BERITE NA 5. STRANI I Gorica-mrtvo mesto t5.—f Jugoiir to.—, Din 6.—. p0auta. Trst 22. januarja 1948 štev. 101 SPOMINSKI DNEVI 17. 1943. Začetek IV. sovražne ofenzi-ve proti NOV J. 17. 1945. RA osvobodila Varšavo. 21. 1924. Umrl Vladimir Ujič Lenin. 22. 1924. Dan spomina na Lenina. 23. 1878. Rojen O-ton Zupančič. r Zakaj Angloamerikanci nanjir n t uj e j o skupni upravi 7. novembra preteklega le.la jugoslovanska vlada p.smeno spo. ročila angleški in ameriški vladi svoj predlog o skupni upravi treh (Anghje, Amerike in Jugoslavije) na Tržaškem ozemlju. Te dni pa je prišel na jugoslovansko pismeno sporočilo uradni brilanski odgovor, ki zavrača kot je bilo pri. HakooaU, jugoslovanski predlog,ra-ren tega pa je poln neutemeljenih obtožb proti Jugoslaviji in jugoslovanski vojaški upravi v coni 11 Tržaškega ozemlja. Svoje odklonilno stališče do skupne uprave Tržaškega ozemlja opravičuje britanska vlada obtožujoč Jugoslavijo, da je proti skle,-pom v Haagu spremenita ustroj v svoji okupacijski coni, do česar pa ne bi smelo priti vse do ■imenovanja guvernerja. Anglija in Amerika stojita r.a stališču, da imajo prebivalci Tržaškega ozem-Ha pravico (!) do sedanjih (biv. ših italijanskih) legalnih političnih in socialnih ustanov. Sla takim s haaškimi dogovori na videz skladni stališčem pa se skriva pravi vzrok nasprotovanja A nglosaksoncev do skupne uprave, ki je ta, da hočeta Anglija in .4nie-rika pač za vsako ceno ohranili in utrditi svoj sedanji režim na Tržaškem ozemlju Lc s takim rc. zimom si namreč upata Anglija in Amerika obdržali Tržaško ozem. lje v svojih rakcih, zavleči sedanje negotovo stanje in med tem spre. meniti i ržaško ozemlje v čvrsto Strateško bazo svojega imperializma. 1 zvezi z očitkom kršitve dogovoranHaagu pa je treba vedeti, da sta to prav za prav štorih Anglija in Amerika, ne pa Jugoslavija. Z osvoboditvijo Tržaškega ozemlja m po dogovoru Tito . Aleksatt. der sla bili obe strani obvezani Spoštovati stanje, kakršno sta ob svojem pr,hodu na to ozemlje na-sh; to se pravi' da bi morah spo. štovah politične in kulturne usta-nove so postale na tem ozemlja takoj z osvoboditvijo legalne. In kakšno je bilo stanje mese, ca maja 11H5? Na vsem sedanjem Tržaškem ozemlju so obstajali Se med borbo proli nemškim okupatorjem svobodno izvoljeni Naiqdno.osvo. bodilni odbori, tako nn deželi kot v mestih vključno s Trstom. S po, razom Nemcev in dejansko že prej, so prenehale delovati rse do-‘tedanje politične, in socialne usta. nove in dejanska oblast na ozem. Ijn je prešla v roke ljudstva os:, od ljudstva postavljenih organov. Tega dejanskega položaja ledaj ni bilo mogoče zanikati, čeprav gà danes skušajo na vse načine pona rediti, C e bi to bilo mogoče že te. daj zanikati, bi to 'gotovo storil general Aleksander, ki si je bil br-ez 'dvoma ze na jasnem o na-menih in načrtih svojih vlad v ■ Angliji in Ameriki za bodočnost, /uupulsici vojaški upravi stas tem sprejeli obvezo, da bosta delovali oslonjeni na te edino legalnè politične in socialne ustanove. Od tedaj je začela različna pot obeh vojaških uprav. Jugoslavija in njena vojaška uprava 'sta la dògovor spoštovali, pod anglo. ameriško vojaško upravo pa je kmalu po odhodu jugoslovanskih čet prišlo do proslnlega odloka št. 11, s katerim je bila odvzeta vsa izvršilna moč ljudskim Narodno, osvobodilnim odborom in je ta \prešla na oživljene ustanove itali, jonskega fas sličnega aparata. Tako si je anglo-ameriška vojaška uprava postavila sebi ob stran krog, od prebivalstva popolnoma odrezanih ljudi (ne glede na upoštevanje nacionalnih pravic). Po. siedila tega je bila, da je nujno prišla angloameriška uprava v na. sprotje z interesi in težnjami prebivalstva na svojem ozemlju. Tit bi lahko citirali nekaj podatkov iz članka beograjske, «Borben o sedanjem položaju v. angloameri. ški coni Tržaškega ozemlja, na vr: Položaj tržaške industrije, trgovi, ne in pomorstva se stalno slabša Namesto da bi Angloamerikanci omogočali, razvoj domače, industrije, kar bivsajdo neke mere ublažilo bedoinbrezposelnost, izvršujejo ne, pomembna javna deta, po drugi strani pa g rade strateške objekte na pr. césto proti Avstriji. Angloameriška vojaška uprava preprečuje dobavljanje surovin za tržaško industrijo iz Jugoslavije, Tovarna divan v Skednju, katere zmogljivost lahko doseže letno 300.000 ton koksa, 175.000 ton surovega že. teza, 60.000 ton jekla, 30 milijo, nov m3 plina, proizvaja sedaj pod angloameričko vojaško upravo sa- mo neznatno količino plina in ne. J kaj derivatov. Brezposelnost je v juniju 19i7. narastla na 36.950 ljudi, kar znaša eno desetino vse. ga prebivalstva. Cene življenjskim potrebščinam so ogromno narasle. Ud. itd. Kakšen je politični kurz v angloamerički coni do demokratične, ga ljudskega gibanja ni treba po. sebej poudarjati, saj je iz cele vrste dogodkov jasno, da si priza. deva angloameriška vojaška upra. va kot eksponent Trumanove dok. trine inMarshallooega plana popol. noma Zatreti demokratično ljudsko fronto v korist raznih profa. cističnih strančic, ki so jih umetno ustvarili in jih tudi umetno vzdržujejo. Ob vseh teh dejstvih, ki jih on. gloameriški in njegov vazalni tisk tako izmaličene prikazuje z uspe. hom morda samo v Ameriki pri nas nikakor ne more sedaj opravičiti svojih očitkov proti Jugoslaviji, l dve državi. Pakistan obsega ozemlje, kjer je prebivalstvo po večini muslimansko. Hindustan, ki je štirikrat večji in ga imenujejo kongresna Indija, ker ji vlada panindijski kongres, ima hindustansko večino. Več sto malih kneževin, ki. obsegajo nekatere samo po eno vas, se bodo izrekle Za priključitev k eni ali drugi iz. Med obeh držav. Dva ali trije ma. haradie bodo verjetno preglasili neodvisnost, in bodo tako tvorili tretjo skupino, neodvisnih držav Radžistan (radža — knez). Toda v vsaki od teh držav so verske manjšine in s proglasitvijo neodvisnosti se ie manjšinsko prebivalstvo začelo v. straha pred večino v milijonih seliti, zlasti velja to za Hindustance iz muslimanskega Pakistana. Prišlo ie do množičnih pokol j e g in VečinOSna so begunci smeli odnesti s seboj le najnujnejše. Pakistanska vlada pa jim je ostalo premoženje za-plenila in blokirala njihove kredite ti bankah. Nemirov in poko!jev niso mogle siljen živeti kot služabnik, kolon ali vojak angleške vojske. Toda Angleži so s proglasitvijo neodvisnosti Indije demobilizirali domačine, ne da bi kdo poskrbel za njihovo zaposlitev. Brezposelnosti se ;'e pridružila še trikrat i večja draginja kot pred vojno. In j to težko stanje je še poslabšalo dejstvo, da so posestniki nenehno odbijali socialne reforme v prid kolonom, Prizadeti so dobro vedeli, da so posestniki in trgovci med vojno nakopičili ogromna bogastva s prodajanjem žita in bombaža. Zemljiški lastniki (muslimani’ pa so s spretno propagando znali zareči vso odgovornost za to bedo Indija meri 4 milijone kv. km s 400 milij. prebivalcev. 6? odstotkov Indijcev, 23 odstotkov muslimanov in 10 odstotkov druifih ver (budisti, kristjani in Siki). 75 odstotkov jih govori indoevropske jezike (hin-dustahsk! in bengalski), ostali pa izvirne jezike (mundamalajski, libetobirmanski in dravidski). preprečiti niti javne molitve Ma-hatme Gandhija z njegovimi nače.', pasivnega odpora, ki je proti vsaki uporabi sile. To filozofijo so dobro izkoriščali prejšnji kolonialni gospodarji in sedaj jo iz razumljivih razlogov zagovarjajo bogati maharadže. Mahatma nenehno poziva pakistansko vlado (predsednik Zinah) in indijsko vlado (predsednik Nehru), da se sporazumeta in v ta namen periodične začenja 3 gladovnimi stavkami, ki pa ne prinašajo trajnega uspeha. Dejstvo je, da so ti nemiri rezultanta mešanice srednjeveških verskih strasti, nacionalističnih ambicij, kakor jih je Evropa že doživljala v preteklosti in poraja. joče se socialne revolucije. 2e bežen pogled na zemljevid in zgodovina nam razložita nekatere spore. Zato je tipičen primer pokrajine Pendžab V. Pakistanu s 30 milijonskim mešanim prebivalstvom — 57 odstotkov muslimanov, 13 odstotkov Sikov in 40 odstotkov Indijcev — ki meri 130 tisoč kv. km in je ena izmed naj-boM rodovitnih pokrajin. Namaka jo 5 rek in dale večino indijskega bombaža in žita. Stoletja je indijsko prebivalstvo živelo v miru. Toda v XI. stoletju so se začele muslimanske invazije iz Arabije, Turčije, Perzije in. Kavkaza. Večina teh priseljence^ se :'e ustavila v Pcndžaba. Muslimanski osvajalci so se nastanili kot vladarji, vojaki in fevdalni veleposestniki. Mnogo Indijcev so prisilili, da so sprejeli njihovo vero, njih sam- pa ni nikoli asimilirala indijsko civi'ìzacija. Tako je danes samo 10 odrto vseh indijskih muslimanov potomce p nekdanjih osvajalcev, medtem ko so ostali plemensko Indijci čepraf muslimanske vere. Podoben proces se je izvršil na primer v Bosni .Po tradiciji so muslimani ostali zemljiški posestniki in vojaki. Tudi pod angleško oblastjo niso vstopali v javne službe niti v trgovino in industrijo. Ta splošna po-doba velja zlasti za Pepdžab, kjer )C 57 odstotkov maslimanog posestnikov, vojakov ali služabnikov oedanji gospodarski in socialni položaj je skladen zzgo-devmskim razvojem, Med muslimani so največji vele. posestniki, medtem ko imajo Siki (in- i dijski verski refor. misti) in Indijci skoro vso trgovino in industrijo v spojih rokah. V samem muslimanskem mestu Lahore na pr. je SO odstotkov trgovin, bank in industrije last Indijcev. Tako je musliman, ki ni bil niti posestnik niti u-radnik, bil pd- St»t» pnncier* libre« PakttiUui i-O» na trgovce in bankirje (Indijci), proti katerim se je osredotoči ves bes kolonov in bivših pojakov (muslimani). Tako ie razredna borba postala skladna z versko pripadnostjo. Temu so se pridružili še dinastični interesi nekaterih maharadž, ki so se kot muslimani priključili Pakistanu, čeprav ie večina njihovih podložnikov indijska. Vse to pa kaže, da vera sama ne igra tako važne vloge v sedanjih sporih, kot se splošno misli. Je kot Zamrta žerjavica pod pepelom, ki jo stranke vžigajo v svojo korist. Ali si bo Indija spričo tako raz-rvanih razmer znala zagotoviti neodvisnost? Z Anglijo sta obe državi — Pakistan in Hindustan — povezani z nekaterimi gospodarski, mi in vojaškimi klavzulami, ki jih vsebuje- proglas o neodvisnosti. loda oslabelo Anglijo že izpodrivi ameriški kapital, ki več let išče inevesticij v. Indiji. Ne smemo pozabiti, da se muslimanski Pakistan trdno vključuje v panarabsko gibanje, ici se razteza od Maroka do Jave v Pacifiku in ki stremi po zvezi vseh muslimanskih držav. Toda po!eg strogo nacionalisti? nih verskih strank se porajalo r mestih z vedno večjim razvojem industrije moderne politične formacije, kot sta socialistični in komunistična. In sosednja Sovjetska zveza s podpiranjem borbe kolonialnih narodov proti imperializmu, uživa vedno večje simpatije tlačenih. Indijski vodja Nehru se že več ne upa nastopati proti delavskim stavkam, ki jih vedno večji dotok ameriškega kapitala samo še bolj razpihuje. Gotovo je, da niti Pakistan niti Hindustan ne bosta padla v suženjstvo tujih imperialistov, če bosta znali obe državi obdržati red in mir in urediti sožitje na osnovi prijateljskega sodelovanja. Taborišče v Novih Delhih za indijske begttr.ee. ki so iih morali nujno prepeljati iz Kašimira z letali. L E NIN Redke velike ljudi, ki so se pojavili na pozorišču zgodovine, so široke ljudske množice delavcev, kmetov in sploh vsi pošteni tako vzljubili kot Vladimirja Iliča Uljanova-Lenina, Mnoge druge je ljudstvo sicer občudovalo, toda ljubilo jih ni, ker ni pač čutilo ozke tesne vezi, s katero naj bi bilo z njimi povezano. Lenina pa je ljudstvo ljubilo, ker ni pač čutilo, da mu vlada. Skozi dolga leta je jasno videlo, da Lenin živi z ljudstvom, da ao ljudske potrebe in vprašanja motiv njegovega lastnega življenja. Lenin je bil preprost človek, izogibal se je vsega, kar naj bi dvigalo njegov prestiž. Lenin ni bil častihlepen, ker je vedel, da si človek postavi najlepši spomenik s svoj'imi deli. Tako živi danes Lenin v spominu vsega poštenega človeštva, medtem ko so pustolovci popolnoma zaslužil, kar jih je zadelo, bodisi da so izginili brez sledu, bodisi da so končali svoje dneve tako sramotno kot Mussolini. Ko je 21. jan. 1921 Lenin umrl, so mnogi v sveta, in sicer vsi sovražniki delovnega ljudstva in vseh poštenih ljudi mislili, da bo Sovjetska zveza kaj kmalu propadla. Ti ljudje so sicer s tem priznavali mogočno Leninovo o-sebnost, vendar pa niso vedeli tega, kar je vedelo sovjetsko ljudstvo, to je, da so Leninovi nauki in njegova dela postali kri in meso novega človeštva, ki se je porodilo iz oktobrske resolucije. Pa četudi se je Sovjetska zveza do Leninove smrti že močno utrdila ter bila zmožna, da se uspešneo borì proti preostankom reakcionarnih elementov v državi sami ter proti mednarodni imperialistični koaliciji, vendar je bila izguba tega velikega in zaslužnega moža strašen udarec za vse sovjetsko .ljudstvo in sploh ža vse napredne sile v svetu. Lenin si je pridobil zaupanje vsega delovnega človeštva. Vsi, ki so se borili za osvoboditev človeštva izpod imperialističnega jarma so ga priznavali za svojega voditelja. Lenin jc nadalje odlično poznal ves sodobni gospodarski, družabni, politični ter znanstveni razvoj človeške družbe. V najtežjih okoliščinah carističnc Rusije, ko je desetletja in desetletja divjal naj- strašnejši teror, ki so ga izvajali ; zakrknjeni sovražniki delovnih ' množic, je znal organizirati na-1 predite sile ter jih voditi do naj-, svetlejše zmage, ki jo pozna čfo-t;estro. Zavedal pa se je, da ta-zmaga zahteva velikanske napore, da zahteva žrtve. Zato ni bil brezdušen do borcev za svobodo, temveč jih je globoko vzljubil, stal jim ob strani kot tovariš, učitelj, res pravi oče. Ko je Lenin umiral, jr; Sovjetska zveza sicer že premostila premnoge težave, toda čakali so jo še velikanski napori. Treba je bilo spremeniti zaostalo, tipično kmečko deželo v napredno, industrializirano državo. S tem v zvezi se je bilo treba boriti i>roti vsem tistim silam, tako doma kot v tujini, ki niso hotele, da bi se sovjetski človek dvignil na višjo stopnjo blagostanja in kulture. Treba je bilo nadalje učvrstiti Rdečo armado in napraviti iz nje res nepremagljivo orodje zoper vse napade s strani imperialističnih osvajalcev. Vse te in še razne druge naloge je Lenin zazrl v svojem dahu ter mnogoka) že pisal in učil v tem pop,Jodu. Zal mu je izdajalska roka, katero so oborožile sovražne sile, prestrigla nit življenja ter mu tako onemogočila, da bi še nadalje vodil sovjetsko ljudstvo po poti napredka in blagostanja. V tem je neprecenljiva izguba, ki jo je utrpelo delovno ljudstvo Sovjetske zveze in sploh vse člo. veštvo z Leninovo smrtjo. Toda, kot že omenjeno, je Lenin vendarle ostal sredi svojega ljudstva, in sicer s herojko boljševičko partijo s tov. Stalinom na čelu, z vsemi naprednimi ljudmi novega kova. ki so vzrasli in ojekleneli v neprestani borbi za zmago človečanske stvari, z novimi gospodarskimi, družabnimi in političnimi odnosi. Z nepremagljivo Rdečo Armado. Sijajna dediščina, ki jo je zapu. stil Lenin, živi danes v njegovem nasledniku, soborcu in tovarišu Stalinu, ki je v novih pogojih socialistične izgradnje domovinske vojne in povojne izgradnje, vodil sovjetsko ljudstvo v duhu Lenino-vih naukov in del od zmag» do zmage. Te zmage so najlepši spomenik, ki ga je moglo sovjetsko ljudstvo zgraditi v počastitev svojega velikega učitelja in voditelja. Kenda Vladimir ___________________________________J TRŽAŠKO OZEMLJE KRONIKA * DHLSTVO bVESNA« IZ SV. KRIZA je darovalo za Dijaško matico deset tisoč lir in tako postalo njen ustanovni član. Posnemajte! * PROTESTNE STAVKE se vrSe po raznih tovarnah, ker delodajalci nočejo pristopiti k pogajanjem za novo delovno pogodbo. Tako so bile krajše protestne stavke v ladjedeinicah Sv. Marka, v pivovarni Dreher, v mizarskih delavnicah Pecas, Detoni, Setnsic v podjetju Zuccolin in drugod. * SVOJE JUNAŠTVO Je nek an-gleški vojak pokazal v nedeljo zvečer v ulici Madonnina, ko je nekem« Cergolu, s ' katerim sta se sporekla, med drugim zlomil čeljust, nakar se je *po načrtu« umaknil. * DR. GINO PALUTAN je bil imenovan za efektivnega predsednika Conskega sveta, potem ko Je že od 1. aprila 1947. opravljal te posle namesto bolnega dr. Pue-eherja, ki s tem preneha biti tudi nominalni predsednik Conskega svetu. * FINANČNI ODSEK VU je objavil, da se avtomobili iz jugoslovanske cone Tržaškega ozemlja lahko kretajo po angloameriški coni brez vsakih carinskih formalnosti. * S KAKRŠNO KOLI OSEBNO LEGITIMACIJO, izdano od VU FRANCISCO DEL RIO I CÀ-NIEDO, mehiški poslanik v Jugoslaviji Je obiskal Zagreb. * POSVETOVANJE kulturno prosvetnih referentov sindikalnih organizacij Slovenije je silo v Ljubljani v soboto in nedeljo. » SOLO za strokovnjake inda- f strije nafte so ustanovili v Dolnji Lendavi. * I«S.