5u- Igra •Vrtinec®. Cene običajne ter prtfie-tek ob navadni orL V nedeljo ponavljanje »Vrtinca® ob istem čas« ter z fetftmt cenami — Selo pori ČrciealL V nedeljo popoldne predstava v dvorani g. Maiti v Selu. Igra se znana ljudska igra «Tihotapec». Planinsko društvo r Gorici. Družinski Izlet. V nedeljo, dne 22. maja t. 1. se bo vršil družinski izlet k «DebeU |eii». Zbiranje kot običajno ob 5.30. uri na Katarinr-jevem trgu. Odhod preko Krom-perka - Podpeči na Trnovo; tu odmor nato dalje k Nemcem in Debeli jeli, kjer se ustavimo. Ker je izlet družinski in bolj sprehod kot izlet, vabimo vse prijatelje zabave v prosti naravi, da ee ga ^udeleže. — Oprava navadna; brana iz nar hrbtnika. _ KOBARID. Dvojo tatvin. — (Zakasnelo). Preteklo soboto, to Je v noči med soboto in nedeljo, je bila okradena poŠta v Kobaridu. Vlomilci so prišli čez dekanov vrt in dvoriSče v poštne prostore. Tam so odiiesH malo skrinjo aH blagajno na polje ter jo izpraznili. Imeli so boren plen; govori se o 400 lirah. Orožniki so aretirali enega fanta, domačina. V preteklih dnevih so tudi g. Frandoliču odnesli vso perutnino. _ RUTE. Le malo se sH6i o nas. Marsikdo bi mislil, da se nam bogve kako dobro godi. A tudi pri nas ni vse v najboljšem stanju. Od vseh strani se sliši tarnanje. To so seveda posledice vojne, ki je uničila polja in domove. In vendar je krivda tu- di na nas somih, ker vfada med nami le razdvojenost. Lahko bi si tudi na drug način opomogli, ko M biH malo bolj edini Ustanovili bf naj skupno mlekarno, kjer je naj-boH primeren prostor in kjer bi lahko tudi druge vasi pritegnili kakor Doblar. Saj je le v skupno-stijmoS. Nekateri so si ustanovili zasilno mlekarno, kar je hvale vredno. Vidi se, da imajo veselje do zadružništva, Pa tudi takih ne manjka, kA dražijo in grajajo. Med naio mladino tudi ni vse razveseljivo. Fantje in deklet« zbudite se! Lahko si ustanovite društvo kjer boste imeli pošteno razvedrilo in se boste izobraževali. Boljše v društvo, ko v gostilno in ne ples, kjer se zametuje težko pri-služeni denar. Pomislite, kam plo-vemo in kaj nas čaka v temni luči bodočnosti. Občinar. IDRIJA. Oni teden je padala tu precej debela sodra in napravila nekaj škode posebno salati in krompirju. To oboje se bo Se popravilo, ker je še v rasti. Sodra je padala komaj par minut. Idrijcan si ne želi drugega tako močno ko* prijetne, solnčne, tople nedelje, da more iz prašnega mesta v okolico. Ta želja- se mu je v obilni meri uresničila preteklo nedeljo. Vse poti, ceste in steze iz mesta so bile polne izletnikov. Šli so na Gore, na Rovt, na Rapotje in drugam. Največ se jih je pa podalo k Zagodu na vrt, kjer je igrala godba Delavskega godbenega godb. društva- Videl si tu v lepi družbi z-druženo idrijsko prebivalstvo. ki se je zabavalo na mnoge in različne načine. Slišal si tu pesem, veselo, fantovsko in smeha polna omizja, uradnike in druge lajike pomešane z delavci. Bila je to ena onih lepih in primernih zabav, ko se hoče človek duševno in telesno odpofciti in nasmejati v svežem pomladanskem zraku. — Ne morda radi pomanjkanje, ljudi, ve8 radi notranje discipline prisotnih se je zabava zaključila že ob 10 , čeravno je bilo dano dovoljenje do 11. Nič niso prosili za podaljšanje. Ljudje 90 razumeli, da je prišel čas, ko bi trebalo iti spat in so se mirno razSH še pred časom. Nič tistega običajnega norenja nismo opazili. Take trezne zabave so na mestu in pravilne. Človek je vendar Človek. Ima svoje dostojanstvo, ki ga ne sme sabijati v nespodobne kvante in