fi Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. -P m;T- - ■■■. « - ^ Glas Naroda List slovenskih delavcev v cAmeriki T3& fir* Slovenk. Daffy in the United State«. Issued every* day* except Sundays and Hotidaym. Entered as Second Class matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, n. y., under the Act of Congress of March 3, 3879. STEV. 171. NEW YORK, V PETEK, 22. JXJLIJA 1904. LETNIK XL Konec štrajka. -o- CHICAŠKI MESARJI IN NJIHOVI ŠTRAJKUJOČI DELAVCI SO SE KONČNO VENDAR SPORAZUMELI Obe stranki sta nekoliko odnehali in v petek prično štrajkarji zopet z delom. UNIJA JE PRIPOZNANA. Chicago, 111.. 21. julija. Štrajk mesarskih uslužbencev je končan. V petek prične po raznih mestih vseh 50 tisoč delavcev chicaškili mesarjev zopet z delom. Sklenitev miru je sledila včerajšnjem štiri ure trajajočem posvetovanju med zastopniki oheb strank. Končno je prišlo med obema strankama do popolnega sporazuma. Na Ellis Islandu. KDOR GOVORI ANGLEZKI NI TUJEC. NA ELLIS ISLANDU PRIDE TUDI HUMOR DO SVOJEGA PRAVA. V cerkvi sklenjena poroka je pri nas neveljavna, ako sta zakonca Italijana. DRUGE ZANIMIVOSTI. Tudi na tužnem naselniškem otoku Ellis Islandu v newyorskej Inki vlada včasih za trenotek veselost. Humor, d as i ravno čestokrat neprostovoljen , zadobi tu pa tam svoje pravice. Med potniki angleškega parnika "Oceanic", je bil tudi nek mlad Anglež. Uradnik je pa menil, da je pla-volasi mladenič Skandinavec in ga je radi tega vprašal po švedski, kam na- JAPONCI BEZALI. Ruska generala Keller in Herschelman sta prepodila glavno Kurokijevo prednjo stražo. PRIČAKOVATI JE BILO BITKE. NADALJNI JAPONSKI PORAZ SE VERNO OD PORT ARTHURJA. — TUDI V VTiADIVOSTOKU SO PRIPRAVLJENI NA SPREJEM JAPONCEV. — RAZNI BOJI V MANDŽURIJI. POGLED NA CHICAŠKE KLAVNICE. Mesarji so priznali unijo svojih delavcev in so tudi dovolili takozvanim navadnim delavcem zahtevano minimalno plačo. Prvi, kteri se je strinjal s zahtevami delavcev, je bil E. A. Cudaliv, kteri je pri zborovanju izjavil, da delavci po njegovem mnenju ne zahtevajo preveč. Njegovemu mnenju so se tudi ostali mesarji pridružili. Glavno sporno vprašanje je pa bilo ono glede zopetne namestitve sedanjih štrajkarjev. Delavci zahtevajo, da se da neunijskim delaveem, kteri so sedaj zaposleni pri mesarjih, 30 dni časa, da zarnnrejo ostaviti svoj6 služlio. Prvotno delodajalci niso hoteli v to privoliti, toda končno soskle-nili, da bodo tekom 40 dni zopet vse štrajk a rje vzeli v delo. V to so štrajkarji privolili in tako je bil Štrajk končan. Slovenske novosti. — Iz Roslyna, Wash., se nam poroča, da si je tamošnje slovensko podporno družtvo sv. Barbare št. 39 J. S. K. J. pri m lilo svoje družtveno pokopališče. Potrebno ziunljišče podarila j*- družtvu premogov a družba. Tudi Sl J*' družtvo nabavilo novo ameriško zastavo za $56.70. J to tam je policija zasačila deset Hrvatov, kteri se se kopali v vodovodnem rezervoarja. Šest Hrvatov je •moralo plačati i*> $103.75, štirje pa po $75 denarne kazni, ker so okužili vod vod s svojimi ne baš hrvatskimi bacili. merava potovati. Mladenič je bil radi tega izven sebe. "H' I h' ain't no blooming foreigner", odgovoril je nekako žaljivo. Uradnik, vajen stroge discipline in dobrega sporazuma med našo vlado in kraljem Edvardom, ni zinil niti besedice. Končno se je ohrabril in dejal: "Kaj pa si, ako nisi ptujec? Italijani, Irci, Slovani in drugi postanejo vedno državljani, Angleži pa nikdar. — Previdnost