#00 MLADINCEV bo delalo v letošnjem letu pri delih zveznega in republiškega pomena. Največja dela bodo: J20 km avtomobilske ceste Beograd-Zagret», gradnja novega Beograda, razširjenje tovarne težkih orodnih stroje, »Ivo Lola Ribar«, proga Nikšič Titograd, hidrocentrala v Mavrova (Makedonija), gradnja Nove Gorice in druga dela. * PISATELJ JOŽE PAHOR, sodelavec našega lista, je pri nagradnem tekmovanju za umetniški (Um prejel četrto nagrado za osnutek scenarija »Nevredni pastir«. Prva nagrada se ni podelila, drugo in ' tretjo sknpaj si pa deiita Igor : Torkar in Ernest Adamič. Peto je debi! Oskar Hudaies in šesto Marjan Marinec. * USTANOVNI OBČNI ZBOR Zveze kmečkih delovnih zadrug Hrvatske se je vršil v Zagrebu. Na njem je govoril tudi predsednik vlade LR Hrvatske. * SLEPA MLADINA Slovenije je dobila nov lep dom v Ljubljani v Marmcntovi ulici. Ob končani razširitvi zavoda je slepa mladina priredila lepo akademijo, katera so še udeležili minister dr. Potrč, Tomšičeva, Seatjurčeva in dr. Kržišnik ter predsednik MLO Fran Alberht. * PO NESREČNEM NAKLJUČJU je preminul major Edo Klemenčič, načelnik uprave NM za glavno mesto Ljubljana, ki je bil za časa borbe komisar v udarni brigadi »Srečko Kosovela«, pozneje pa vršilec dolžnosti politkomisarja XXX. divizije. * MINISTER REGENT Je govoril na proslavi, ki jo Je priredil rektorat univerze s sindikalno podružnico univerze in Ljudsko študentsko mladino ob obletnici Leninove smrti. Življenje Po osvoboditvi ee življenje delovnega ljudstva v Jugoslaviji razvija v povsem drugačnih pogojih kot pred vojno,'ko je ravno delovno ljudstvo v mestih in na deželi bilo žrtev brezobzirnega izkoriščanja. Osvoboditev je pr-nesia delovnim ljudem resni' no svobodo, kar pomeni, da niso več izkoriščani, da produkti njihovega dela ne služijo špekulantskim poslom raznih prekupčevalcev in veletrgovcev, temveč da le odslej njih delo pošteno nagrajeno in da služi izboljšanju položaja vsega delovnega ljuasiva države. Le pod takimi pogoji je možno, da dosegajo -ugoslovansk- delovni ijucije take uspehe v izvrševanju svoje dolžnosti do skupnosti. Da nam bo slika življenja današnje jugoslovanske vasi jasnejša, poglejmo, kako živijo in delajo vaščani Vodice nad hrvatsko obalo. Čeprav so Vodice obmorski kraj, se večina vaščanov že od nekdaj ukvarja s poljedelstvom. Talne in podnebne razmere so ugodne predvsem za gojenje trt, višenj in za rejo drobnice. Pred vojno vaščani niso mogli sami prodajati svojih proizvodov, ket so te imeli že v naprej v zakupu brezvestni trgovci in vinski mešetarji. Med vojno '.e vsa vas sodelovala v partizanski borbi. Kadar so prihajali v vas italijanski okupatorji, so požigali, morili in zraven kričali: «Tutti sono ribelli». 15 Vodičanov nosi danes ponosno značko borcev iz leta 1941. Po zmagi so se borci — partizani vrnili v osvobojeno vas. Pričeli so obnavljati kot povsod v Jugoslaviji. Praksa pa jim je kmalu pokazala, da je za dosego čimprejšnjih uspehov najuspešnejši zadružni namn dela in življenja in Vodičani so se odločili za zadružno' življenje. Danes delujejo v Vodicah tri zadruge: nabavno prodajna, kmečka in obrtniško proizvodna. V vseh treh zadrugah je včlanjenih preko 95% vsega prebivalstva. U kmečki /.»drugi «Tih)» Pozimi ob sedmih, poleti pa že ob štirih se začno zbirati pred dolgim zadružnim poslopjem ljudje. To so člani zadruge «Tito». V njej je 36 družin z okrog 130 člani. Zadruga je začela delovati v začetku ieta 1946. Vsi člani so dali svoja poljedelska orod'a, vozove, pluge. (Nadaljevanje z S. strani.) v Ameriko in išče šoferje, ki ki bili pripravljeni iii z njim. Tudi po tej vojni so prišli i* Itelije v Gorico najrazličiiejši iskalci sreče, a kmalu uvidijo, da niso tla več ugodna kot so bila 1918. leta, ko so prišli v Gorico kot branjevci in so si tu naredili milijone. Nekdo iz drui-be, ki je imela svoje razgovore, je ujel zadnje besede. Teda] so padla imena trgovca Tacchina, Maleolia, F,inizia, ki so si v dveh desetletjih prigospodarili z lulji slovenskega delavca in na lu-Ijih slovensekga kmeta bajna imetja. Vse je ostato za bodočnost edino upanje. V njem iščejo izhoda iz sedanjosti. Ud rotenje trgovcev je obdavčilo vsakega člana s prispevkom dveh do desetih tisoč Ur za de- obnovljene konje in zemljo razen hiš in zemlje okrog njih, v skupno last. Vse člane odlikuie ijubezen in skrb do skupne lastnine. Za opravljeno delo prejemajo člani plačilo v denarju. Koliko zasluži družina, nam pove najbolje tovariš Subaša Jurič: «Prej nismo imeli nikoli dovolj denarja. Pozimi smo se vedno zadolževali. Sedaj pa še nismo dvignili niti 30% našega skupnega zaslužka». Zadrugarji delajo po sistemu delovnih dni. Grupni vodja in brigadir vodita evidenco o delu posameznikov, kar prikazuje tudj velik grafikon v zadružni pisarni. Ce upoštevamo pogoje v kakršnih delme zadruga — zemlja je razdeljena na 400 parcel, na katerih sploh ni mogoča uporaba modernih poljedelskih strojev — so uspehi v letu 19947 zelo dobri. V primeru z 1. 1943 se je namreč proizvodnja v zadrugi za nekajkrat povečala, kar pa jc najboli razvidno iz tabele: [»Itm/.i UiSil JA V H ti. I, S946 L. 1947 liromr-lr 1.419,— 5.800.— pšenica 2.000,— čebula 690 — 2.400,— koruza 1.700 — 5 200 — smokve 2.800 — 3.600,— vino 27.001,— 63.001 - žganje 2.100 — oves 2.500- olje skupaj kot ste vi«. Česen na perzijskem hovniki in pobožni se česna sploh niso dotaknili» ker bi bilo to vendar greh, poleg tega pa so še trdili, da vzbuja pregrešne misli in poželenje, kar se duhovnikom tudi ne spodobi. Ubogim delavcem pri težkem delu kljub uživanju česna niso utegnile prihajati pregrešne misli, duhovniki pa so itak imeli še kaj drugega za pod zob in so se česna lahko vzdržali. Sicer pa, kaj naj bi . jedla uboga raja kot česen, saj jim drugega ni preostajalo, druge dobrote so namreč pospravili faraoni in njihovi ljudje ter bistroumni duhovniki. Ubogemu Egipčanu, k; je moral s trudom in znojem graditi sijajne palače,' veličastne templje, z zlatom okovane grobove in vse razkošje! ni ostalo drugega kot ‘česen. Užaljena lioginja in lačni filozof fitilpo Tudi star; Grki. so bili zelo htiđi češnarj; in Čebularji. ; Dokler so bili 5e preprost narod, so jedli česen in čebulo prav vsi. od poglavarja do navadnega državljana, od učenih do neukih. Ko se je življenje izboljšalo, so ljudje začeli vihati nos in razlagati, da tudi bogovi ne ljubijo česna in čebule in da tisti, ki jedo česen in čebulo, ne smem v svetišče. Veliki Prešeren je napisal, da pevcu vedno sreča laže in da živi in umrje brez denarja. Nekaj podobnega velja tudi za modrijane* in profesorje. Stari grški filozof Stilpo se je najedel česna in lepo sit šel v dvora Na dvoru perzijskih kraljev, kjer so gotovo jedli, kot se taki odlični družbi spodobi, se je vsak dan pojedlo tudi talent česna in za pol talenta čebule, kot poročajo stari zapiski. Elegantni Odisej V stari Grčiji je bij česen, kot smo videli na primeru lačnega filozofa Stilpa, hrana revnega ljudstva. V Ilijadi omenja slepi pevec Homer čebulo; revež je najbrže tudi sam, po načelu, da pevcu vedno sreča laže moral velikokrat otepati česen in čebulo.^ Nekje hoče povedati, kako je veliki general Odisej bil elegantno oblečen in pravi ,da je imel sijajno obleko, res kraljevsko obleko, ki je bila tanka kot čebuiiha luščina. Ce bi Homer danes živel bi dejal,' dn je ime! Oui?ej tanko in fino obleko, kot bi bila stkana iz nylona. Kot vidimo, so včasih nosili’ boljši gospodje tanke prozorne obleke, danes pa je videti, da je Zenski svet mnenja, da pristoji njemu tanka in fina prozorna obleka. Kulturni narodi Sredozemlja so česen in čebulo že davno, davno poznali. Današnji profesorji pa so ugotovili, da česen kot divja rastlina ni doma v Sredozemlju, temveč da se je prvič pojavil nekje v osrednji Aziji ali pa v Kirgiški stepi. Ce so ju torej že od davna poznali kulturni narod; Sredozemlja, kdaj prej ju je že moral poznati človek tam v osrednji Aziji. Mogoče sta potovali rastlini stoletja ali pa -tisočletja »z. svoje domovine do Égip- ■ ta in Grčije, in vendar,-kdaj. sta bili tukaj že udomačeni. . Prvotni človek je jedel v.glavnem živalsko - hrano i n ko se je potikal-.po divjini, je prav gotovo spotoma..vtikal v usta razne rastline in jih tudi žvečil, Pa je nekoč nekdo na' srečo za človeštvo, tam v Aziji vtaknil v usta list česna: Kako je to prijalo njegovim mesa navajenim ustom. Verjetno si ga je nabral, da ga je imel še za drugič pri jed; in dal ga je Se družini. Česen je postal tovariš njegovih mesnih gostij in od tam Šel svojo zmagovito pot po svetu. Česen in meso sta s; sploh, dva velika prijatelja. Kje si je ' mogoče misliti dobro in okusno kranjsko klobaso. brez ' česna. Zirctlniia in česnu Preprosto '■ in prirodiiejše' ljudstvo je česen in čebulo Vedno ljubilo, z . blagostanjem-pa je prišel posebno česen ób čast, zlasti zaradi; šVojega močnega vonja, .Stari grški .komedijanti So.zela.utdi izrabljali I4 neprijetno' česnovo, lastnost. postavili so no'dišeče hlapljivo olje. ki je v teh dveh rastlinah, preide v. kri in iz krvi izhaja skozi pljuča z izdihanim zrakom. Ta česnov vonj toliko ljudi moti in je motik Nekateri vonji ljudi privlačujejo in jih smatrajo za žlahtne vonje, n. pr., vonj po vijolicah, vrtnicah, šmarnicah. Česnov vonj pa je zaničevan, razen v nekaterih jedeh. Tako žlahtni kakor česnov vonj izhajajo iz hlapljivih olj. V rastlinah poznamo dve vrsti olj, olja, ki ne izhlapevajo, kot n. pr. oij'vio, bučno in pa olja, ki hlapijo, in katerih hlapi dajejo vsej okolici značilen vonj. Ce kaneš navadno olje na papiri bo ostal na njem masten madež na večne Case. Ce pa kaneš hlapljivo olje na papir, bo papir kmalu tak, kot je bil prej — olje bo izhlapelo. In tako hlapljivo olje je tudi v česnu in čebuli. V njem se nahaja posebna žveplena spojina, ki daje česnu in čebul! svojstven duh. Olje v čebuli ima pa ?e to posebno lastnost, da draži solzno žlezo. - ’ ' GROZEČE JE DVIGNILA SVOJ LEPI BOŽANSKI PRST recimo na oder nezvesto zakonsko ženo. Mož mora ponori od doma na stražo mestnih vrat. 'žena pa preživi noč doma v družbi dobrega prijatelja. Zjutraj.se mož.vrne domov in žena mu hoče dokazati, kako mu je bila zvesta. Ne samo, da mu vsa srečna plane okoli vratu, temveč pre moževim prihodom poje strok eesna, češ, vidiš kako sem ti zvesta. Saj ne moreš dvomiti vame, kajti kdo bi hotel imeti opravka z žensko, ki diši po česnu. NadiSavila sem se s česnam, da ne bodo zapeljivi mošk;^ silili vame, lepa kot sem in privlačna. Laž, nezvestoba, ljubosumje ... Grški komedijanti pa prikazujejo tudi_ kako nezvesti zakonski možje žvečijo česen, ko se vračajo domov k svojim boljšim polovicam s prepovedanih potov. Hlapljiva olja Duha po česnu in čebuli zlepa ne spraviš iz ust, kajti ta duh ne prihaja niti iz ust niti iz želodca, marveč iz pljuč, iz izdihanega zraka, kakor vonj po vinu ali žganju. MoC- Eebuia iu čn.son (lomači zdravili Pravijo, da smrdi to oije še prav posebno glistam in raznim črvom, ki žive v človeškem telesu in se pasejo na naš račun, Zato je česen priljubljeno domače zdravilo in v marsikateri družini morajo otroci žvečiti česen, ko se materi zazdi, da bi utegnili imeti gliste. V prejšnjih časih so ga pa tudi zelo uporabljali proti kužnim boleznim - koleri, kugi in tifusu. Nekateri ljudje so včasih sploh nosili s sebof čescn, ki naj bi tih varoval pred kužnimi boleznimi. Se danes pa je v modi, da si ljudje vtikajo česen v ušesa, Ce jih trga in proti bolečinam gnilega zoba tudi radi stavijo Česen na boleče mesto. Da ni treba žvečiti česna, pridobivajo danes, iz njega hlapljivo olje. Kakšnega močnega duha mora biti to olje, če je potrebno 16 kg česnovih strokov za 10 gr tega olja. To olje se uporablja v kuharski umetnosti in ponekod tudi proti glistam. Pa tudi čebula je v domačem zdra- vilstvu v veliki časti proti raznim vnetjem, ranam, ozeblinam, bolečinam v trebuhu in to stirova aii kuhana, pečena, cvrta ali namočena v čemer koli. iHii; vtič ples ! Omeniti bi bilo treba, da ceni že stara medicina čebulo kot izborno sredstvo proti pleši' Naj vedo 'vsi pj-izadeti, da so učeni zdravniki že davno napisali latinsko navodilo, ki pravi po naše: če pogostoma drgneš po plešasti glavi z zmečkano čebulo, zamoreš glavi zopet povrniti vso njeno lepoto. Poskusite ! Ecbula, ČRHcn, narnvniju S tema dvema rastlinama so v zvez; neštete vraže in verovanja. Tako n. pr. nastavijo 12 dni pred novim letom 12 mesnatih čebulinih listov na nek varen kraj in na vsakega nasujejo še Ščepec soli. Vsak listek pomeni en mesec. Na Novo. leto pogledajo: tisti mesec, .v čigar, odgovarjajočem listu se je sol raztopila, bo. io leto deževen. Ponekod barvajo velikonočne pirhe s Cebnli-nim; iuščinami. Ti rastlin; sta bili važni v dobi, ko so ljudje Se verjeli v čarovnice. Obešali so česen na razna mesta, da ne bi mogle čarovnice v hišo in hiši škodovati. Srbi imajo vzklik: Luk (čebula) ti v oči > ki ga izreko, kadar se nekdo nečemu čudi ; ta vzklik izvira od takrat, ko so se bali, da bi nekdo neko stvar urekel in so mu želeli če-; bulo v oči, da bi urok ne deloval. i ((lavici česna in čebule j sta shrambi jedil sa potomce Čebula in česen sta vrtni rastlini. Po naši lep: slovenski domovini ni vrtička, kjer bi ti ljub; rastlini ne imeli svojega kotička. Na blagoslovljenem Dravskem in Ptujskem' polju, v dežel; Liikarjev pa rastejo [cele njive nebeško dobre čebule. Spomladi vtikamo v zemljo male čebulčke, k» jih vzgajamo iz semen, in poedine česnove stroke, iz katerih požene nove rastline. Čebula je dvoletna rastlina. Iz semena nasta- -ne v zemlji najprej dróben čebulček. da se samo debeli in zbira hrano v helih mesnatih listih, ki sestavljajo . čebulo. Boljša kot jc zemlja, več kot. je sonca in moče,, bolj se Ce-bulčki rede in grmadijo hrano. Ko zeleni. listi nad zemljo odmro, sta ebula in tudi . česen za tisto leto dovršila svoje sezonsko delo. Drugo pomlad požene iz te čebule, če je . ostala v zemlji, novo steblo, ki črpa hrano iz čebule. To leto ima namen porabiti hrano za pomnožitev rodu. To steblo požene cvet. in cvet da‘seme in vsako seme 'čebulček. Seveda večino čebul, konec poletja, ko. začnejo listje rumeneti in veneti, gospodar populi, poveže v kite in obesi v suh in temen prostor. Kajti v vlažnem in svetlem prostoru, prične čebula kaliti in poganjati zeleno steblo na račun srčnih belih listov. Ker ima v svojih listih mno-go/rane, ni čebula le začimba, temveč res prava hrana. • Srbska uganka pravi o čebuli: Ozgo trava, ozdo brada, a v sredi kmetska čast. Tudj s česnom zadeva ni mnogo (Nadaljevanje na 11. strani.) G os p od arsivo Živinoreja v številkah INDUSTRIJA ČEVLJEV V SZ BO KMALU POSKRBELA OBUTEV VSEM DRŽAVLJANOM Ce vino počrni Kakor v vsaki drugi ved., tako Je polrebr/o ludi v živinoreji poznavanje nekaterih številk.. Posebno je to potrebno, ko pričnemo vzgajati take vrsti, živali, s katerimi se do sedaj nismo bavili Nemogoča je, pravilna živinoreja, če ne poznamo n. pr., kolika časa nosijo ilomačg živali, koliko časa val jo kako dolgo se sposobne za opto, j e va n je, kako temperaturo '.majo kako dihajo i. t. d. Ne bo torej od. več, če Si gospodar izreže iz časopisa navedene številke m si jih shrani' ter po potrebi pregleda Posebno mu bo to dobro or šlo sedaj, ko nimamo na razpolago prc. več strokovnih knjig. Pripomniti moram, da so navedene številke srednje, t. j. take, ki se najbolj približujejo navadnemu stanju poglejmo si male koliko nosijo I-Ciše najbolj znane Hvali: Krava ra:Si 380 dni ali nekaj čez 0 mcs“-cev, kobila nosi 346 dni ali 10S> do 11.b mesecev oslica nosi 860 dni ati 13 mesecev, koza Ibi dni alj b mesecev, ovca nosi 148 dni ali b mesecev, svinja 1 Ib dni ali b mespcg (S mesece 3 tedne 3 dni/, psica nosi 60 dni ali 2 meseca, mačka nosi 50 dni ali 2 meseca, zajka nosi 30 dni ati 1 mesec, srna nosi 270 dni ali 0 mesecev. V naslednjem borno videti, kote. ko traja valenje. pri domači pe-rutidni: Kokoš vali 20 do 22 dni po 10 do 16 jajc, pura vali 27 do 28 dni po Ib do 20 jajc, gos vati 27 do 28 dni po 10 do Ib jajc, raca vali 27 do 28 dnt po 10 do Ib jajc, pegatka vali 23 do 26 dni po 10 do 20 jajc, golobica vali 18 dni po 2 jajci pav vali 30 dni po 8 do 12 jajc, labod vitli 52 dni p» 6 do 8 jajc; Za' Shiltitiréjcà jc ! važno, da ve koliko àni traja pojanje pri poe. dinj vrslj živali. Paziti namreč mora, da ne izgubi priliko in da pravočasno pripusti Pojanje traja: Pri kobili 1 do 2 dni vsake 3 do 4 tedne. Po porodu 9 do tj dni. Pri kravi 1 do 3 dni vsakih 21 dni. Po porodu 10 dni. Pri ovci 1 do 2 dni vsakih 17 do 28 dni. Po poro, du M ozir. 18b dni, Pri kozi 1 do 2 dni vsakih 21 do 28 dni. Po porodu M ozir. 18b dni. Pri svinji 1 do b dni vsakih 18 do 20 dni. Po porodu 42 ozir. 56 dni. Pri psici 8 do 10 dni enkrat oziroma dvakrat na leto Marsikaterega bo zanimalo tudi vedeti, koliko let lahko dočakajo našg domače živali, če so zdrave in če jih seveda prej ne zakoljemo. Govedo živi 20 do 30 let, konj Sivj 30 do 40 let, osel živi 40 do 45 let, ovca živi 10 do 15 let, koza živi 10 do 15 tet, prašič živi 10 do 20 let, pes živi 15 do 20 let, kokoš Živ’ 6 do 8 let, kanec živi 6 do 8 let, mačka živi 10 do 12 let. Živinorejec mora seveda tudi vedetj do katerega leta so samice sposobne za oplojevanje. Kobila je navadno sposobna do 25 leta, kra. va do 20 leta, ovca, koza in svinja pa do 8 leta. Lastniki spuščevalnih postaj morajo vedeti, koliko časa so samci sposobni za spuščanje kakor tudi, koliko samic lahko oplodi en samec v eni spuščevalni sezoni. Žrebec je sposoben za skok od 3 do 20 leta, za 60 kobil v eni sezoni, bik je- sposoben za skok od t do 15 leta, za 100 krav v eni sezoni, oven in kozel sposoben za skok od 16 m do 10 let za 50.60 koz. oz. ovc, merjasec je sposo, ben za skok od 8 m do 10 let za 4060 svinj, petelin je sposo, ben za skok od 8 m do 7 let sa 10-15 kokoši. Zapomnili si moramo, da mlademu samcu t. j., dokler ni popolnoma razvit, ne smemo pripusti-ti preveč samic. V začetku naj se pripusti samo polovično število, kar velja tudi za starejše samce, ki jim je pričela pojemati moč. Povsem napačno mnenje o samcih ima večina naših bikorejcev. Skoraj vsi so prepričani, da treba bika prodati, ko doseže 7-8 stotov teže ati pa štiri leta starosti, češ da je pretežak ah prestar ter ne. sposoben za daljno rejo l ž v Varejsko naprednih deželah drž jo bike, dokler - so sposobni za skok. Pri biku namreč vid mo nj/govo vrednost šele ko se otelijo p ve njegove potomke. Ce so te lepo zraščene in imajo obilo mleka, je to znamenje, da je bik izvrsten prenašalec dobrih lastnosti in ta. kega Inka je treba izkor st ti do zadnjega. Pri nas se d gaja ravno nasprotno. Ko se prve jun:ce ote. lijo in pokažejo dobre lastnosti, podedovane po nj hovem očetu, je bik že zdavnaj zaklan. Ne smemo se torej čudili, če vidimo, da jc en samec, čeprav he najlepši, odnesel na razstavi prvo nagrado. Ne bo odveč, če tukaj ponovimo, koliko mladičev imajo naše domače živali letno Kobila, oslica enkrat letno po 1 mladiča, krava enkrat letno po 1-2 mladiča, ovca 2 krat letno po 6-12 mladičev, Svinja 2 krat ielno po 6-12 mladičev, psica 1 do 2 krat letno po 4-12 mladičev, mačka 1 do 2 krat letno po 3.6 m adičev, kunec 6 do 8 krat letno po 4 8 mladičev, mula (kobila x osel) in mezga (oslica x žrebec) nista sposobni za razplojevanje. Za spoznavanje zdravja, oziroma bolezni pn živali je potrebno vedeti, kako visoka je normalna telesna vročina. Temperatura se men z navadnim toplomerom, ki ga rabimo tudi za ljudi. Visokost vročine se izraža v stopinjah Cel. zija Merimo tako, da vtaknemo toplomer za nekaj minut v dan. ko. Normalno telesno vročino do. bimg, ako jo merimo pij popolnoma zdravi živali, ki je že nekaj časa počivala in ni v, prevročem ati prehladnem, zraku. Zunanji zrak namreč vpliva tudi na notranjo telesno vročino. To se mnogokrat dogaja v vročih poletnih dneh. Vrtne jagode uspevajo v srednje težki humdzni — torej vrtni zemlji in ljubijo zavetno sočno lego. Zemljo je dobro obdelati (do 40 cm) in pognojiti. Rastlinice si preskrbimo meseca julija od starejših maternih rastlin, ki so pognale živice ali slake. Na spodnji strani kolenca se narede koreninice na zgornji pa lističi, ki se takorekoč osamosvajajo od materne rastline. Te presadimo na dobro zrahljano in gnojno gredo v razdalji S — 10 cm, da se okrepijo. Ko so presajene, jih zalijemo In zasenčimo z vejami. TU ostanejo do srede septembra, nato jih presadimo na stalno mesto, ko jim prej prikrajšamo koreninice. Sadimo jih v 40 cm med seboj oddaljenih vrstah v trikotni zvezi. Ako pa pustimo rastlinice na mestu, zrahljamo, zemljo, da se laže vkoreninijo in nato jih septembra presadimo na ' stalno gredo. V težko zemljo sadimo meseca marca. Po sajenju zalijemo vsako rastlinico posebej. Preden začne zmrzovati, jih obdamo z gnojem, S tem jih obvarujemo prehudega mraza in ohranimo prepotrebno .vlago. Tako prezimijo veliko bolje. Ko se narava vzbuja k novemu življenju, tedaj plitvo podkop!jemo gnoj (prvo pomlad ga odstranimo, ker smo tako pognojili pri lopatenju) in pazimo, da ne poškodujemo koreninic, ki so tik pod površjem. Nadalje jih očistimo suhega listja in pred cvetenjem zalijemo izdatno z gnojnico, kar vpliva zelo na debelost sadu. Ce opa-, zimo, da poganjajo živice, jih odstranimo, da nam ne slabe rastlin. Ko so jagode odcvetele, tedaj podstavimo podnje črepinje krovne opeke, lesno volno, slamo, ali zato nalašč pripravljeno pripravo, da se debeli sad ne umaže ob dežju, ker ga je težko osnažiti. Vrtne jagode obiramo ob hladnih urah, to je zjutraj ali pozno zvečer in šele tedaj, ko so užitno zrele. Le če jih mislimo nekaj dni hraniti ali Srednja telesna temj/eratura pri dorasli živini znaša: Konj, osel od 37.5. do 38. stopi, nj, govedo 38 do 39 stop nj, koza, ovca 385 do 40 stopinj prašič 38 do 39 stop nj pes 38.5 do 39 sto. pinj, kunec od 39.5. do 40 stopinj, kokoš od 40 do 41 stopinj, mačka od 38.5 do 39 stopinj. Čebelarje bo mogoče zanimalo, kakšno telesno temperaturo imajo čebele in jo zato n vajam kakor so jo ugotovili nekateri učenjaki: kraljica 30, trot 38.3. in če. bela delavka 37.2 stop nj . V zvezi z zdravjem živali je mnogokrat tudi bitje srca! Način in hitrost bitja najlaže doženemo po bitju žile, kar imenujemo na. vodno puls. Bitje žile }e znač Ino za mnogo bolezni. Pri štetju moramo vedno upoštevati starost živali. Mlade živali imajo namreč mnogo hitrejši pu>s kakor dorasle. Bitje je seveda mnogo hitrejše, če žival dela kot če miruje v hlevu. Puls znaša pri dorasli in zdra. vi živini v mirnem stanju v eni minuti: Konj 36 do 40. govedo 38 do 42, prašič 70 do 80, koza in ovca 65 do 80. pes 90 do 100, mačka 120 do 140. Kakor telesna vročina in puls, tako je tudi dihanje v zvezi s sta. rastjo, počitkom in zdravjem živali. Dihanje je pri mladi i vini hitrejše kakor pri dorasli ž v ni, hitrejše je pr:, delu kot pri počitku. Število dihov znaša pri dorasli, zdravi ter mirni živali v eni minuti: Konj 9 do 10, govedo 15 do 18, pes 13 do 16, ovca in koza 12 do 15, prašič 10 do 12, kunce 50 do 60. ..... Upam, da bodo ti podatki kori. sHli. našim živinorejcem in . raz. čistili marsikatero nepravilno mišljenje v tern pogleda odposlati, jih natrgamo 2-3 dni pred užitno zrelostjo, da vzdrže prevoz: V poletnem času skrbimo, da jih ne preraste plevel, da imajo večkrat prerahl.jano zemljo, da odstranjujemo živice (le tedaj jih pustimo, kadar hočemo nasad obnoviti ali povečati), da ne trpe suše; avgusta jih zalijemo z gnojnico. Mesečne jagode se razlikujejo v tem, da so šibkejše rasti, zato jih sadimo gosteje, to je na 25 cm. Rastlina da drobnejši sad, boljšega okusa, ki ima več arome ter rodi od spomladi do jeseni, le z malim presledkom meseca avgusta. Sad obiramo brez peclja. Ker je sad veliko drobnejši, se pecelj zaradi teže sadu ne upogne tako, da nam jih ni treba podlagati. Marsikje opazimo na golem drevju, posebno pa na topolih, jablanah, pa tudi hrastih in drugih drevesih, zeleno grmičevje, ki nima nobene korenike v zemlji in torej ni tako kot bršljan, ki se ovija dreves in ima. korenike v zemlji. Cesto', se kmetovalci za to. grmičevje zelp malo zanimajo ih .zato je videti da se sploh ne zavedajo, da je to grmičevje škodljivo. Kako živi omela? Znanstveno ime za omelo je vi-seum avbum (it. vischio). la rastlina spada med parasite, to je med one rastline, ki se ne hranijo iz zemlje po lastnih koreninah, temveč žive na stroške drugega drevesa, v katerega poglobe svoje sesalke in iz katerega črpajo hra- To sta dve različni vinski napaki, ki ju moramo tudi raz.ično zdraviti. Za to je ze.o potrebno, da točno ugotovimo, kateri izmed teh napak je podvrženo vino, ki men5a barvo. Zato nalijemo kozarec z vinom in ga postavimo čez noč nepokritega na zračno mesto. Drugi dan pogledamo vino in ugotovimo barvo. Ce je vino postalo rdečkasto, je podvrženo rjavenju, če je pa postalo črnikasto, podobno kakor da bi bili vlili vanj kaj črnila, je vino p-odvrženo počrhieoju. Zakaj počrni vino in kako ga popravimo? Vino rado počrni, če vsebuje malo kisline po'eg večje množine železnih soli in čreslovine. Železo vsebuje vsako vino v prav majhnih količinah. Množ'na železa se v vinu lahko tudi poveča, če pade v sod kak železen predmet, recimo žebe’j ali pa če niso železni deli v vratcih soda dovolj pokriti z lesom ali smolo. Ve'ikokrat pa počrnijo v;na. ki so izgubila precejšnjo ko'ičino svo- Vzgajamo jih kot vrtne jagode. Vrtne jegode trajajo 3-4 leta, nato moramo nasad obnoviti. Na isto zemljo jih ne smemo saditi, ker se zemlja preveč izčrpa. Kakor vsaka rastlina, tako imajo tudi vrtne—jagode svoje sovražnike. Od škodljivcev so ogrci, majski hrošč, polži, premnogokrat tudi vrabci in drugi. Prve zatiramo pri lopatenju, polže pa lovimo v mokre slamnate šope, ki jih postavimo med rastline. Ko smo opazili, da so se nastanili, jih uničimo. Od glivičnih bolezni napada jagode največkrat pegavost, ki jo uničujemo, da obiramo napadene liste in jih sežgemo, gnilobo pa o-mejimo s pravočasnim obiranjem gnilih jagod, ki jih je najbolje sežgati. no. Vejam namenjena hrana ne bruni vej, temveč parasita — omelo. Kako se razmnožuje omela? Kdor pozna to grmičevje, ve da ima kot gi-ah debeie jagode, Te jagode zore okoli božiča, ko imajo ptiči najmanj hrane. Ptiči zobljejo te jagode, ne prebavijo pa semena, ki je sredi jagode. To seme odložijo s svojimi odpadki ali pa žp pri zobanju na drugi veji aii drugem drevesu. Seme vzklije in razvije ' se rastlinica, ki požene svoje sesalke (kot druge rasline koreninice v zemljo) v drevo. Polagoma se razvije iz rastlinice grmiček, ki postaja vedno večji, cvete meseca marca, iz cvetja se raz» vije sad, bele jagode, ptiči jih jedo in tako se škodljivec širi z drevesa na drevo. Skoda, ki j« povzroča omel», je ali porjavi je kisline, bodisi umetno pri raz-kisavanju skisanih vin z apnenim karbonatom, bodisi zaradi predolgega ležanja na drožju a i pa tudi zaradi bolezni. Vino navadno počrni šele, ko pride dovolj v dotik z zrakom, kar se zgodi po pretakanju ali pa če sod ni poln. Počrneia vina se popravijo najenostavneje z dodatkom 40- -60 g citronove kislin*, ali pa takole: Vino je treba pretočiti in pri tem dobro prezračiti. S tem vino še bo j počrni, a se potem samo zopet očisti. Zakaj vino porjavi in kako ga popravimo? Rjavenju so podvržena be'a ih črna vina. Zlasti rada porjavijo vina iz gnilega grozdja in pa tista, ki so kipela na tropinah. Znano je. da stlačeno grozdje na zraku prav kmalu porjavi, kar ima za pos1edico porjavelo vino. Zato ne smemo nikdar dolgo puščati tropin v stiskalnici, in tudi moramo skrbeti, da se iz kipečega mošta v čebrih tropine ne dvigajo na vrh. Prav cdučno sredstvo, ki gotovo prepreči, da bi vino porjavelo je ka ijev metabisuh t v ko'ičini od 7—22 gr na hi vina. Pa tudi zadim’jenje sodov z žveplom, preden jih napolnimo, je zelo koristno. Zlasti če je bi'o grozdje gnilo. nai se to he onusti. Vino začne rjaveti od površine navzdol, kar najlaže spoznamo, če pustimo vino v odprtem kozarcu. Sčasoma porjavi vse vino, postane plehko in prazno in na dnu sg uleže nekaj goščave, na površini vina pa se napravi mrena. Končno se vino samo zo / ' očisti, a izgubi vehko barve, če je črno. če je pa beto, ostane tudi nadalje nekoliko bolj motno. Zato prizadene ta napaka mnogo večjo škodo črnim kakor pa belim vinom. Ce ie vino že porjavelo, ga pretoči v zažveplan sod ali pa mu do» daj pred pretakanjem 20—12 gr metabisulfita na vsakih 100 1 vina. Potem čisti vino s kazeinom ali a želatino. predvsem ta, da porabi hrano, ki bi morala priti v dobro drevesu in sadu. Ako je rja istem drevesu mnogo grmičev omela, drevo kmalu shira. Kako uničujemo omelo? Ne pomaga, da odsečemo z veje samo omeiin grmiček, ker bi se iz ostanka razvil nov grmiček. Izrezati moramo iz veje ali drevesa vse omelo in potem rane namazati s antip-arasitom ali pa odžagati vse tiste veje, kjer se je omela razmnožila. Kako riapravi mo zavisi od tega ali je grm velik in veja-, majhna ali obratno. Svetujemo vsem kmetovalcem, da uničijo v svoji okolici vse grmičke omela, ki naj ga pa sežgejo takoj, ko je odstranjeno z, drevesa. Drugače ga bodo še sami širilk ker omelina jagoda je žeto lepljiva in bi jo sami lahko prenesli na še nenapadena drevesa. Najugodnejši čas za to opravilo je »oda}, ko je drevje golo in lahko že od daleč opazimo, voak omeiin grtrifc ček. Dr. I.ogiša VRTNE JAGODE I. B. m OMELA KULTURA PROSVETA DVE DRAMI prizor je bilo ljubezensko priznanje v drugem dejanju, temperamentno pa je odigrala srečanje z Marto. 