pijanost, ima svojo pravico do življenja, dostojnega življenja sicer, ki si ga ne pusti kratiti In rudar kot uradnik ali kdor koli so se vračali zadovoljni v mesto na svoje domove. V nedeljo dopoldne je bil pa koncert na trgu. Igraila je godba K. D. D. Zadnjič amo omenili neke neprilike rada plačevanja nekake takse za te koncerte. Za stvar se je zavzel naš obč. načelnik inž. Caldana ter dosegel za sedaj to, da se smejo koncerti nadaljevati do definitivne rešitve vprašanja, medtem ko sta bili godbd prej postavljeni kratkomalo pred alternativo ali plačati ali ne več igrati Jasno je, da so ti koncerti mestu lepa dekoracija in občinstvu prijetna zabava, z&to je razumljivo, da so se vsi oni, ki jkn je skrb mesta naloga, zavzeli za to, da se nadaljujejo. Godba K. D. D. je vsaj po nedeljski zasedbi sodeč, šibkejša od one Delavskega društva. Ima par močnih mož v celoti, pa vendar ne more povsem do veljave. Zdi se, da bi ji predvsem trebalo nove kapelniŠke moči. Razumljivo je, da take ne letajo po zraku, pa vseeno M se moralo nanjo paziti ln jo morda v »gojiti. Sedanji kapelnik, g. No- Žej, je sicer dober, pa vseeno sega e toliko visoko v leta, da se bo gotovo rad umaknil mladi sili V nedeljo je tu tudi začel ss-anij (r. Janšu, kar je nekoliko motilo predvsem koncert, ker ao kramarji po trgu razpeli svoje stojnice in zavozili avte. Semenj traja dva dni in to bbto, ker je sv. Janez v ponedeljek. Nič kaj posebnega se ne opazi na teh naših semnfih. Kar je v razprodaji je zvečine kramarsko blago, ki ga ljudem vsiljujejo došli tujci. Zato pač ne moremo govoriti o večjih kupčijah, ker semenj nima onega trgovskega lica, kot bi bik) morda trudi za Idrijo dobro; da bi ga imel. Nogo si Je prestrelil miličnik Velikajne iz Sp. Idrije, ko je v-ka- sarni Čistil orožje. Bil je prepeljan T bolnišnico, kjer se bo zdravil ve« časa. loUseoatlA- Morda se boste smejali, po jo vendarle res. Na peščenem oloku sredi prostranega •morja z imenom A drlja, južno od Debele skale se je utabori! Robin-son odroma več Robinzonov. So to naflt mali Solarčki, ki so si na .onem kraju zgradili lično hišo, jo opremili s klopjo in posteljo, naredili potem na več krajih tistega otoka majhne vrtove, jih ogradili z zeleno ograjo in napeljali do njih po kanalih vode, da bo rastel najmanj riž aH pa de kaj drugega. Kajv ali ni zanimivo? Se bolj zanimivo je opazovati te nade malčke iz Podgorja pri njih delu. Vsak dan in vsako nedeljo prihajajo in popravljajo in obdelujejo. Tako je našla otroška duša zaposlenosti sebi Brez priganjanja, kdaj je bilo treba otroke priganjati k takemu delu, so si sami omislili to robin-zonado in jo vestno drže v redu, dokler jim morda voda ne uniči njih dela Tako bodo doživeli prvo veselje lastnega dela in pa razočaranje radi krutosti majke narave, ki jim ne bo prizanesla. Podobne stvari priporočajo kot dobro vzgojno sredstvo vsi novi pedagogi in so jih priporočali že stari. Otroci pa so sami od sebe ubogali svet svoje duše. — Kopanje v Strugu se je pričelo. V nedeljo smo videli prve pogumne. Zdaj bo kmalu Strug oživel ljudi, ki si bodo iskali hladila v valovih mrzle reke V rudniško delo je bilo znova sprejetih nekaj delavcev. Tako se pobija brezposelnost. Preteklo soboto in nedeljo je bil igran tu v rudniškem gledišču Remčev »Zakleti grad«. — Dane« in pa Jutri pa uprizore naši diletanti Žagarjev «Vrtinec» dramo v 3 dejanjih, ki obdeluje problem družine in njenega razpada ter ljubezni do zemlje, domače grude. RAZNE ZANIMIVOSTI Bral roman smrtjo. V