je povsodi dobra. In na Ellis Islandu so zelo previdni ter modri. — Maria Antonieta Bonia, ktera je dospela semkaj iz Italije, se je že v deželi polente in mirte cerkveno poročila z svojim Salvatore Benvenuto. Zvezal ju je za vse življenje pristni italijanski 'parocco". Pri nas v Ameriki je sicer tudi cerkvena poroka saj do ločitve veljavna, toda v Italiji so v tem oziru bolj napredni. Tam je zakon veljaven le, ako se zaročenca po dovršenem cerkvenem obredu poročita pri sodišču. Tega pa Benvenntti nista storila v Italiji. Zaradi tega so našelniške oblasti smatrale v Italiji sklenjeni cerkveni zakon neveljavnim, in predno se je za-mogla signora izkrcati, morala se je dvojica Benvenutti pri notarju na otoku civilno poročiti. S parnikom "Laurentian" prišla je 171etna Izabela Wilson na otok. V New Torku ima svojo 161etno se-tro. Na potu se je pa seznaila z nekim mladeničem, kteri jo je na Ellis Islandn zapustil, radi česar se urad-ki sedaj posvetujejo, naj jo li pošljejo nazaj na Škotsko ali ne. Liao Tang, 22. julija. Ruska iztočna vojska je napadla Japonce onstran doline ob reki Liao. General Iveller je Japonce prisilil, da so morali potem, ko so zadobili velike izgube, iz doline bežati. Dne 19. t. m. izvojeval je general Herschelman zmago nad Japonci, kateri so morali bežati vse do svoje glavne vojske. Japonski general Kuroki je zbolel in ga morajo nositi. Pričakovati je v kratkem bitko. Tukaj kaže toplomer 90 stopinj toplote. Chefoo, 22. jidija. Včeraj je dospel semkaj iz Port Arthurja list "Novi Kraj" z dne 11. julija. List poroča, da so Rusi dne 10. julija na jugu od mesta opazili japonsko vojno bro-dovje. Zjutraj ob S. uri odplulo je rusko brodovje k vbodu luke. Na to so se približale japonske torpedovke, na ktere so Rusi streljali iz topni-čarke "Giljek" in križarke "D:ana" Japonske ladije so morale bežati. Po-poludne so se sovražne ladije zopet približale Port Arthuru. toda kri-žarka "Novik" jih je ponovno prepodila. Po noči se je vsa japonska eskadra pripravila na napad. Toda Rusi so jo pravočasno opazili in jo z topovi prepodili. Dne 11. julija so Japonci ob morskej strani prenehali z napadom in japonsko vojaštvo na kopnem prišlo je na Kinsanske višine, od kjer so Japonci pričeli streljati z brzostrel-nimi topovi na ruske pozicije. Zvečer so Rusi večkrat vstrelili na Japonce in jih skoraj polovico usmrtili ter pregnali. V New Chwangu je vse pri starem. Japoncev še vedno ni, dasiravno bi morali po želji Rusiji sovražnega časopisja priti tjekaj že pred tremi tedni. Vladivostok, 22. julija. Dela na trdnjavah dobro napredujejo. Vojaki so nejevolni, ker se Japonci ne npr jo priti pred Vladivostok. Petrograd, 22. julija. Razni angle-žki dopisniki poročajo iz japonskega tabora, da so Japonci prodrli rusko levo krilo. Vendar je pa tudi to, kakor vse drugo, kar se poroča iz japonskih in angležkih virov, navadna laž. Ravnokar poroča general Kuropatkin dnevne dogodke, toda v njih je zaman iskati anglo - japonskih izmišljotin. V COLORADU. Vojaške oblasti še vedno barbarski postopajo z štrajkujočimi premogar j i. Victor, Colo., 22. julija. Vojaške oblasti so zopet pričele poslovati krog portlandskih rovov. Dognalo se je namreč, da se tamkaj mudi najmanj 100 ljudi, kteri delujejo v prid premogarske unije. Med njimi je mnogo delavskih vodij, kateri so povzročili dolgotrajni štrajk. Tudi se jim je posrečilo pridobiti tamošnje delavce za štrajk. Posestniki