1. Ivan Cankar. Kralj na Betajnovi, uom pristaniških dclavrev, 16. junuarja. Cankar je hotel r> snovjo o »«.ralju na Betajnovi« prikazati »vsesplošen bankrot slovenskega ljudstva« in napisati izrazito socialno dramo. Vendar se je moral zaradi dramatske tehnike svoje dobe omejiti in postaviti na oder individualno dramo Kantorja, Maksa in tistih njima najbližjih oseb, ki učinkujejo v njunem življenju. Zato sta Kantor in Maks predstavnika dveh smeri v tedanji slovenski družbi: skrajnega egocentrizma, ki vodi v kapitalistično izkoriščanje in kopičenje premoženja ter anarhistično- socialističnega invidualizma, ki se po lastnih spoznanjih bori za drugačno in lepšo podobo bodočnosti. Svojo tezo je Cankar izvedei v treh dejanjih in napisal-najmočnejše in najgloblje slovensko dramatsko delo. Seveda drama mladega umetnika v tedanji družbi ni mogla doživeti odobravanja in navdušenja. Cankar je tej družbi pokazal, kako uničuje plemenita stremljenja in se gradi na ropanju, zločinih in umorih. Člani SNG v Trstu so v težkih pogojih borbe za kulturno uveljavljenje slovenskega prebivalstva STO-ja nastopili 16. januarja že sedmič s Kraljem na Betajnovi. Režiser Jože Babič in scenograf sta postavila na oder realistično podobo Kantorjevega doma in življenja v njem. Scena je verna slika hiše slovenskega vaškega mogotca na začetku našega stoletja. Izdelana je do podrobnosti in Odgovarja Cankarjevim navodilom. Na tej realistični steni je nujna tudi realistični igra. Tega so se zavedali vsi igralci, le sem pa tja so se čutile neskladnosti, ki jih je režiser morda prezrl. Nekatere osebe so po svoji zunanjosti in igri prehajale v karikaturo ali dra-stiko. Tako ziasti Bernot (Stane Raztresen), ki je res slabič In smešna filistrsica kreatura, a nam kot karikatura ne more izvabiti sočustvovanj»', ko postane Kantorjeva žrtev. Preveč drastični so kmetje in Koprivec (Božo -Podkrajšek)) v 3. dejanju, ki vendar nišo govekarške osebe. Blizu drastike je tudi stari Krneč, vendar je na splošno realističen (Modest Sancin)'. Lirična vloga Nine (Tea Starčeva), ki bi utegnila zavesti režiserja in igralko, je lepo pristajala v okvir. Tudi Hana (Nada Gabrijelfičeva) in Francka (Zora .Jugova) sta s svojo šibkostjo in mehkobo uspeli v svetu kantorskega zločinstva in krutosti. Vloga Luia.-ice z otrokoma je bila učinkovita po naravnem patosu in vehementnih zahteval) vaške proletarke (Ema Starčeva). Najtežje vprašanje je seveda glavna vloga. Kantor (Milan Košič) je po besedah Vladimirja Bartola karakter in reprezentant ideologije. Ze zato je igranje te vloge težko. Kakor sta Kantorjeva ideologija in družba, za katero se žene, zapisana smrti, tako je tudi v Kantorjevem značaju nekaj prvin, ki napovedujejo propad v bodočnosti. Kantor včasih blazni, da s» zapeljati Maksu Krncu, ki ga z reprodukcijo umora poniža in triumfira nad njim. Zares je Kantor vzet iz stvarnosti, vendar so taki ljudje red. ki in je zato mogoče na različne načine tolmačiti njegovo delovanje. Koši-ceva igra je bila svojevrstna, maska zanimiva, kretanje na odro za dosedanje Kantorje nenavadno — vse to gre na rovaš posebnega tolmačenja te vloge, učinkovala pa je seveda ziast» igralčeva individualnost. Da pa Je Kantor ubral prehiter tempo govora, da je nekajkrat postajal v svojem zločinstvu patetičen, je skoraj neopravičljivo. »Vagabund« Maks Kernec (Jožko Lu, keš) je lepo igral bivšega študenta In ljubimca, hi mu pa vedno uspelo podajati »vagabunda« in individualističnega revolucionarja. Njegova vloga je zaradi sestavljenosti značaja težka jn problematična, vendar je oseba; enotna in življenjsko resnična. Maks ni shema ali oseba, ki živi samo v pesnikovi domišljiji. V resnici je can-karski junak, ki pa v tej drami odgovarja življenjski stvarnosti. Nad vlogo mladega Maksa se mora vsak igralec temeljito zamisliti. Vlogo župnika (Just Košuta), katerega značaj je vseskozi premočrten, Je neproblematična in za izkušenega igralca lahka stvar. Igra Justa Košute je to potrdila, igralec je s svoje našega gledališča strani skladno dopolnjeval Kantorjevo igro. Ta harmonija je za »kraljevo« politiko zelo važna, saj sta si po dogovoru razdelila duše in telesa na Betajnovi. Franc Bernot (Stane Raztresen) nima težke vloge, a paziti mora, n negativnih lastnosti in Francki «ter občinstvu) neprijetni)! potez ne stopnjuje, sicer mu težko verjamemo, da je nedolžen, ko ga uklonjenega ženejo v zapor. Njegovi kriki nad morilcem se morajo čuti že takrat, ko v prvem dejanju pri posebni mizi pije svojo e-sminko. Med manjšimi vlogami posebej o menjam Nino (Tea Starčeva je začetnica), ki se je močno trudila, ne samo da uspe v igri, temveč tudi v govoru. Njeni uspehi bodo odvisni od prizadevnosti in izpopolnjevan ta. S takim igranjem, z velikimi napori in težavami, ki jih druga slovenska gledališča nimajo, slovenski igralci » Trstu uspevajo, gledališče pa se razvija kljub oviram, ki jih postavlja na pot angloameriški imperializem, v umetniško in kulturno-politično enote. ZGeorge ONelll, Ana Chri*ti«, Dvorana »S. Škamperle« pri Sv. Ivanu, 18. januarja. Ana Christie, drama ameriškega pisatelja Georgea O’Neilla, je slovela nekoč kot znamenito in progresivno odrsko delo. Igrali so jo po odrih » Ameriki in Evropi. Drama ni socialna, kot bi mislili na prvi pogled, čeprav je zajeta iz dna ameriškega mornarskega življenja. Danes nam tudi po obliki ni kaj novega, za kakršno so jo proglasili ob izidu. Vrši se med tremi osebami: Ano, — do nedavnega je bila prostitutka —, njenim otetom Chrisom in ljubimcem Matom. Za slovensko občinstvo v Trstu je zanimiva ziasti zato, ker se dogaja ob morju in zajema vsaj nekaj problematike pristaniškega mesta. Ana Se »o dolgih letih sreča s svojim očetom in se zaljubi v irskega mornarja, a mu zaradi preteklosti ne upa postati življenjska družica. Konflikti, izvirajoči iz njune ljubezni, so glavna vsebina drame. Najtežja vloga je čakala glavno ose-bo Ano. Igralo jo je Krna Starčeva, Njena igra je bila ves čas napeta, strastna, skladala se je z zamislijo režiserja in dramatika. Im • :'tno je podalo igro, ko se spozna t: Matto Owenovo in je še polna lahkomiselnosti, ter igro, ko učinkuje ra vso njeno notrajnost ljubezen, /a tazP.ka v igranju je znak spretne igralke, ki se zna zatopiti v značaj. Najmočnejši Vloga očeta Chrisa, ki ga je imenitno podal Milan Košič, je kakor nalašč za našega igralca. V njej se Je izkaZal v vseh svojih vriiaah: komik, kadar je treba, žalosten in zamišljen, ko zahteva dejanje, ljubeč oče m uvideven človek ob koncu, vseskozi pa pravcati morski volk. Milan Košič je v tej vlogi ustvaril krepko postavo, ki bo ostala v njegovem igranje nepozabna. Mat Burke o igri Rada Nakersta je temperamenten Irec, ki zna biti korajžen. oblasten, naiven in divje strasten. Kot otrok se razveseli ljubezenskega priznanja in se imenitno kuja, ko zve za Anino preteklost. Njegova Igra je pokazala vse strani Matovega značaja v jarki luči In krepkem poudarku. Marta Owenova — Angela Rakarje. OB 70. LETNICI Slovenska kultura in književnost sta se ob vdoru hitlerjevskih tankov, topov in gestapovcev ter fašističnih policistov in krvnikov' umaknili v ilegalo. Slovenski kulturni delavci so‘ delovali odslej v podzemlju in v partizanskih gozdovih. Osvobodilna fronta je proglasila kulturni molk, samo nekaj okupatorjevih pomagačev je piskalo na fašistične trobente. Kar je bilo zdravega in naprednega, je čulo klic borcev za svobodo. Za mladim partizanskim poetom Matejem Borom, ki je iskal za nove misli novo obliko, je jasne besede sebi in tovarišem izgovoril dr. Anton Pesnik — Oton Zupančič: Vrzi pesem v svet, pesem za današnjo rabo: vsi jo borno povzeli z.a tabo. Zavedal se je usodne borbe slovenskega naroda, ki bo odločila o življenju ali smrti. Tako kot Prešeren, Levstik in Cankar, zvesti sinovi svojega ljudstva, je tudi Zupančič vedel, kaj je njegov dolg. Kakor takrat, ko J& Oton Zupančič Blažen, komur ni se bati Naša radost, bolečina, vera. strah, obup, odločnost, naSa borba za bodočnost, nade, v mraku nam prižgane, sanje, v prsih pokopane — vse nekoč bo zgodovina •• blažen, komur ni se bati, da ga kdaj bo sram jo brati. va se je v-vlogo prijateljice starega Chrisa tako krepko vživela, da ni predstavljala igre, temveč življenje na ličim. Tako naravno in preprosto igranje je plod dolgoletnega življenja v gledališki skupnosti. Vlogo krčmarja je neprisiljeno podal Jožko Lukeš, natakarja pa je dobro igra! Silvij Kobal. Josip Fišer je bil prijeten In prikupen poštar, kakor j- s svojo skromnostjo temeljito podat adjunkta v »Kralju na Betajnovi«, Igra je uspela in bo našemu občinstvu odprla še eno okno v svet in življenje. Prijetneje bi bilo sicer namesto »Ane Christie« in »Vie male« kako domače delo, a tudi umetniško podana tuja dela bodo bogatila .izkušnje naših igralcev in ustvarjala gledališko občinstvo. Miroslav Ravbar napovedoval Slovencem »zarje Vidove«, se, je tudi sedaj v zgodovinskem trenutku postavil ob stran svojega naroda in obetal pesem, ki jo bo pel vrh Možaklje, da jo bo čul Biegaš in odmeval od nje Krim; ponesli jo bodo na Pohorje in v vse slovenske pokrajine. Toda ta nova pesem ni bila taka kot pred Vidovimi zarjami, klicala je vkup ubogo gmajno, oznanjala je bodočnost delavskemu razredu in kmečkemu proletariatu. Bila je borbena in uporna, upala je na pomlad in kričala Slovencem: »Staro pravdo V mrak tulimo, da se pretulimo skozi to zimo«. Slovence je hrabrila v uporu proti zavojevalcem in izdajalcem: zob za zob in glavo za glavo. Surovi časi so težili pesnika, ki je v samoti in odmaknjenosti trdno pričakoval zarje. Bal sc je samo, da mu NASA KULTURNA BILANCA Pevski zbor je vsakemu društvu glavni steber našega prosvetnega u-dejstvovanja. Petje se med nami goji najbolj množično izmed vseh umetnosti. Tudi o delu pevskih zborov nima Slovensko-hrvatska prosvetna zveza podrobnih poroči!, vendar vam bodo navedeni podatki ustvarili vsaj približno sliko o trudu in času, ki ga vlagajo naši pevci v smotrno in resno .gojenje slovenske narodne, partizanske in umetne pesmi. Množičnost naše pevske kulture prihaja najbolj do izraza na masovnih koncertih, ki smo jih imeli v letu 1947 kar tri. Prvi pevski množični nastop je bil na proslavi L maja. 2aJ, da ni nastop nad 2700 pevcev prišel do popolne veljave, ker je bil potisnjen na konec predolgega popoldanskega tein. vadnega in športnega nastopa. V prihodnje bo treba program prvomajskih proslav pač tako preurediti, da bo tudi nastop pevskih zborov prišel do zasiitžehe veljave. Drugi množični nastop na Opčinah je zbral približno 1200 pevcev in je popolnoma uspel, posebno ker je bil za ta nastop izbran prostor, da primernejšega na prostem pač ni mogo. če najti. Ob proslavi bazoviških žrtev je v Bazovici nastopilo nekaj nad 1000 pevcev. Taki množični pevski nastopi manifestirajo sicer kvantiteto naših zbo- rov, medtem ko pride kvaliteta do izraza pri nastopih posameznih pevskih zborov. Svojo kvaliteto so zbori pokazali ria raznih pevskih manifestacija!), kjer se je zbralo po več zborov, da je vsak doprinesel svoj delež k programu. Taki večji pevski prazniki so bili lansko leto v Sempolaju, Zgoniku, na Škofijah in v Dolini. Vsako leto več pa je zborov, ki zmorejo samostojen koncert. Poleg večine mestnih zborov je v preteklem letu tudi nekaj podeželski!) priredilo take samostojne nastope. Tudi izbira programa postaja pestrejša in bolj smotrna. Zaslugo za lo ima predvsem SHPZ, ki je v lanskem letu občutno ublažila pomanjkanje 'glasb, saj ji razmnožila 133 različnih zborovskih pesmi, v 61080 izvodih. Večina razmnoženih pesmi je sicer ponatis že Objavljenih pesrpi, vendar je med temi izdajami nekaj popolnoma novih skladb domačih skladateljev. ’• 1 Prvič so bile natisnjene naslednje pesmi: 1. Grbec Ivan: Pesem mladine 2. Ostrovška Josip: Na boj 3. Svara Vlado: Slovo 1 Venturini Franc: V nove zarje Pesem talcev Mornar . Bratom (žalostinka) 5. Vodopivec Vinko: Tri velikonočne pesmi 5, Vrabec Ubald: Slovenska pesem Pesem o ljudski oblasti Udar na udar Poleg naštetih so bile razmnožene še štiri nove skladbe s katerimi so se nekateri avtorji udeležili nagradnega tekmovanja za prvomajske pesmi, ki ga je razpisala v letu 1947 Slovensko-hrvatska prosvetna zveza. SHPZ je izdala tudi zbirko dvajsetih lažjih «Pesmi za otroški vrtec» ter nekaj solospevov s spremljeva-njem klavirja, note za prvomajske telovadne vaje, ki so izvirne skladbe ter nekaj glasbe za godbe na pihala. V preteklem letu so doživele svoje prvo izvajanje naslednje nove skladbe: Maličeva «Meglica» v izvedbi pevskega zbora «Zvon» z Opčin, Vrab-čevi «Pesem o ljudski oblasti» in «Udar na udar» v izvedbi Komornega zbora, Vladke Svare «Venček slov. narodni!) pesmi» in «Slovo» v izvedbi pevskega zbora «Ivan Cankar», Grb-čeva «Pesem mladine», ki jo je zapela škedenjska «Velesila» in «Nazaj jih pa ni» v interpretaciji Komornega zbora. Venturinijevo «V nove zarje» je zapel prvič Komorni zbor na koncertu za nagradno tekmovanje skupno z ostalimi štirimi pesmimi iz tekmovanja. Venturinijevo «Bratom» je prvič izvajal svetoivanski pevski zbor ob odkritju spomenika padlim pri Sv. Ivanu. srce prej ne bi zastalo in se za zmeraj upokojila kri. Takrat ni vedel slovenski človek, kam bo legel drevi in kdo ga bo zjutraj zdramil. (>b slovesu ai se nemara za dolgo poslovil, kajti rablji so bili vsenaokrog. Naši fantje so hodili v dežju in snegu po mrzlih goščah, ko so trudni legali, jim je krakal v mrak prerokujoče star vran: »Vrag!