Nagysseben-u na Romunskem so pred kratkim obesili 32-letnega roparskega morilca Petra Georgiu-ja. Ko so mu naznanili pred u-smrtitvijo, da bo Uvel samo Se 34 ur in ko so vprašali po kaki morebitni želji, je mirno in hladnokrvno odgovoril, da bi še pred smrtjo rad prebral roman, ki ga je bil Ee začel brati. V ta namen naj mu prinesejo iz knjižnice nadaljevan nje, in sicer drugi in tretji zvezek. Nato je bral ves dan in vso noč. Usmrtitev se je morala, nekoliko zakasneli, ker obsojenec še ni bil prebral ob določeni uri romana. Ko ee je to zgodilo, je stopal brez vidne vznemirjenosti k vislicam. Finska in Rusija Novi finski poslajiik v Mcsskvi Arti je iaj-avil sotrucLniku ru-skeg-a dopisneg-a urada «Tass», da 90 sedaj odnaša j i med Finsko in Rusijo popolnoma normalni in prijateljski. Kar se tii-če mumeravajie pogobe meti Rusijo in Finsko o nenapadanju, j« Arti izjavil, da je vlada Finske vsikdar pripravljena skleniti to pogodbo. Jantarska polja t bližini Kijeva. Iz Moskve poročajo, da je inženir Vasilenko odkril v bližini Kijeva bogato jantaisko polje- Jantar, ki ga bodo kopaJi tam glede kakovosti ne saostaja za nemčkom, ki ga _kakor znano — dobivajo na obalah Baltl6kega morja blizu Gdan-skega, katerega bo pa kmalu zmanjkalo. Jantar »o v zadnjem lasu našli tudi v Voliniji, v Pol-tavskl, Bersonsku, Jekaterinoela-vu ter v T&ufi. __ BORZNA POROČILA. Trst, 2u maja 1927. Amsterdam «25 - 735, Belgija 251.25—256.25, Francija 71.2/^— 71.77*. London 88.52*—88 82*, New York 18.18—18.28, Španija 313—323, Švica oA9—353, Atene 23.55—24.05, Berlin 42H.50—43i».50, BukareSt 10.57 H—11.07 X, Praga 53.80—54.30, Madžarska 313—3*3, Dunaj 252—262, Zagreb 31.80— 32.30. Uradna cena zlata (19-5.) L 354.78; vojnocilško lninsk:; obveznice 63.05. f S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš predobri, ljubljeni oče Jakob Maraž posestnik in trgevec danes ob 27* zjutraj, previden s svetimi tolažili, izdihnil v 72. letu svoje starosti svojo plemenito dušo. Pogreb predragega pokojnika se bo vršil v soboto dne 21. t. m. ob 5.30 popoldne izpred hiše žalosti na domače pokopališče. Posebna naznanila se ne razpošiljajo. VRTOJBA, dne £0. maja 1927. 2aluJOtl otroci. BERL1TZ-SCH00L Via Fabi*Filzi vodi v vseh jezikih. 23, ppuk m pre-677 KAK AH Dc J°n4s holandski, zasluži liHIVnU prednost radi njegove pristnosti in izborne kakovosti- 660 9! ATRĐNA N. Borsatti a zdravje lastnih otrok. Radar so otroci brez vsake volje ali imajo umazan jezik, ali tožijo o bolečinah v želodcu Itd., tedaj jim lahko pomagate s najuspeSnejŠim zd/avilom, ki je čokoladni bonbon ARR1BA. Čokoladni bonbon ARR1BA očisti otroke, ki ne čutijo pri uživanju ne gnusa ne bolečin, pač pa postajajo živahni in veseli. Kemično • leknrniiki lotod .Alio Madonna defla Soluie" - C«*. Rafldel« Godine — Trlcste S. Ciacomo Glavni jaslopitrt In toloinlk ta ll«!l|o 1» kolonij«; Adolfo C«chrt Trtt.Hv.Vta S Ni'cold >1 am^vvvv v ...... PODLISTEK (115) y. I. KRIŽANOVSKA: ROMAN Kakor da ne vidi njenih iztegnjenih rok, je |>ankir napravil korak naaaj in se nizko poklonil. Pri pogledu na to lepo mlado žensko, pri misli, Ga bo v kratkem vdova, je občutil nekaj podab-ueg-a sovraštvu; nekaj pikrega in sovražnega je Svenelo v njegovem glasu, ko je odgovoril: _ Knegtnja, jas sem napravil samo svojo 4ofl£nost, ko sem stremel za tem, da vam ohranim srečo, ki a/te si jo tako težko priborili, in vaš •opron- ml je le igrami svojo hvaJežnoist veliko bol), kot sem si to zaslužil. Valerij« Je začudena, dvignila svoj pogled, se