« Dekleta so usihala z bledimi lici za zamreženimi okni, a verovala so kot fantje — partizani v sonce in pomlad. Samozvanci so dopovedovali, da je greh ljubiti svobodo, in svetohlinci so pridigali bratomor. Poteptali so pravico, zasramovali resnico, častili pa laž in verolomstvo. Med nami sta vladala nasilstvo in izdajstvo, ponos in moštvo sta izginila. Naša ladja je bila brez krmarja, slepce je vodil slepar in Judeži so prinašali gorje. Crne jree vranov so krakajoč preletavale obzorje, razsajal Je glad in topovi so grmeli. Mlade borce za svobodo so streljali in klali, bratje so se izdajali in pobijali, črni vran pa se je radostil. Užival je ob pogledu, kak» se partizani stiskajo ob gozdu, da so že leto 'in dan brez strehe. Domovina je bila kot v prah poteptana oskrunjena čudežna vezenina, toda . njeno bodočnost bodo rešile žrtve. Za njeno zmago so padalc žrtve, poguma je dajala zavest, da Smo vsi eni družina. Ne samo enotnost nas Jè | bodrila, tudi zlat dan'še je svital. Ta j. nada Jé bila sicer tiha in plaha: samo molče so se pogledali‘ 'znanci iti pH» I jatclji, z očmi so se spraševali in si 2e ! vse povedali. Na njihovih obrazih ; si bral spomine in sledove bolesti zaradi nezaceljenih ran, skrb strah, grozo, a malodušja ne, V njih očeh sta ljubezen in pogum, v pesniku pa mirna odločnost in trdna vera v poslan-' stvo naroda. Ta vera je bila tako krepka, da mu je ukazovala: Pričaj narodu golo resnico, pa če na kolo boš razpet. Rodila se mu je najkrepkejša izpoved, v kateri je pokazal, kje bomo našli pot. S Prešernovo besedo tn ti njegovi dikciji Je povedal, da je vsa človeštvo ena družba In da sovjetsko ljudstvo izpolnjuje svoje poslanstvo. Naša ladja je iskala pristana in ga našla. Sovjetski in z njim slovenski človek bo za svobodo in življenje, #e bo treba, smehljaje umiral. Odslej pesnika ni bolelo več, kar st» ustvarili ljudje z rokami, ni bilo veC vredno solza in skrbi, kar bomo v svobodi na novo zgradiil. Samo kar diha, hrepeni in l.iu'<»f trpi in upa... ga je skrbelo, za to se je zavzemat. Blagroval je vsakega, ki je rajši padel v mladem zanosu, kakor da bi izbiral v zatohli ječi. A ne samo pesnik, tudi njegovo ljudstvo je bilo složno v tem prepričanju: Gospodar je dal hercem za svobodo praseta, vedro vina, peko kruha in voz: navrgel pa je še ajdovo potico, kopuna, petelina in bangio vina., In pesnik je ugledal svobodo. Proslavljal je tiste, ki so se zbrali na Mo-žaklji in v gozdovih ter prinesli svot bodo. Niso se strašili Begunj in drugih taborišč uničenja, čuvali so narodno lastnino in izročilo, čeprav so jih sovražniki proglašali za razbojnike. Zavzeli so ti pogumni borci Primorje, Trst in Gorico, nespočiti in zasopli so hiteli osvobajat Koroško. Rešili so svobodo, strnili razločene brate in • prinesli pravico. To so bile pesnikove besede v najtežjem času slovenske zgodovine, to je bila njegova zvestoba in dolg ljudstvu. Onemoglo bodo utihnili pred njim vsi tisti, ki jim ni bilo prav, d» je Oton Zupančič vedel za svoj dolg. In ta pesem je strnila okrog sedemdesetletnega pesnika vse njegovo ljudstvo. Mtcotfav Kavi»»«» a ITs de“el, leSefih m juga ■ ekvatorja, jc gred nedav-B airn prčio sporočilo, da oO na tamoSnjem nebìi u-gledali velik komet ali zvezdo repatico. Iz vesoljstva, kdo ve od kod, je komet prčel v območje Sorica, da smo ga zagledali tudi m naši Zemlji, za enkrat santo na ju'nem nebu. Nekdaj je taka prikazen izzvala med človeštvom silno vznemirjenje. Ljudje so bili vajeni videti na nebu običajne tisoče zvezd, ki niso menjale prostora; med njimi je potovalo 5 vidnih planetov ; Sonde ; in ■ Luna pa sta gospodovala na nebu. Pa se ti prikaze velikanska prikazen z dolgim repom, ki hiti na videi-proti Zemlji l Kdo bi se jc na ustrašil. Treščila bo ob našo zemljo in jo razdrobila v prah ! In če se to ne bo zgodilo, napoveduje vsaj hude čase, vojsko, lakoto, povodenj in kugo. Laiiuččnjaki so vse- t-o razlagali neukim ljudem, ki so vse strahote, zvezane s pojavom kometa .na nebu, ic še povečevali. Vselej pa so šli kometi mimo Zemlje, ne da bi ji prizadejali naj manjšo škodo. Ce bi ljudje točno vedeli, kaj so kometi, bi se za vedno pomirili in bi občudovali njih lepoto, kadar se prikaiejo na nebu. Povprečno sc jih pojavi kakih pet na leto, včasih pa kar dva obenem vzbujata pozornost zvezdoznancev. Toda to so tako imenovani telesko-pični kometi, k-t jih vidimo le z daljnogledi in običajen’ človek bi jih skozi daljnogled pomiloval, tako nebogljeni bi sc mu zdeli: mnogokrat brez repa, slabše vidni kakor daljne zvezde in vsi megleni in nejasni! Le malo sc prika-e kometov, ki jih moremo videti s prostim očesom; najredkejši pa so taki z velikimi repi, kakršen sc jc sedaj prikazal na juinem nebu. Od pojava velikega Malejevega kometa l. 1910 ni bilo prav do teh tednov nobenega večjega kometa, ki bi znanstvenikom nudil priliko za raziskovanje z inštrumenti, ki so' se od takrat izredno izpopolnili. Komet sc sestoji v glavnem iz treh bistvenih delov: 1. iz jedra, 2, iz kome, t. j. nekakega meglenega plinastega ovoja ali plašča okoli jedra'in 3. iz repa. Iti je vedno obrnjen stran od Sonca, pa naj se kornet Soncu bli‘a ali pa od njega oddaljuje. Valno je dejstvo, da kometi niso tako stalne mase kakor so planeti in njihovi sateliti. Kometi namreč neprestano izgubljajo svojo izredno redko snov, posebno kadar pridejo v blitino našega Sonca. Iz kometo-vega jedra izhajajo plini, tvori sc koma,in Sonce tako odbija pline in drugo redko snov iz kometa, da se začne delati daljši ali krajši rep! Da so kometi minljive tvorbe, imamo odlično primere. Komet Burla, n. pr., ki so ga Se večkrat opazovali, je kbhčno popolnoma razpadel in izginil. Zanimivo je vprašanje, kaj jc resnično trdnega in trdega v kometu. S spektroskopi so dognali, da jc v nekaterih kometih tudi sredina jedra.iz plinov in druge redke materije, ki Sari v lastni svetlobi, katere pravi izvor še do danes niso točno ugotovili. Verjetno pa jc, da so tu radioaktivne sile na delu. Drugače pa je pri velikih kometih. Posebno lepo priliko za to je nudil velikanski komet iz leta 1882. Njc-gov rep je meril v posebnih daljno-glediji okoli 600 milijonov Jcilomc-trov, kar je 4 kratna razdalja od Zemlje do Sonca, in njegov premer je bil 3 'tisočkrat večji kakor premer Zemlje I 'Znanstveniki so ugotovili, da se jedro sestoji iz šamosvetlih plinov, prava sredina pa tudi iz trdne maše, ki je odbijala deloma tudi sončno svetlobo, ko se je leomet bolj pri-blMal Soncu. Znanstveniki sami so se začudili ob končnem, kolikor toliko točnem rezultatu, ko so našli, da pravo resnično jedro tega izrednega velikana ni bilo večje in ni imelo več trdne materije, kakor jo jc v največji gori. sveta, v Mont Everest a. In kaj je ta proti velikosti zemlje š Tudi ves 'strahotni . velik rep je bil iz tako redkih snovi, da je celo naš zrak trdno telo proti njemu. Kakor da bi mrava sama hotela vsa dognanja učenjakov posebej potrditi, je velikan iz l. 1882. storil človeštvu še eno uslugo: izračunali so kometovo pot in dognali, da bo šel natančno med Zemljo in Soncem! To se celo pri tako imenovanih notranjih planetih Merkurja in Veneri zelo redko primeri in kadar sc, je to velik te%ko pričakovan dogodek za znanstvenike. In zakaj je bil prehod velikega kometa pred sončno oblo tako valen in pomemben? Kadar gresta planeta Merkur in Venera med nami in Soncem, ju opazimo na Soncu kakor drobni, okrogli, črni pičici, Ce bi bilo ko-metovo jedro trdno telo, ga sončna svetloba ne bi mogla predreti in videli bi ga v velikih daljnogledih kakor temno piko, ki bi lezla preko sončne krogle. Lepo pniiko opazovati prehod kometa.pred Soncem sta imela v julni Afriki zvezdoznanta Finley in Elkin, ko -se ja Sonce 17,9. ie bli*alo zatonu in je komctqva glava vstopila točno ,v črto med Zemljo in Soncem.■ Pa naj sla opazovala-še tako skrbno in ostro, bito je,. kakor da ni ničesar med nami-in Soncem in onstran Sonca se je komet na temnem nebesnem ozadju prikazal mogočen kakor prej. Sklepi so bili jasni: morda je bilo res pravo jedro tako drobno, da ga ni bilo mogoče opaziti na sončni obli, katere Sarki so Sc nizko nad Mizasto goro močno trepetali, ali pa je bila siiov okoli prav minimalnega jedra tako redka, da jc prepuščala. sOnčno svetlobo. Ko sc ja veliki komet s svojo glavo pomaknil dovolj daleč proč od Sonca, jc prej enotno jedro bilo sedaj_ razčlenjeno v več kosov. Na poti mimo Sonca je njegova privlačna sila Se itak redko jedro še bolj razdrobila. Pri nekaterih večjih kometih so zaman iskali kako velja jedro in tudi najbolj notranji del glave jc bil le iz redke materije, tako vidimo, da niti najgostejši del kometa, glava, n: niti posebno velik, niti tako gost, 'da bi mogla postati nevarna Zemlji, čc bi se ji komet preveč priblital, kar pa jc zopet skoraj nc-verjetno. Kakor smo Se prej onumili, so nekateri kometi razpadli (Bici). Ko pa jih ni bilo več so na nebesnem oblaku zaiarcli neštcvilni zvezdni utrinki ali meteori. In v zvezi s počasnim razpadanjem kometov so pomnjenju zvezdoznancev Uidi roji meteorjev, i-j jih vsako leto opazujemo v določenih nočeh pod imenom Leonidi, Perseidi i. dr. Kaj pa rep ? Res je ta včasih tako velik, da pokrije dobršen del neba, še bolj zanimivo pa je, da ga zaman iščeš prj vsakem kometu, dokler je Cesto sc človej mora. voziti poni>!' razsvetljenem v’ai vel;' tedaj poSuti, | čisto sam. Pa pri vo svečo in yse/ meni okoli njega, lep3e; Sele tedaj .) nekaj manjkalo ii zna, kakšen in ki tel j je luč. Saj t, menda sam Bog J pravi, da si je pf najbrž zato, ket kratkočasneje, do! Adama; in bil je jutro prvi dan. Zgodi pa se tud samo koSček krti!1 taksnega — in m' ven. Nekam čudno ka ti • nečesa, t pride pod roko strok česna ali vš šele spoznaS; kol' Ija sta ti česen 1 Človeštvo je .tfl?' in ničesar novega pr; sebi napravil; koder sega pisana vina, govori že čebuli. Kometi ali šc daleč od Sonca. Tedaj vidijo le dobri daljnogledi, da se med zvezdami pomika proti nam, t. j. proti Soncu in njegovi družini, ki se sestoji iz planetov in njihovih lun, razmeroma majhna meglena krogla. Toda ta raste iz dneva v dan, ko se nam blUa: kometu začne rasti repi dim bolj se blila Soncu, tem daljši, postaja in ko se najbolj priblKa Soncu, je rep najdaljši! V vsakem primeru pa je rep obrnjen od Sonca, in lo tudi takrat, ko se komet od Sonca oddaljuje. Kometov rep je spredaj in beli pred kometovo glavo. Cim bolj se oddaljuje tem manjši postaja, dokler sc v neskončnih daljavah popolnoma ne izgubi in od kometa ostane samo še meglena krogla, ki konč-no utone v temi vsc~ mirja. Dolgo so ugibali, mnogo je bilo mnenj, toda zakaj nastaja rep kometa šele v blitini Sonca, šp niso dognali; popolnoma zadovoljiv odgovor pa je dalo Sonce samo. Spoznali so namreč, da sončni čarki ne da-jajo samo toplote in svetlobe, ampak. da izvajajo tudi nekak pritisk, ki deluje celo privlačnosti — glavni $ili Sonca nasproti, Znanstveniki so izpostavili skrajno drobne delce razne materije pritisku Žarkov. 'Ko so Sarki zadeli ob delce, ki so bili manjši od 15 desettisočinh milimetra, so se vdali pritisku larkov. In čim manjši so bili delci, tem večjo moč so imeli Žarki nanje. Toda ko se ja velikost zmanjšala do 7 slo-tisočink milimetra, niso sončni Zar ki mogli več odbijati tako silovito zmanjšanih delcev materije. Talco so dobili učenjaki odgovor. Cim bolj se komet blKa Soncu, tem bolj je izpostavljen ne samo rastoči privlačnosti Sonca, ampak tudi'pritisku sončnih Žarkov, ti pa morejo vplivati samo na drobcene delce kome-love materije. Medtem ko vpliva privlačna sila Sonca na komet tako, da mu vsaj delno odmeri in odkale pot v vesoljstva, deluje mnogo slabotnejša odbojna sila sončnih Zar kov tako, da izbija redke pline in druge trdnejše, a še vedno silno drobne delce iz kometa, da se razprostirajo v obliki repa za kometom. Toda za kometom samo, dokler se ta blKa Soncu; ko pa se zopet oddaljuje od njega, beZi rep pred njim. Druga sila, ki more odbijati drobne delce iz kometa je najbrZ elektrika. Raziskovanje o radioaktivnosti in pa dejstvo, da Sonce nedvomno izZareva tudi električno silo, pojasnjujejo marsikatere pojave in med njimi tudi naslajanje kometo-vega repa in nekaterih pojavov v njem. Mnogo boljši aparati ter kemično in fizično izpopolnjena veda današnjega časa pa Zeljno čaka kakega velikega kometa, ki bi prišel v zadostno blizino Zemlje, da bi ob njem pojasnili vse, kar se v teh čudnih blodnih prikaznih, neba dogaja. Zanimivo je tudi, da vidimo s prostimi očmi, pa tudi v daljnogledih rep drugače, kakor nam ga kaZe fotografija. Vsi veliki Itomeli so občudovanja vredni, posebno lep je rep. Kakor neskončno fino pero se razprostira preko zvezdnega neba in se sveti v skrivnostno ndni svetlobi. Ce se Se tako trudimo, ne moremo videti, kje prehaja rep v nebo in kje se konča^ L. 1858. so imeli ljudje priliko nauiiti se lepote tedanjega Donatijevega kometa. Rep. je bil 70 milijonov kilometrov dolg repati in zelo svetel. Meseca oktobra jc šel skozi ozvezdja Volarja in z glavo tik mimo zvezde Arktur. Bil je za vsakogar, ki je to videl, nepozaben prizor. Rev ie bil lepo ukrivljen, iz glave, ki je bila sestavljena kar iz več plaščev, pa je izhajal Sc en, skoraj popolnoma raven silno tenak rep. Enako lepi so bili tudi repi velikanskih Isometov L 1811. 1843. in 1882., kakor tudi sep Haleyevega kometa l. 1910, Ko pa so začeti komete tudi fotografirati, so pokazali vprav repi še drugačne oblike. Fotografska plošča jc posebno občutljiva za modre Žarke in plini ter materija, ki je izparevala take in podobne Žarke iz komeiovega repa, so začrtali na plošči mnogo trše črte in v notranjosti repa mnoge neenakomerne oblike, nckaterikrat tudi nekake odebelite. A eno je ostalo pri obeh slikah, na oni, ki se je nudila očem v daljnogledih ali na fotografiji: naj je bil rep Se tako mogočen, naj jc bil mnogo milijonov kilometrov debel, vedno so sijale zvezde skozi njegov kakor najneZ-nejša tenčica redki rep. 7‘C neZna megla nam more na Zemlji na nekaj deset metrov zakrili ne samo zvezde, ampak celo Sonce. Tam v vsemirju pa hiti komet, katerega na videz neskončno debel rep ne more zakriti niti slabotne svetlobe drobnih zvezdic. Kako neizmerno redka je torej njegova snovi Zemlja je Ze šla skozi rep Haleyevega kometa, gotovo je šla Ze tudi skozi repe mnogih drugih kometov, a vedno brez najmanjše škode. Celo redki zrak v najviSjih višinah nad zemeljskim površjem je v primeri z neZnostjo komeiovega repa trda snov. Kometi so torej Zemlji nenevarna nebesna telesa. Zvezdoznanci so iz opazovanj dognali, da se okoli 30 teh posebneZev po manjši ali večji dobi vrača v bliZino Sonca. Komet Enke se povrne h. pr. Ze po dobrih treh letih, Halsyev leomet pa po šestinsedemdesetih letih. Gotovo je, da so še mnogi drugi kometi, ki se vrnejo po stotih in tisočih letih k nam in jim bo bodoče človeštvo preračunalo tudi -njihovo pot, ki je bolj ali manj oploščena ogromna elipsa. Ker pa so redka in kljub nai telesa z majhno d1 vplivajo nanje d.rt8 telesa, posebno no morejo za vedno oi nje poti in ji h nap od leader jih niM zaj, ali pa jih mo razbiti, da se nart ostanki kaZcjo kol ob času, Ico bi s& svetiti na nebu. P. Kd FOTOGRAFIJA MOREHOUSEJEVEG A KOMETA IZ h A RAL DALJNOGLED S FOTOGRAFSKIM APARATOM $ ZATO SO ZVEZDE NA FOTOGRAFSKI PLOŠČI P0, It Nedelja: Riž m jetrca na juhi, goveje pogačice, limonova omaka pire krompir, krofi. Večerja: Ri. foe, krompirjeva solata, pečen kostanj. Ponedeljek: Mineštra iz riža in krompirja, zrezki, mešana solata, kompot. Večerja: Testenine z gu-Ijažein sadje. Torek: Prežganka z ■ ocvrtim kruhom, cvetača z majonezo, pollane kruhove rezine, Večerja: Polenta s salarilo, radić, pečene hruške. ' m Sreda: Zdrob na goveji juhi, kruhovi cmoki, kis1o zelie, sadje. Večerja: V&inpi 3 krompirjem sadje. : Četrtek: Rižot, solata, palačin- ke. Večerja: Ribe, rad'č s iižo!om{, Petek: Jota," kuhani'sirovi ‘Šink kiji. Večer ja:. Ocvrta tajca, sir, solata. Sobota:. Mineštra iz. krompirja in gob, svinjska pečenka kis'a repa. Ocvrt krompir, sađ'e. Večerja: Te-. Etenine z maslom in si-om, kompot. Limonova - omaka SO gr masla, 1 žlica sladkoria. t z'ica moke, 1 žlica kruhovih drobim. pol limone 10 minut. Segrej maslo, zarumeni v njem s’ađkor, dodaj moko in kruh ter mešaj. Ja zmes porjavi. Nato vlij 2 žlici vrele vode, dodal limonov sok in popra; vse naj še za trenutek prevre in omaka je gotova. Salama na fur'anski način lilo d a Kadar sc pojavijo v modnih listih novotarije in opazimo vel ko razliko med novim in starim, takrat imamo me iene lahko izbiro. Zadostuje poudariti novo dolžino ali iir no obleke, Vse ostalo pa naj bo čini bolj enostavno. Poglejmo li dve . s iki: prva kot druga predstavi} da oble ko, ki je vsaki potrebna 'in ki sluzi za Vsako priliko. V materialu m barvi je izbira prosta. Zapomnite si le nekatere vaine malenkosti: mehka, padajoča, naravna rumena, kot jih dosežemo s kimono rokavi, ozek pas, gube na bokih, če imate manj blaga, velika širina krila, če ga imate dovolj. Zn okras lepi gumbi, b>-ščeč pas ali kaj podobnega. Podrobneje bomo o tem govorili pri-hodnič. WVVw\VVv\VV^VS"vVVv-VVvtvVVv'v>^-A/V-W^^yVvVvVVvó»VW-VV'-VvVvVvVA/v*»\VW^-'v-.'^'vVV^v-wV- VVvVWvV vVVS^vVvV^V^^VVVvVVvVVVV ■'■..A vww'v^v-v-Wv'V Zakaj operiramo mandeljne i , J50 gr sa ame, 50 gr stanine. 1 žlic» kisa 10 minut Zarumeni sesekljano sanino in segrevaj v njej na šibkem ogniu o’upi;(-no in narezano sa amo. Preden bi bl'a ocvrta, :o vzameš iz Ponve, vliješ vatiio kis, da prevre ter ga nato zliješ na salamo. LEPOTA Ni SKRIVNOST Cesto nas preseneti lepota elegantne ženske. Toda ni samo obleka, ki nam ugaja, temveč vsa pojava. Barva obleke se dobro pri ega polti in lasem. So nekatera pravila za izbiro barv in če jih boste upoštevale, boste tudi v preprosti ob’ek elegantne in ljubke. Lasje rdečkastorjavi —- polt ;vet a: lepo bi učinkova’a obleka iste barve kot a je, kot kontrastna l arva pa: cik amnorde-ča. zelena, sata, svet'oplava. Plavi ‘as e - svet a po t: varujte se pre.sUidkih barv. Izber i' si mahovno-ze eno, olivnoze eno, svet'op avo barvo. Izogibajte se prekr'.čeče rdeče barve in črne; Kostanjev' lasje — temna pot. ne nosite premočnih barv. Najprimernejša je nežnozelena ah vRnjevomodra barva. Črni lasje — bela po t: pri te kombinaciji lahko noste vse barve Na'bo'j učinkujeta koralno in češnjevo rdeča barva in ludi nežne ši toni peščenosive. beige in rumene barve. V ustih in v žrelu je tako imenovani nebreč« iz posebnega tkiva, ki ima nalogo, da varujc organizem pred nekaterimi ckuženjl; v otroških letih že poskrbi za odpornost pred kasnejšim ckuženjc-m. Važno je, da to tkivo v ust h in žrelu brezhibno deluje, ker je razum'ji-vo, da prStaja ravno skazi usta in nos zrak, poln klic in prahu ter hrana, ki tudi ni čista. Ta obroč sestavljajo: 1. irejnicn (na meji nosne in ustne votline), 2. dve nebnici (mandeljni) S. iste vrste tkivo je tudi na korenu jezika, na zadnji steni žrela. Opisali smo važnost teh organizmov in čudno se. nam mogoče zdi, da te organe često odstranjujejo. Zakaj? C e je nek organ Zdrav, lahko opravlja svojo funkcijo, če pa je bolan, ne samo, da je ne more, pač pa še škoduje. Predvsem kvarijo funkcijo teh organov različna vnetja. Akutna, nenadna vnetja zdravimo tako, da predvsem preprečimo kronično (trajno, ponavljajoče se) vnetje in poskrbimo, da organ tega tkiva ohrani nepokvarjeno svoje delovanje. S tako imenovanim kroničnim vnetjem izgubi to tkivo moč obrambe, povrhu pa. se še v razbrazdani površini, kar je pos'cd'ca vnetja, nabirajo kužne klice in ker Jih ne more tkivo več uničiti, prehajajo v kri in povzročajo težka obolenja. Ni potrebno, da se to dogaja stalno, ampak lahko v sunkih in v različnih razdobjih. Ze’o nevarna obolenja so na pr. vnetje sklepov, vnetje ledvic, obolenje živcev, oči, slepiča itd. Zato moramo mandeljne vedno odstraniti, d,in ugotovimo, da se vnetje ponavlja, ali je trajno. Gnezdo bolezni moramo uničiti takrat, ko niso še bo’ezni sklepov, ledvic itd. povzročile trajnih okvar, na pr. otrdele sklepe, trajno srčno napako, pogubno vnetje ledvic. Taki ljudje so vendar nesposobni za delo, zato ne odlašajmo z operacijo in pojdimo k zdravniku, čim imamo stalne težave z žrelom ali mandeljni. Kako bomo sami ločili nevarno vnetje žrela, mandeljnov od manj nevarnega; pri prvem nenadnem vnetju mandeljni nabreknejo, se povečajo, pordeče, pokrijejo se s čepki ali sivo-belo mreno. Ce pa čepke ali mreno odrgnemo, ne krvavi. Običajno so mandeljni vneti na obeh straneh hkrati, bolečine čutimo pri požiranju, bole nas vratne žleze in bezgavke. Pri kroničnem, torej nevarnejšem vnetju vidimo, da je površina mandeljnov od ponovnih vnetij iz-Irraždaha, mandeljni so majhni, ali povečani, in bledi. Skriti čepki se pokažejo še'e, ko na mandeljne pritisnemo Lahko pa je videti vnet mandelj popolnoma lep in zdrav. Včasih se nabira gnoj pri vnetju med steno žrelu in med mandeljnom in nastane tako imenovani absces (to je več gnoja skupaj zaprtega v nekaki vrečici), ki težko prodre na dan. Tak bolnik ima hude bolečine pri požiranju, skoraj ne more jesti, mandeli je močno otekel, v okolici jg nabrekbi sluznica tudi spodnja čeljustnica je otekla. Mali jeziček je pomaknjen na zdravo stran in tudi otekel. Tak absce.š se predre sam ali ga prereže zdravnik in tedaj bolniku nenadoma odleže. Po takem abscesu je ICaÌ€& Cž&fano- &0&H6- s*ttketic& Soc n s, smrečica laraucaria) je zaradi svoje pravilne in enakomerne rasti, zlasti pa zaradi svoje prijetne, mehkozelene barve dragocen okras naših stanovanj. Doma je v južni Ameriki in Avstraliji, kjer zraste v prirodi do 40 m visoko. Kot sobna rastlina pa ima običajno okoli 50 cm višine, ker raste sila počasi. Pri nas navadno napačno ravnamo s to nežno rastlino. Ce pa ji posvetimo malo pažnje in se držimo strokovnih nasvetov, potem bo rastlina lepo uspevala in nam dolgo vrsto let krasila dom. Sobna smrečica potrebuje za uspešno rast predvsem svetlobe in dosti vlage. Poleti ji moramo zato nuditi obilo sonca, toda ne premočnega, zlasti je ne smemo pustiti na dolgotrajni sončni pripeki. Skrbeti moramo tudi, da je zemlja v lončku stalno vlažna. Nepravilno pa Jo je pustiti ^elj časa na prostem dežju, ker bi Iglice kmalu porjavele in ovenele. Zelo koristno jc, če postavimo sobno smrečico poleti za stalno na prosto, vendar v trajno polsenco, če jo pa obdržimo v sobi, jo postavimo blizu odprtega okna, le ob opoldanski vročini jo umaknemo v notranjost sobe. Pozimi, ko rastlina počiva, je moramo držati v nezakurjeni sobi, ki jo le od časa do časa temperiramo! Topel, suh in zadimljen zrak onemogoča počitek rastline. Za sobno smrečico ni potreben prevelik lonček glavno je le, da je zemlja rahla in ne pretežka. Toda ko prične sobna smrečica na pomlad razvijati nove poganjke, jo moramo presaditi in koristno je, če jo nato malo zalivamo z razredčeno gnojnico ali jo z umetnimi gnojili malce pognojimo. Paziti je pri tem, da pri presajanju rastline ne vsadimo pregloboko in da jo nato nekaj časa o-bilneje zalivamo in hranimo na toplejšem prostoru kot običajno. potrebno odstraniti mandeljne en mesec po bo’ezni. Omeniti moramo še spremembe na mandeljnih in žrelu pri težki nalezljivi bolezni davici (difteriji). Kakor pri akutnem, vnetiu, opazimo na mandeljnih in na jezičku gnojne čepke in bele mrene. Kjer te čepke in mrene odstranimo, krvavi. Mreno težko odstranimo. Zapomnimo si, da mera vsak bolnik. ki ima težave z mandeljni, takoj k zdravniku. Na mandeljnih in žrelu se pojavijo, dasi, bolj redko, še druga nevarna.obolenja, kot n. pr. tuberkuloza, lues. Tuberkuloza je posledica okuženja z bacilom tuberkuloze, ki prihaja do grla z zrakom. Bolečine, ki se pri tej bolezni pojavijo, bolnikovo stanje zelo poslabšajo ker otežkočajo požiranje, oziroma hranjenje. Zrelnica Otrok, ki ima povečano žrelnico, je siten, nikdar ne miruje, se slabo uči, lig raste, se ne razbija, slabo sliši, nagiblje k vnetju srednjega ušesa, duševno je zaostal, usta drži stalno odprta, ponoči težko sope, nemirno spi, se davi itd. Zrelnica leži na zadnjem zgornjem delu žrela, ki meji na nosno duplino. Njena funkcija je enaka funkciji mandeljnov in drugega podobnega tkiva v žrelu (obramba), poleg tega pa po mnenju nekaterih avtorjev zavira rast organov. V normalnih razmerah je torej funi:- j čija žre’nice potrebna, da uravnava rast. človeka (imamo še druge take žleze); če pa je bolna in povečana, povzroča zastavek v rasti organizma. Otroke -z omenjenimi težavami bomo takoj poslali k zdravniku, ki. bo odredil operacijo, in sicer odstranitev ž,-sinice. Po operaciji bo uspeh kmalu viden: otrok ne bo peč nahoden, dobro bo slišal, zrastel bo in se zredil, sploh sc bo po zunanjosti in značaju ves spremenil. Dr. Jerina DROBNI NASVETI NEČEDNA KOZA. 1. Pri nečedni koži priporočamo umivanje s špiritom za obraz in naprašenje z derma-tolom ali z žveplovim pudrom naravne barve. 2. Drgnjenje s toaletnim peskom ali mandeljnovimi otrobi po umivanju ima vedno ugoden vpliv. 3. ' Obraz umivamo z vročo ‘vodo, kateri smo dodali v prah zdrobljen toaletni boraks (približno eno žlico boraksa na dva litra vode). 4. 160 gramov rožne vode zmešamo z dvema gramoma benzojeve smole, zdrobljene v prah in zdrgnemo obraz dvakrat na dan s to tekočino. Cez nekoliko časa umijemo obraz z mlačno vodb. 5. Obraz umijemo v vodi, kateri smo dodali nekoliko glicerina, kožo nato dobro obrišemo in jo zdrgnemo z glicerinom. O česnu in čebuli (Nadaljevanje s 0. strani.) drugačna. Pri česnu te glavica sestavljena iz več strokov. Slovensku ime česen prihaja od besede razčesnili. razklati, torej česen te tisth ki te razkian. Vsi ti stroki so odeli z nežnimi kožicami in tvorijo skupaj glavico. CVET ČEBULE IN ČESNA Razlikujemo več vrst česna in čebule po obliki, po okusu in barvi. Po svoli rastlinski sorodnosti sta česen, in čebuia bratranca lilije. Kajti cveti česna in čebule so isti kot cveti liliji ie da ima lilija večje vele, k. stoje posamezno, cveti naših dveh prijateljev pa so manjši in stisnjen, v večjem številu skupaj v kobmu podobni glavici. Dandanes se ti dve rastlini upo-, rahljata splošno v gospodinjstvu, mogoče čebuia še boi j kot česen, so pa nekateri ljudje, ki česna ne mc-rejo. Ljubitelji česna so v Evropi narodi lugovzlmda. tisti, ki nagibajo na Sredozemsko morje. Ne marajo ga pa na severozapadu in v območju Severnega morja. RAZOČARANI DON KIHOT Vsj trije južnoevropski polotoki diše po česnu. O starih Grkih smo že Culi. Za Španijo je najbolj poučna zgodba iz nesmrtnega dela «Don Kihota». Slavni vitez Don Ki-hot je iskal izvoljenko svojega sfta. sladko Dulcine>o. Vse misij so se mu pletle ie okrog nje... nekoč vidi slavni vitez, da mu na samotni poti jezdi nasproti nekdo. Srce mu je vztrepetalo, lotil se ga je sladak nemir, srce mu je govorilo, da se ne bliža nihče drugi, kot njegova izvoljenka... Slavni vitez Siri roke in sc ji biiža, toda izvoljenka smrdi po česnu, tako da je slavnega vL teza kljub nepremagljivi ljubezni premagal vonj po česnu. KASTILJSKEMU KRALJU ALFONZU NI PRIJAL VONJ PO ČESNU Kastiljski kralj Alfonz, je branil svojim dvorjanom i.n plemičem jesti česen. Tisti, ki so jedli česen, niso smeij priti ves mesec na dvor in so se morali izogibati stikov z drugimi plemiči, dokler ni docela izgini! iz njih vonj po nežiahtni rastlini. UMAZANI PALERMO Okrog leta 1000 piše nek zemlje-pisec o mestu Palermu, da so ljudje neumni in brezbožni, da jedo surov česen in to zjutraj in zvečer. Umazani so in imajo rajši umazano vodo nego čisto. Nek zdravnik ga tolaži in pravi, da česen in predvsem čebula omamlja možgane, da človek ne more več ločiti sveže vode od umazane. NJEGOVO VELIČANSTVO BIZANTINSKI CESAR Dolga stoletja je bil središče Balkanskega polotoka Carigrad. Tam so stolovali mogočni bizantinski cesarji. Nek italijanski škof, ki je bil okoli 1. 1000 poslan na ta dvor, pravi o cesarju- da nosi dolge lase, njegova obleka ima dolgo vlečko in zelo široke rokave, na glavi nosi žensko peto, je česen in čebulo in pije vino pomešano s smolo. Da so Turki hudi česnarji, to vemo. Tudi v južnih predelih jugoslovanske države je česen v čislih. Na Madžarskem in v Rusiji pa cenijo, predvsem čebulo. SPOVED NA KRASU Pa se povrnimo še na naš Kras. Kakor pravijo naši s Uri, so ljudje hodili včasih zeio pridno k spovedi. Ce je bil kje kak spovednik, ki je predolgo muči! grešnika, so ljudje pred spovedjo žvečili tesen, da bi z neprijetnim vonjem timprej izsilili odvezo. Toda gorje grešniku, če se je duhovni oče naiedel čest.a ! 6. Večkrat je nečedni koži vzrok nepravilna prebava. Tu koristi redno pitje čaja za čiščenje krvi. 7. Parne kopeli obraza dvakrat na teden odpro znojnice in izločijo vso ono nečistočo iz kože, ki povzroča majhna vnetja. Pri vseh naštetih načinih moramo obraz z . razpokano kožo dobro namazati, zakaj razpokana koža se rada nagiba k izpuščajem vseli vrst. Mastno kožo moramo nasprotno vedno na pudrati z dermatolom ali naravno obarvanim žveplovim praškom. Zdravnik Stifen Popi ie iznašel zdrav do, s katerim se mu je posrečilo spremeniti dva pritlikavca v navadna človeka. Eden od njiju, Avrelij Padrele je hotel odkupiti patent. Popi’ pa je ponudbo odklonil Zastopnik tvrdke »Zavora« Sindirak Cfardeja je ponudil Popfu velike vsote, če bi hotel s svojim zdra. vilom pospeševati rast otrok. Popfu se je zdelo zločinsko vzgajati ljudi z razumom triletnih otrok m je Clardeja vr«l skozi vrata Ta je podkupil patra Frančiška, da je v pridigi prepričeval ljudi, da je Popf v zvezi s satanom. Tudi časopisje je začelo gonjo proti Popfu. Ta pa je kljub vsemu nabil po mestu lepake, da prične z vbrizgavanjem svojega zdravila. Edini zaveznik mu je bil Anejro, organizator stavke in komunist. Ko je 19 letni tepček Manhen Beroime, sin mesarja, hotel strgati lepak, je Popf skočil k njemu in ga prijel za grlo. * Če bi se bil Anejro zamudil samo za nekaj tre-autkov, bi se Manhemu Beroimeju zelo slabo godilo. Popf ga je pritisnil k stolpcu, da je otrpnil od strahu. Jezik mu je odrevenel in samo mukal je. Po bledorožnatih liorh so mu polzele solze Konec je bilo njegove predrznosti in domišljavosti. — Ne mažite si rok, doktor, — je mirno izpre-govoril Anejro. — Kar je zaslužil, mu ne uide. Popf je poslušno izpustil Manhema Beroimeja in ta je šinil v množico ko podgana. — Zelo sem vam hvaležen, gospod Anejro, — je utrujeno izpregovoril Popf. — Rešili ste me zlt>-Žkia umora. — Za tega postopača zadostuje popolnoma, če poveste očetu kaj je naredil. Gospod Frigij je dovolj brezsrčne nravi, — se je nasmehnil Anejro. — To vem po sebi. Popf ni imel več moči, da bi kazal ravnodušnost. Z ugaslimi očmi je gledal na ljudi, ki so mu zagradili kot. Ko so se razmaknili, ga je Anejro spremil do doma. Torej do jutri, doktor? — ga je vprašal pri slovesu Anejro, prklvignil klobuk, in sta se razšla. Doma je Popfa sprejela vdova Gargo. Prestrašeno je sklenila roke: — Doktor, kakšni pa ste! Ste bolni? Popf ji je stisnil roko: — Nič ni, draga gospa Gargo, prav nič. Samo utrujen sem nekoliko... Legel bom... Nikar sc ne vznemirjajte, legel bom .. Legel je na divan, a dolgo ni zaspal. Ob šestih zvečer ga je dobra vdova zbudila Popf je nekaj pojedel, gospa Gargo je šla domov in on je zopet legel. Zdaj pa v spalnici, ne v kabinetu Moral je pretehtati vse, kar se je danes zgodilo, in presoditi, kaj bi bilo ukreniti dalje. DEVETOPOGLAVJE Ob osmih sc je ulila ploha. Liliče so se izpraznile Gosti oblaki so viseli nad mestom in izpreme-nili večer v nepredirno noč. Ob desetih se je neki Buko Sus, slaboten moži-ček z redkimi lasmi, izpod petdeset let star, spotaknil v neki bakbuški ulici ob nekega mladeniča, ležečega v luži krvi. Takoj je spoznal v njem Manhema Beroimeja, mlajšega sina mestnega mesarja. Mladenič je bil v nezavesti. Buko Sus je klical na pomoč. Prihiteli so ljudje, prenesli ranjenca k doktorju Lojzu, ki je,na srečo stanoval tu v bližini. Zdravniški pregled je ugotovil, da je imel Manhem tri rane z nožem, ki mu jih je nekdo prizadejal pred nekaj minutami. V zmedi, ki je nastala, se ni nihče spomnil, da bi to sporočil na policijo. Ranjenčevega očeta pa so takoj obvestili. Kmalu nato je prihitela v hišo doktorja Lojza vsa Beroimejeva d užina na čelu s poglavarjem, gospodom Frigijem. Sindirak Cfardeja, ki je nameraval odpotovati iz Bakbuka z nočnin vlakom, a je zvedel o nesreči, ki je zadela BeroimejevO’ družino, je prišel v hišo doktorja Lojza, da bi osebno izrekel sožalje svojim novim znancem. Stisnil je roko gospodu Frigiju in izrekel nekaj tolažilnih besed njegovi ženi. - - Vse se bo dobro izteklo, draga gospa Beroime, — je rekel. — Bodite overjeni, da se bo vse dobro izteklo. Ni treba, da se razburjate: življenje vašega sina ni v nevarnosti. Doktor Lojz mi je zatrdil, da bo vaš sin v dveh tednih popolnoma zdrav ... Koničasta ušesa gospoda Cfardeja so bila od razburjenja živordeča, lica pa, nasprotno, so poblede-la; ko je pa podajal nesrečni ženski vodo, so se mu roke tresle. Prisilil jo jc, da jc izpila ves kozarec. Ko mu je pa vrnila prazni kozarec, so jo znova oblile solze: — Moj bog, moj bog, kako strašno je postalo življenje na svetu! Tako dobrodušen, vesel, uslužen otrok! Kdo neki je kuhal jezo nanj? — Nihče, gospa Beroime! — je goreče vzkliknil Buko Sus. — Glavo bi zastavil, da nihče! Čudovit dečko, gospa Beroime! Tak veseljak! Danes na trgu bi bili skoraj popokali od smeha... Gledamo: s svinčnikom dela: čirk, čirk — a že ni več oglas, marveč humoristična povest. »Moj bog, — sem pomislil, kakšen talent je v tem otroku!