nsg-lo okrerula in molče odšla s terase. Rani, ki je pocarao zasledoval ta prizor, je vstal ter naglo prekinil težko molčanje. — Torej zbogom za vselej v tem življenju, gospod Meier, — je rekel in mu stisnil roko: — pozdravljam vas in pozabiva vse, kar sva si naredila slabega drug drugemu. — Ne, ne, knez, za vselej; jaz upam, da se povrnete k nam zdravi, — je odgovoril Hugo v mrzličnem razburjenju. — Cemu ste bili tako suhi z Valerijo? Ona ne ve &e nič in ni mogla razumeti, da velja ta uporna maščevalnost bodoči vdovi kneza O... Jaz pa sem mislil, da bo dobila v vas prijatelja! Pri zadnjih besedah se je Raul nekoliko nasmehnil; pozorno je promatral Huga. _ Knez, — je odgovoril knez in izgubil je samoeatajevanje: — okrevajte, vrnite se in bodite srečni. Jaz postanem prijatelj vaš in vaše žene, če mi izkažete to čast; toda pred vdovo kneza O... se bom spominjal samo tega, da sem tvegal svoje življenje, da ji rešim moža, ki ga obožuje, njeno srečo, kar mi je dala ravnokar razumeti Popolna* sreča, pa, če je še tako kratko, ne potrebuje prijateljev. Ne da bi počakal odgovora, je bankir naglo odšel. _upoma narava! — je zafiepetal Raul; — no, to sovraAtvo seveda nI fsmdt ravnodušnosti. r Z izgovorom, da ima nujne opravke, se je Hugo takoj poslovil, in ko se je vrnil v Rudenhof, se je zaprl v svoja delovno sobo. V njegovi duši je valovela čudovita zmes Čuvstev. Videl je Raula in se prepričal, da je smrt že položila svoj neizbrisni pečat na to mlado življenje in to ugašujoče dvljenje je zapuščalo Valerijo vdovo in — prosto. Pri tej misli mu je kri vzkipela in obličje zardelo. Oprl se je ob pisalno mizo in zaprl oči; pred njim je vstala očarujoča kneginjina podoba, kakršno je ravnokar videl, to plavolaso vilo, ki si je usužnjila njegovo dušo. Bil je Čas, ko ga je tudi ona. ljubila; toda zdaj je Valerijino srce bilo za moža; bral ji je to ljubezen v pogledu, s katerim je ošinila Raula. Pri tem spominu se je Meierjevo srce krčilo od bolesti. «Brezumnež! — je nenadoma zašepetal: — ne-vodljiv sem umirajočemu za poslednjo radost in po osmih letih trpljenja moje srce Se vedno bije v ljubezni za žensko, ki me je izdala in pogubila Zato sem > kriv pred njo; toda ona je našla končno mir in srečo; ona ljubi in je ljubljena, moje življenje pa je razbito; osamljen in brez smotra životarim! ne, ne, proč prikazni preteklosti! Vdova kneza O. mora biti zame mrtva, kakor je bila mrtva zame njegova žena!» V Niči se je Raulo.vo zdravje navidezno nekoliko popravilo, toda to varljivo zboljšanje je trajalo malo časa. Če je knez kdaj poprej še dvomil o ženini ljubezni, se je mogel zdaj uveriti, da bije njeno srce samo zanj; vse misli in vsa čuvstva Vale-rijina so se osredotočila v njem, stregla ga je, prebdela pri njem cele noči s takšno požrtvovalnostjo, ki jo more vdihniti le ljul>ezen. Ko se je Raul nekoč izprehajal, je srečal polkovnika B., ki ga je posvetil v špintizem. Starec mu je povedal, da je tu zaradi ženine bolezni in da je tudi hči z njimi. Od tedaj sta stopili obe rodbini v prijateljske odnos a je. Raul se je z novo vnemo lotil zopefc špiritizma in na njegovo prošnjo ga je gospa Bertey vnovič zvezala z duhom njegove matere. Nekega večera, ko je Valerija odstopila svojo mesto gospe Bertenovi in igrala šah s polkovnikom, je duh kneginje Odilije vnovič stopil v, stik z Raulom, ki jo je v mislih izpraševal. Hotel je zvedeti, če so njegove pred slutnje resnične im ali naj se pripravlja na ločitev od telesa. Ce/ nekaj trenotkov je duh napisal;