« Tedajci pa ga je doktor Popf začel daviti... Stop, stop! -- si je zdajci ukazal Buko Sus in njegov hlapčevski ši-lasti. nagubani obrazek brez obrvi se je nenadoma zresnil in bil celo slovesen. — Gospoda! — glas se mu jc tresel. — Gospoda, spomnil sem se, za’-es, spomnil sem se! Jc človek, ki kuha jezo na ubogega Manhema! Prav danes o belem dnevu ga je na trgu davil doktor Popf... K njemu je stopil in ... Doslej ni nihče pomislil na doktorja Popfa. Zdaj pa so se navzoči spomnili vseh podrobnpsti tega, kar se je podnevi zgodilo na trgu. Med dogodki zadnje ure so se zlasti spominjali Anejrovega zloveščega stavka: »Ne mažite si rok, doktor! Kar je zaslužil, mu ne uide.« — Naj ta prekleti doktor ne misli, da se mu to ne bo še otepalo! je zarjul Frigij Beroime in tako odločno vstal z naslanjača, da so vsi razumeli: čas pogovorov in vzdihovanja je minil, prišel je čas dejanja, — in so tudi vstali z naslanjačev. — Da, gospoda, to je zares satanov" sluga! — je ogorčeno zaključil Sindirak Cfardeja. Neutrudni Buko Sus pa je naglo zapel svoj suknjič z vsemi gumbi in vzkliknil: — Tega bandita po'ščcmo v lastnem brlogu! Gospod Cfardeja mu je svarilno pomignil in pokazal na gospo Beroimejevo, in Buko Sus je šepetajo končal stavek: — Za lase ga privlečemo na policijo! Ro{y>t avtomobilov, ki so pridrveli k hiši doktorja Popfa, ga je zbudil. Dvignil je glavo z blazine in prisluhnil. V žalostnem šumenju plohe je razločil loputanje avtomobilskih vrat in pritajeno govorjenje. Potem je nekdo potrkal na vežna vrata. Popf je pogledal skozi okno. Videl je štiri avtomobile, ki so stali drug za drugim pri vhodu v hišo. Kakih petnajst ljudi, ki so prispeli s temi avtomobili, se je gnetlo pri hišnih vratih. Med njimi so bile čudne in kaj nenavadne prikazni brez glav. Namesto glav so jim štrleli v zrak nekakšni stožčasti štori. Trkanje je prenehalo. Popf si je skušal dopovedati, da so to sanje, ne pa resnica. Tedaj se je trkanje ponovilo. Zdaj pa je bilo že bolj vsiljivo. — Kdo je? — je vprašal Popf in odprl okno. — Odprite! — je odgovoril spodaj neznan glas — Kdo pa ste? — je vprašal Popf. — Odprite! — je ponovil spodaj isti glas. — Sicer bomo vlomili vrata. — Kdo ste? — je znova vprašal Popf in čutil, da ga obhaja zoprni drget. — Zakaj ne poveste, kdo ste? Namesto odgovora je zaslišal tresk vrat, v katera se je uprlo več oseb. Tedaj je stekel k telefonu m dvignil slušalo: —• Policija? Govori doktor Popf... V mojo hišo so pravkar vlomili neki ljudje ... — Kakšni ljudje, doktor? — Neki ljudje... Z nekimi čudnimi glavami... — Ah, s čudnimi glavami?! Tepec, ali si nisi znal izmisliti nič boljšega? Prekleti paglavec, ti že pokažem, kaj se pravi norčevati se s policijo! Šestič v tem večeru to idiotsko norčevanje! — Moj bog! V resnici govori doktor Popf! Toda dežurni nadzornik je bii razkačen. Petkrat so ga že poklicali v tem dežurstvu z izmišlje-n mi neumnosti. To je bila sploh priljubljena zabava mestne mladine. Zato ni hotel poslušati Popfa. Popf je odložil slušalo in skočil k omari. Hote! je zabarikadirati vhod v sobo, a ni utegnil. Vrata so zahreščala, zdrobljene šipe so zažvenketale in v spalnico je vdrlo kakih petnajst še kar dostojno oblečenih moških. Na glavah so imeli poveznjene vreče iz jute, v kater h so bile v naglici izrezane luknjice za oči. — Kaj hočete? Kdo ste? — je kriknil Popf in se umaknil k oknu. — Kako si drznete vlomiti V tujo hišo? — Takoj ti vse razložimo, golobček... — je prijazno odgovoril zelo velik moški v lakastih čevljih in udaril Popfa v spodnjo čeljust... Popf se je zrušil nezavesten na tla... Sodeč po tem, kar sc je nato zgodilo, je bil napadalni načrt precej skrbno pripravljen. Štiri osebe so takoj vdrle v laboratorij in v nekaj minutah so zdrobile na kose vse steklenice in ampule z »Berenik nim lekom.« Dragocena tekočina se je v gostih curkih razlila po tleh Dva moška sta stekla skozi zadnji vhod na dvorišče in s tako naglico 'n spretnostjo poklala v hlevu nenavadne doktorjeve gojence, da bi bilo to v čast kateremu koli izurjenemu mesarju! Trije drugi so zvezali Popfa, ki se ni osvestil, nesli dol in vrgli v avtomobil. Udeležnik napada, ki sc je držal bolj ob strani kakor ostali, je izkoristil zmedo v hiši, da je vtaknil v žepe svojega plašča nekaj steklenic leka. Nato je stopil v Popfov kabinet in začel brskati po papirjih. Ni mu bilo treba dolgo iskati. Skoraj hkrati je našel pet debelih map, jih skrbno zvezal z vrvico ;n skril pod plaščem. Ko se je prepričal, da ni v kabinetu nič takega več, kar bi ga utegnilo zanimati, je olajšano vzdihnil, šel doL sedel v avtomobil in se odpeljal v hotel, kjer se je zamudil samo toliko časa. da je vzel kovčeg, nato je odhitel na kolodvor. Tako se je Sindirak Cfardeja ob dvanajstih ponoči odpeljal iz Bakbuka v Mesto Velikih Žab, kjer jc bil stalno zaposlen. Ni mu bilo docela prijetno pri duši. Prvič v dolgoletni službi pri »Zavori« je izvršil dejanja, ki so bila v navzkrižju s kazenskim zakonom. Sicer je vedel, da se bo vse dobro končalo. Prvič zato, ker je delal po navodilu samega gospoda Prokrusta, ki je rekel: »Zmagovalcem ne sodijo.« V bistvu je samo izpolnil ukaz osebe, ki je bila podrejena samo enemu človeku v vsej Aržan-teji in to gospodu Padreieju. Ko je vlak odhajal s postaje, je Sindirak Cfar-deja zagledal skozi okno vagona odsev požara: gorela je hiša, v kateri je šc pred pol ure stanoval doktor Popf. Doktor pa je bil na policiji, kamor so ga privedli sorodniki in prijatelji Manhema Beroimeja. Dežurni nadzornik, tisti, ki so se z njim »norčevali« po telefonu, je izvršil prvo zaslišanje. Doktor Stifen Popf, dva in trideset let star, oženjen, po poklicu zdravnik, je obdolžen poskušenega umora mlajšega sina mestnega mesarja Frigija Beroimeja — Manhema, devetnajst let starega, po poklicu študenta. Kot sokrivec in kršilec kazenskega zakona je poznan neki Sanho Anejro, pet in trideset let star, po poklicu avtomehanik, večkrat kaznovan zaradi udejstvovanja proti oblastem in skupnosti. Po pričevanju poškodovančevega očeta, gospoda Frigija Beroimeja in pričevanju še drugih oseb se je doktor Popf zabarikadiral v svojem stanovanju. Ker je pričakoval aretacije, je skušal zažgati neke dokumente in s tem povzročil požar- Policijski avto se je odpeljal po Popfovega sokrivca Sanha Anejra. Dvignili so ga s postelje In aretirali. Janka. Tuda* Pravkar je odložila na njegov rob velik kamen, se sklonila in pogledala v smer dvojice. Stresla se je po vsem telesu in za hip izgubila svojo rožno barvo. «Ta je!» je Šepnil fligar grofu, ki je divje spodbodel konja in ga pognal proti njej. «Hej, zalo dekle ! Poglej me, da ti vidim v oči!» Razjahal je konja, skočil i< njej in jo vščipnil v lice. Fanika ga je sunila v stran. «Kaj hočete?» ga ie vprašala odločno. «Ha, ha, tako uporniška- Ne veš, kdo je pred teboj ?» Hotel jo je objeti, a ga je sunila s tako silo, da se je opotekel. Kot zbesnel je spel skočil proti njej, a se je zaletel v Naceta, ki ga je tako bliskovito pognalo tja. da se ni tega niti zavedal. «Kaj bi rad, a?» je z.atulil v plemiča. «Kdo si ti, lopov, in kako se vedeš do svoje gospode?» je zmedeno jeclial osupli graščak. «In vi do moje Fanike?» je zarjui Nace. «Si pozabil na čigavi zemlji si?» «Na čigavi ? — Na svoji !» sc je udaril Nace po prsih. «Lopov 1» V Nacetu je zavrelo, vendar se je premagal. «Kdor mirno vrta zemljo, ki je ne mara niti Devin niti Rihemberk, ni lopov.» «Na vislice pojdeš, ker kradeš in žališ svojega gospoda ! Nace se ni mogel več brzdati. «Kakšen gospod ? ! Revše, ki ne veš, kaj bj počenjal in kradeš čas poštenim dekletom. Sit si dobrot, ki ti jih pripravljajo tvoji podložniki, zato ne veš, kaj je poštenje, pravica, resnica... Našega podložni-štva bo enkrat konec!» «Jutri pripelji dekle v grad !» Grof še ni izgovoril vseh besed, ko je že stal Nace ob njem. Njegove oči so vsipale v grofa nepopisno grozo. «Kaaaaj ?» je zatulil. Grof se je stresel, se hitro umaknil, po Nacetu pa je padla fligerjeva bikovka. Da bi se to ne bilo zgodilo; Nace se je bliskovito obrnil, ujel fligarja za pas in ga vrtel okrog sebe kakor metlo. Ko ga je izpustil, je odletel daleč stran in obležal. Nace ga je gledal prekrižanih rok na hrbtu. «No, fligarček ! Zdaj boš menda kiha! malo drugače.» Grof, ki je videl vso igro, je naglo zajaha! konja in urno odjahal, ne meneč se za fligarja, ki se je medtem dvignil, se previdno otipal in poiskal svojega konja. «To boš drago plačal... Ne uideš natezalu,» je zapretil Nacetu, ko je odjahal. «Kurja čreva boš nategnil, revše fligarsko», je zakričal Nace za njim. «Živijo Nace !» so vzklikali vaščani, ki so takoj izvedeli, kaj se je bilo zgodilo, in prihiteli k njemu. «Dobro si jih namazal. Posebno tnuziko si zaigral s fligarjem. Za vedno si bo zapomnil, kaj pomeni ples z Nacetom. Kot raztrgano omelo jo je pobrisal skozi vas...». «Jaz pa vam rečem, du ste strahopetci. Se. veda vam je prav, če se Nace bije za vašo čast in dobro ime, (ločini sg vi skrivate. Za modrovanje in besedičenje pa ste dobri. A največja beseda je lažja od ušje smeti. Do groba in_ še preko njega nas bodo tlačile krivice, če ne prestopimo k dejanjem. , če ne mahnemo po onih, ki nas ponižujejo, žalijo in tlačijo. V moji pušči odskakujejo is. kre samo izpod udarcev, in bo tam rasilo in lodilo. A komu delam? Naša zemlja ima dva gospodarja: gospoda, ki ukazuje, in si-i omaka, ki mu bodo moje roke vdahnile življenje...» , «Naša je zemlja, tvoja pušča,» so kričali in dvigali težke roke «Naša je v trpijenju, v veselju ne!» Nace je zadel v živo in ni bilo iz množice glasu. Njegove sicer tako mrke oči so žarele. «Zemlja nam ni dala krepkih rok samo za suženjsko delo, ampak tudi za kaj drugega. Zato vam rečem, da si moramo sami izvojevati staro pravdo. Samo od nas je od. visna ona samostojnost, ki so jo imeli naši predniki pred tisoč leti — takrat, ko niso še vladali po naši zemlji tuji knezi, grofje, graščaki — takrat, ko so si predniki sami volili svoje postave in sami vodili svoje posle. In dobro so se upravljali, razumno, po. steno in pravično so si uredili svoje življenje, da je _ bilo jela in pila dovolj za vse. Enake dolžnosti in enake pravice za vse! Zato ni bilo med njimi niti gospodov niti hlapcev... In danes? Kam bomo zdrknili, če pojde tako dalje?...» Ko je Nace umolknil, je bila med nino, žico, ki je med tem narasla, grobna tišina. Nepremično je obstala in zamaknjeno zrla vanj z izrazom globokega razmišljanja in predanosti. Nace je imel vtis kot da bi na stali pred njim domačini, ampak povsem drugi ljudje — oni izza stoletij, pripravljeni slediti vsakemu koraku za izvojevanje svobode. «In sedaj vas vprašam: Kdo izmed vas mi bo pomagal, ko bodo spet kmalu pridrveli in me obkolili? Skušali me bodo ujeti in spraviti v grad. Dobro veste, kako je tam in kaj me čaka. Faniko pa..,» Tedaj je stopil predenj stasit in široko-pleč mladenič kakih štiriindvajsetih let in mu pomolil svojo močno desnico. «Jaz ti bom pomagal,» je rekel z odločnim glasom. Bil je Tone Božič, najresnejši in najuglednejši fant v vasi «Jaz tudi, jaz tudi,» se je slišalo iz množice. — Tudi ženske so glasno in odločno obljubile pomoč. «Le dajte jih, hudičeve bohot-neže, ki živijo na našem ponižanju in sramoti! Le pograbite jih, pomagale vam bomo. Saj imamo tudi me krepke pesti.» Ena izmed njih pa se je prerila do Naceta. — «Nacek,» je pričela s prosečim glasoitì, «daj mi v pest onega prok-letega fligarja! Videl boš, kako mu znam prešteli rebra. Vi ne vèste, kaj je ta odpadnik svoje krvi » Zaihtela je to si pokrila obraz z žuljavi-mi rokami. «Daj mi ga, saj se bom maščevala na človeški način!» ----- «Dobro,» je dejal Nace. «Čakajte mojih povelj ! » Odšla sta s Faniko proti domu. Pa še kakšno dušo ima Nace!» je dejal prileten mož, ko so se razhajali. «Iz tega se znajo razviti težke stvari,» je pristavil sosed. «Težke ali ne, a čas je, da to hlapčevstvo preneha. Prav pravi Nace, da se je treba enkrat odločno postaviti v bran. Kdor sedi ha mehkem, se umakne le s silo. Naše dajatve so prevelike, a vendar nam ne dajajo nobenih pravic. Nobenih, kot da bi mi bili 12 enega, gosposka pa iz drugega žegna... Tudi sami vedno ponavljate, da prav ta zemlja zahteva proste ljudi. Za to pa je treba medsebojne podpore, trdne poveza, nosti, enotnosti, sloge.» Taka je bila beseda očeta Toneta Božiča, ko je hkrati vzvalovilo skozi vas: Nič grajskega več biča, , ne fligarja — hudiča Devinskim bo odklenkalo in Rihemberškim odbrenkalo. Pozno v noč je smuknil Nace v rov, ki je vođU iz «Vrtač» v dolino in hitel proti prostrani jami. N; bila lahka pot skozi to opolzko podzemlje, in čeprav je bil Nace tukaj kot doma, vendar je moral zelo oprezno za svetilko, ki mu je le za silo pomagala, da ni izgubi! ravnotežja. Misli so mu nehote razvozljavalc postanek tega podzemskega čudesa. «Čudna, a dobro skrivalnica. Bog vedi, če je že kdaj služila takemu namenu kot je moj? In kdaj kako? Pravijo, da so bile te kamre streha človeku pred več tisoč leti, ko ni še poznal življenja kot je naše in se je hranil in oblačil s tem, kar mu je nudila narava: jagode, sladke korenine, meso; koža ubitih živali mu je bila obleka, njih kosti orožje in orodje. Zanimiva reč ta preteklost, kakršna je pač bila. Skoda, da človek ne ve o njej kaj več. Vendar se mi zdi, da borba pračloveka z divjimi zvermi, ki so jim taki prostori prav tako služili za stanovanje, ni bila tako ostra kot je naša; Laže je bilo njim kot nam, ker divjih zveri ni bilo toliko kot je danes zveri v človeški podobi... A kot je pračlovek le z borbo obvladal svojega nasprotnika, tako se bomo tudi mi le z borbo rešili stoletnih okov... Da, borba je naša dolžnost in pravica!» je dejal tako glasno, da je odmevalo od vlažnih sten. Napravil je še nekaj korakov in zažvižgal. «Za pravdo!» se je glasil odgovor in takoj nato se mu je približal. čokat mož srednjih let. »No?« ga je vprašal Nace. »Stefan me pošilja semkaj z naročilom, da takoj prideš na običajno mesto«. »V redu,« je dejal Nace in izvlekel iz torbe steklenico črnine in mu jo pomolil. Mož je segel po njej z velikim poželenjem, jo nagnil in pil v globokih požirkih. Izpraznil jo je v dušku. »Saj sem rekel, da nimaš tol tonika in tè muči vinska trakulja«. »To je zajčja kri, Nace, in če jo enkrat oku. siš, ti razprši vsako zlo misel. E j. naš teran, po kapljah bi ga moral piti!« »Modre besede, fant moj, ki pa naj bi veljate vsem, le tebi ne Pojdiva!« Nace pod zemljo ni bil Nace nad zemljo. Vse njegove kretnje, telesne in duševne, so se tukaj popolnoma ločile od onih na soncu. Otroško mehkobna je bila pod temi stenami njegova beseda. Kakor hitro pa sta stopila pod nebo. je bil spet prejšnji Nace. resen, mrk, skop v besedi . . , »Za pravdo!« je odsekano pozdravil tovariša in hitel po kame-nitem kolovozu v breg in se zgubil v grmičevje med široko razkrečenimi hrasti V gošči je bila poševna, precej v notranjost zemlje segajoča votlina — »pcjca «jim pravijo Kra. ševci. Semkaj je zavil Nace, se usedel na skrajni in najožji konec jame in zakuril nekaj suhljadi. Ni dolgo čakal, ko so se mu oprezno približali koraki orjaške postave, za katero se je lomila pošastna senca. »Za pravdo!« je pozdravil velikan, dobil od Naceta isti odgovor in prisedel. »Upehan si. Stefan. Hitel si in pot ni tako kratka. Nagni, da ti zapolje okrepčana kri po žilah!« je rekel Nace, medtem ko mu je ponudil polno steklenico. Stefan jo je takoj izpraznil in se globoko oddahnil. »Ce bi vedel grof za ta sok, bi se še be$| zaletaval v tvojo vas«. »Kaj mi poveš« je silil vanj Nace, ki je preslišal Stefanovo opazko. »Ti bi mènda rad slišal, kako se počutita grof in fligar. Besni, ta vsak po svoje in hočeta za vsako ceno čimprej v roke tebe in Faniko. Dobil sem že povelje, naj bom pripravljen«. »Ce bi ne bil Nace s krščansko dušo, bi bil razčetveril oba Menda ne veš, kako je bilo«. — Ko mu je vse opisal, je pristavil: «Zdaj pa razsodi, če ni Že dovolj tega po. nižanja! Je pač tako, da se vedno bolj zave. damo, da smo tudi mi ljudje in imamo tudi mi pravico v muki in odpovedi ustvarjati dobrote tega sveta Ce smo sužnji brezvestni gospodi, nismo to radovoljno, ampak po ili razmer...« Nace je z besedo malo obstal in zopet nadaljeval: »In po svoji krivdi, koinè znamo ceniti moči skupnosti. Res ima sovražnik izvežbano in oboroženo vojsko. A tudi je res, da je podložnikov kot listja In trave. Katera sila jih more obvladati, če so ti edini, složni, skupni?! Katera sila, Sto. fan?! ... Mi smo otroci nekdanjih svobodnih rodov Tja se moramo spet vrniti Zahtevamo samo to, kar smo bili nekdaj, zahtevamo samosvoje . . Cas je, da se dvignemo. Glej Tolmince, Karantance, Kranjce! Povsod vre. Za. kaj naj bi mi čakali? Cas Je, Stefan, ti pr«, vini!« Cas je, to ti priznam. Ampak . .. Nace , ali fe vsi razumejo? Bojim se, da jh jfe mèlo pripravljenih na borbo«. »Moja vas je vsa z menoj .. . vsa za po. šteno in pravično stvar«. »A drugod? Ni vse odvisno samo od fcvojfc vasi. Plemiška kri ni samo v Devinu«. »Vem to. A začeti je treba in videl boš, kako se bo širilo. Prepričan sem. da ni naia kri še zvodenela ... V njej je speča, a vječno živa težnja po svobodi. Samo obuditi Jo je treba«. »Vse je res, kar govoriš, a ne smemo se prenagliti. Veš. kako je z menoj. Pazi 86 tudi ti!« »Ne boj se! Nisem sam .. ■ vsa va* je za menoj in še drugi, če bo treba. Oprezni moramo biti, to ti priznam ker škoda bi bila nepotrebnih žrtev. Svoje sile moramo čuvati za poznejšo borbo, ki ne bo kratka. Sicer pa mislim, da ne bo v našem primeru posebnih težav in nevarnosti, ker imamo z na. mi tebe — »zvestega« grofovega čuvaja .. .a Pri zadnjih besedah je Nace pomenljivo pogledal Stefana in se pritajeno nasmehnil. Stefan je pri teh besedah stisnil ustnice in zaškripal z zobmi. »Nisem in ne ban nikoK pozabil, kaj mi je grad storil. Ob vse me j« pripravil in dobro veš, zakaj. Pravdo sem terjal kot to terjaš tudi ti. Veš tudi zakaj in kako opravljam to službo. Ker né prodajam svoje časti in poštenja za judežev groš, se hočem maščevati v imenu store pravde . .. za stare pravice. Tako zahteva moja vèet. .. Ali dvomiš o moji besedi?« »Prav zato, ker ne dvomim, pravim, da je čas. da pričnemo z obračunom s tlačitelji.., Sicer mi pa povej, če ni vaš grofič poleg babjaka tudi vraževeren«. »Ta slina je vraževerna od Šiške do praznih možganov«. »Glej torej, da mu kakor koli natveziš. da je v moji hiši neka čarovnica«. »Zakaj to?« »Da bo manj žrtev, več uspeha in se bo stvar hitreje razvila«. »Kaj si že spet iztuhtal? ... Si pač Nace,-ki rad poveže tudi najbolj resne stvari s hudomušno igro Radoveden sem, kako se bo stvar iztekla. »Koliko pa jih nameravaš pripeljal'?« »Najmanj štirideset«. Nace se je zamislil, srepo zroč y pojematofc ogenj. »Hm«, je dejal čez nekaj časa in sc zagonetno nasmehnil. »Premalo vas bo!« »Bodi to resnost ali šala, a sodim, da imei v rokavu kakšno nakano«. TA ZEMLJA POTREBUJE RESNE IN MOŽATE LJUDI TGIiiUlM MSCMÌSift FILMA Vsak dan so kiuoUvorane poi-ne gledalcev', ki 2 zanimanjem slede odvijajočemu se filmu iia platnu, malokdo pa je, ki ve, koliko truda in tehnike je potrebno, da se tak film ustvari, posebno pa, da se film sliši. Ateljeji za snemanje filmov so na poseben način grajeni. To zahteva posebnost zvoka, ki more biti jasen in čist le, če ga ne moti ropot in šumenje. V teh ateljejih najprej opazite, da so brez. oken. V stenah ni nobenega železa, ker bi železo utegnilo prevajati zvok od zu- P c o d a j a češkoalouaških fllmuu v tujino Francoska vlada je kupila i češkoslovaških filmov najnovejše proizvodnje. Med njim» so: »Sirena«, ki je dosegla na lanskem filmskem festivalu v Benetkah svetovno nagrado za najboljši film v letu 1947 in filmi »Mrtvi med živimi«, »Mož Je brez kril«, »Znamenje sidre« in »Prebrisani bakalar«. Vsi filmi bodo v francoskih kine-matografih predvajani v češkem jeziku s francosko verzijo. V Krakovu na Poljskem vzbuja posebno zanimanje publike češki film »Možje brez krti«, ki ga že mesec dni predvajajo v razprodanih kinematografih. Poljska kritika trdi, da je prvi češki film v Krakovu, dosegel poln uspeh. Iri Trnka, najboljši češkoslovaški režiser svetovnega slovesa za lutkovne filme pripravlja novi, celovečerni barvni lutkovni film »Cesarjev slavček« po znani Andersenovi pravljici. Iri Trnka pripravlja štiridelni večerni pravljični film, v katerem bo ruski »Ilija Muromec«, francoski pravljični princ. Korejska »Riharjeva hčerka« in Mozartova opera »Bastie« in Bastienka«. «V imenu življenja» Sovjetski film, ki ga te dni prikazujejo v Kinu ob morju obravnava že staro filmsko snov; In sicer prikazuje borbo znanosti za reševanje človeka pred trpljenjem in bolečinami, borbo znanstvenika, ki posveča vse svoje življenje iskanju no-ve poti za dobrobit človeštva. Čeprav Je bila ta snov v filmih že često obdelana, je pa način, kako so jo ruski režiserji prikazali v filmu »V imenu življenja«, zaradi svoje originalnosti, svojega humanizma in umetniškega okusa, ne samo nov uspeh sovjetske kinematografije. temveč tudi dovršena umetnina, ki jo je treba videti in doživeti. Scenarji za ta film so napisali J. Gabrilovič, A. Zarhi in J. Hejfie, zadnja dva pa sta bila obenem tudi režiserja pri tem filmu. Junaki filrna so trije mladi, talentirani zdravniki, ki s skupnim delom in trdnim prijateljstvom skušajo najti način za zdravljenje paralize. Te trt junake so izvrstno podali Viktor Hohrjakov, Oleg Za-kov In Mihail Kuzntecov. Omeniti je treba tnal igro igralke Lje Panove v vlogi Lene Po-godine. kakor tudi vlogo vratarja Lukiča, ki ga je na prav mojstrski način prikazal stari filmski znanec Cerkasov. Tudi v Trstu smo videli že mnogo sovjetskih filmov In prav gotovo je, da ie (a eden od onih, ki bo s svojimi prizori ostal nepozaben, ^_____________________________ naj. Znotraj so stene obdane s cellotexonom, ki vsrkava zvok in aphononom, ki zvoke izolira. Poleg tega vise s stropa navzdol zavese iz blaga, ki naj preprečuje odmev človeškega glasu. Cela vrata so opremljena tako, da se prav tesno zapirajo. Aparat za snemanje zvočnih filmov je zaprt v stekleni kabini: goni ga motor, Motor ravna stikalni operater, mož pn kameri ima pa svoj »parat pripravljen za trenutek ob stiku 3 strujo. Glavni vodja signalizira začetek in konec scene. Vse scene snemajo navadno s šestimi kamerami z različnimi lečami in so razpostavljene V polkrogu. Vsak operater ima svojo posebno nalogo: ta snema celo sceno, drugi objekte prav od blizu, tretji samo obraze itd. Telefoni jih vežejo iz njihovih kabin s sceno igre. da morejo s slušalkami na ušesih slišati vsako izgovorjeno besedo. Steklo njihovih kabin Je po-sebno zrcalno steklo, ki ne moti fotografiranja. Vročina je v ateljejih velika, zmanjšujejo jo s posebnimi napravami za zračenje. Izredno mnogo je luči na vseh straneh in po hodnikih dveh, treh nadstropij ob stenah. Nekdaj so uporabljali žarnice z ugljeno nitjo in žaromete. «Cer pa kljub vsem tehničnim poizkusom niso mogle goreti brez šuma in ker bi vsak najmanjši šum usodno motil snemanje, so izgotovili nove žarnice, ki gore neslišno. Najvažnejši prostor v zvočnem ateljeju pa je prostor za preizkušanje zvoka. Tu sedi »zvočni mojster« med posebnimi, finimi kontrolnimi aparati, s katerimi more opazovati sceno iri slišati oesedo ali godbe še pri skušnji. Zato more jakost zvoka točno uravnavati, kar je posebno važno. Ce zvočni mojster pri skusnji ugotovi, da je jakost zvoka primerna, da režiserju znak, da more začeti; takoj nato začne kamera z delom, prav tiho in neslišno. Tihota je torej ono, kar obda vsakogar, ki stopi v zvočni atelje. Nobenega prerivanja, vpitja ali nepotrebnih besed! Le zelene in rdeče signalne luči »govore« in zapovedujejo začetku, koncu in odmoru v ateljeju Danes delajo zvočni film na dva načina. Prvi način je postopek s svetlobo: da zvok sinhronizirajo, to je fotografirajo istočasno. Zvok se spremeni v električne valove, ki povzročajo svetlobno kolebanje. To zaznamujejo na del filmskega traku z zobčastimi krivuljami ali z različno močnimi, paralelnimi progami in mašinelno kopirajo poleg prave slike. Pri reprodukciji se izpremene svetlobni razločki v električno kolebanje, ki jih priprava ojači, tako da se pri pravilnem nameščanju zvočnikov za tlat-iom zvok dobrd čuje. Drug način je postopek z iglo: zvok gre po zvočni plošči, kakor pri viškem posnetku za gramofonske plošče, samo da se s pomočjo natančnih kontrolnih apaiatov omogoči, da se filmski in zvočni snimek natančno ujemata. Takoj po posameznih scenah morajo ugotoviti, če je zvok dober ter slabe ali pokvarjene scene še enkrat ponovijo. Prostor za zvočne posnetke je zvezan z ateljejem z neslišnim, avtomatičnim telegrafom, ki točno informira o začetku in koncu snemanja. Stroji za snemanje zvoka so urejeni tako, da jiii morejo zvezati z vsakim Izmed štirih ve likih prostorov. To je važno, ker običajno v dveh delavnicah snemajo, v drugih dveh pa medtem pripravljajo posebno kult-serijo za naslednje scene -____________________________J JOHU STE I NB EC SC "y '3E 2? sc # S C C. Ilustrira B* Grem 71 Slabe volje so sc tovariši proti jutru vrnili domov. Pirata, ki je ves žareč veselja stal na pragu, niso niti pogledali in so šli v sobo. Tam so našli na mizi velik ovoj z jedili. Pirat je pristopil k njim in rekel: »Lagal sem, Pilon, ko sem dejal, da nimam denarja. Zaupal vam nisem; zdaj pa menim, da mi denarja nihče ne more ukrasti, če mi ga boste hranili vi. 74. Vsi štirje so začudeno zastrmeli v Pirata. »Kar hrani svoj denar še nadalje v gozdu,« ga je zavrnil Dannv. Pilon pa mu je začel sladko prigovarjati: » Morda bi pa nekaj denarja vzel, preden nam ga izročiš.« »Ne morem,« je odgovoril Pirat in začel pripovedovati. 75. »Imel sem psa, ki je nekoč zbolel. Zato sem obljubil sv. Frančišku, da mu kupim zlat svečnik, če mi ozdravi psa. In pes je ozdravel. Dv'gnil je roke proti nebu in pristavil: »Kmalu bom imel tisočak in tedaj bom izpolnil obljubo.« »Je morda eden od teh psov?« je vprašal Pilon. »Ne, poginil je pod kamionom.« 76. Brez upanja, da bi mogla kaj od zaklada vzeti, sta Dannv in Pablo dvign la vrečo s srebrniki in jo postavila na Dannyjevo posteljo pod blazino. Pirat pa je jokal od sreče, da j c lahko prijateljem izkazal svojo ljubezen. Vlil. poglavje. Kako so Dmnyjevi prijatelji isktdi mistični zaklad na predvečer sv. Andreja in kako ga je Pilon našel. 77. Nekaj časa po končani vojni se je vrnil v Monterey tudi predrzni Joe Veliki, ki je polovico svojega življenja presedel v ječi. Da bi videl svoje stare prijatelje, se je napotil v Tortiljsko predmestje. Na cesti je sreča! Pilona. 78. Tovariša sta se pozdravila, toda Pilon je zamišljeno rekel: »Ne veš, da je danes predvečer sv, Andreja.« Veliki Joe je razumel, Na ta večer izžarevajo vsi zakopani zakladi neko posebno svetlobo in v Montereyju jih je mnogo, ker so jih tu odlagali dve stoletij v času voji :h vpadov. #1 i ŠAH *i’# Konec januarja se bo pričel v Beogradu mednarodni šahovski turnir s petimi inozemskimi mojstri in dvanajstimi Jugoslovani. Igrali bodo naslednji mojstri: X. Sajtar (Češkoslovaška), 2. Troia-nesen (Romunija), 3. Najkirh (Bolgarija), 4. Florian (Madžarska), 5. Djirikianu (Albanija), 6. Kostič (FLRJ), 7. ing. Vidmar mlajši (FLRJ), 8. Rabar (FLRJ), 9. S. Vukovič (FLRJ), 10. Bidev (FLRJ), 11. Tomovič (FLRJ), 12. Tot (FLRJ), 13. Milič (FLRJ), 14. Božič (FLRJ), 15. Gruber (FLRJ), 16. Daja (FLRJ), 17. S. Nedeljko-vič (FLRJ). Ta turnir prireja fizkulturni savez Srbije. Prinašam' opartijo s šamptonata mladincev, ki kaže visoki nivo zmagovalčeve igre. ŠPANSKA PARTIJA Beli: Ivkov-Miienkovič 1) c2—e4, e7—e5. 2) Sgl—f 3, Sb8—c6. 3) Lfl—b5, a7—a6. 4) Lb5—a4, Sg8—f6. 5) 0—0, LfS—e7. Crni sc je odločil za zaprti sistem obrambe, ki izhaja od velikega Cigoriria. 6) Tf 1—el, b7—b5. 7) La4—b3, d7—d6. 8) c2—c3, 0-0. 9) d2—d4. Bolje je namesto tega h2—h3, da prepreči neprijetno vezavo konja na kraljevem krilu. 9) ..., Lc8—g4. Prisili belega, da blokira središče, ker na 10) Lel—e3 že sledi d6—dS! 10) d4—d5, Se6—a5. 11) Lb3—c2, h7—h6? Tipična začetniška napaka, ki samo slabi kraljevo krilo. Dobro je bilo 11) ..Sf4—e8 s provedbo f7—15. 12) Sbl—d2, Sf6—h7. 13) h2—-h3, Lg4—d7. 14)Sd2—f 1? Nekonsekventno; beli bi moral preprečiti protiudar 17—73 s 14) g2—g4i 14) .,Sa5—b7? Crni bi moral seveda Igra» n—f5, 15) Sfl—g3, Tf8—e8. 16) Sg3— f5, Ld7) Jože Langus. Izid tekmovanja za evropsko prvenstvo žensk v umetnem drsanju V Pragi je bilo tekmovanje za prvenstvo Evrope v umetnem dr-saniu za ženske. Naslov prvakinje Evrope si je ponovno osvojila Barbara Scott (Kanada) pred E-vo Pavliekovo (Avstrija). Končni plasman je bil naslednji: Prva Barbara Scott (Kanada), druga Pavlickova (Avstrija), tretja Ver-zaneva (CSR), četrta Nekola (CS R), peta AUwegg (Anglija), šesta Lesch (CSR), sedma Kekeissy (Madžarska). Zmaga ČSR nad ZDA Mednarodna tekma v hokeju na ledu CSR:ZDA se je končala z zmago češkoslovaških igralcev z rezultatom 6:5 (2:1, 2:1, 2:3). Gole za CSR so žabah V. Zabrodsky 4 ter Drobny in Konoposek po 1, za ZDA pa Ril?y 2, Mather, Cunliffe in Opsahl. Po deset najboljših slovanskih metalcev Nadaijejemo z objavljanjem pregleda najboljših slovanskih lahko* atletov, ki smo ga bili prekini i. Kot smo videli, prevladujejo vi skokih med slovanskimi atleti tekmovalci iz Sovjetske zveže, čeprav so se tudi Cehi zelo uve javili in to celo na prvih mestih. Iz pregleda metalcev krogle, kopja, diska in kladiva pa vidimo, da ima v metu diska prvo mesto Jug os ovan Žerjal in prav tako je v metu kladiva Jugoslovan Gubiian s sijajnim metom 56,24 m dosegel znamko, ki ga uvršča med najboljše na svetu. Krogla: Lip