rovov so na to najeli skabe in naznanili vojaškim oblastim imena "zarotnikov", ktere sedaj milica lovi. Oddelek milice še vedno patmlira po okraju Cripple Creek. Zopet štrajk premogarjev? Wilkerbarre, Pa., 21. julija. Odbor premogarske unije za okraja Wyoming in Lackawanna bode koncem tega tedna zboroval, da določi, naj li prične tamošnjih 70,00f> premogarjev štrajkati, ker se posestniki tamošnjih rovov ne ozirajo na pogodbe sklenjene s premoga rji. V Braddock, Pa., in okolici je naš zastopnik Mr. Ignac Magister, 1141 Hacket Ave. .Dotičnik Je pooblaščen za pobiranje naročnine in prodaj« knjig, ter ga vsem rojakom topi* priporočam. Pač pa se nanaša imenovano angleško poročilo na one japonske čete, ktere so na potu proti našim, ktere vodi general Rennenkampf, kteri se je Japoncem umaknil. Na to je prevzel povelje Rennenkampfovih kozakov general Herschelman, pričel z ofenzivo in prepodil one iste Japonce vse do Sikeyana. Sevski polk je v boju pri prelazu Motien, vplenil 8 japonskih topov. Inače se ni mnogo izpremenilo. Port Said, 21. julija. Rusi, kteri so na Rudečem morju vjeli angležki pa^-nik "Malacca", ga še vedno niso i' ili, pač pa poslali v Libavo, ka-m. je danes odplnl. London, 21. julija. Rusija še vedno ni odgovorila na protest Anglije vsled vjetega parnika "Malacca", pač pa je Angliji zagotovila , da ne bode kršila pravo Anglije, ali kake druge vlasti, in da bode, ako so njeni mornarji pri vjetju parnika storili kako napako, vso škodo povrnila. Vsled malenkostnega slučaja ne pride do neprilik. Rusko-angležki konflikt vsled poslovanja Rusov v Rudečem morju bo že jutri prijateljski poravnan. Aden, Arabija, 21. julija. Ruske pomožne križarke še vedno patruli-rajo v soseščini. Francoski parniki zamorejo memo ruskih pluti neovirano. Chefoo, 21. julija. Nekemu tukajšnjemu duhovnu, kteri je prijatelj generala Stoesselja, se poroča iz Port Arthurja, da so bili Japonci te dni severno od Port Arthurja zopet povsodi poraženi. Povsodi so imeli velikanske izgube. Rusi so jih prepodili vse do prelaza Nago. Petrograd, 21. julija. Vojaški kritik lista "Rus" trdi, da je japonski general Kuroki najlepšo priliko za napad na Liao Yang zamudil, kajti general Kuropatkin ima sedaj že preveč vojaštva, in Japonci ga ne morejo več poraziti. Vlada je dovolila za izboljšanje sibirske železnice 22 milijonov rubljev. Sintsintin, Mandžur, 21. julija. Tukaj so razdelili odlikovanja med one kozake, kteri so se vrnili iz severne Koreje. Seboj so do vedi i 30 ranjenih tovarišev, dasiravno so morali jezditi 550 milj daleč. Francija je poslala papezn ultimatum Paris, 20. julija. Minister inostra-nih del Delcasse priposlal je vatikanu naslednji ultimatum: "Francoska vlada zahteva, da va-tikan prekliče svoja pisma, ktera je priposlal škofom mest Lacal in Dijon in ktera Francija smatra kot konec konkordata, ker Francijo papež ni vprašal glede nameravane odslovitve omenjenih dveh škofov. Ako pa Vatikan francoske zahteve ne izpolni, naznanjamo, da bode dobil papežev nun-cijus v Parizu svoje listine, na kar se občevanje med Francijo in Vatikanom preneha. Enako poročilo dobila je tudi tukajšnja papeževa nuncia. Vatikanci še niso odgovorili, kajti radi tega se jim je treba posvetovati. Oblasti so mnenja, da je prekinjenje diplomatičnega občevanja med Francijo in Vatikanom neizogibno. Kakor hitro dobi papežev nuncij v Parizu svoje listine, odpozove Francija iz Rima uradnike svojega tamoš-ujega zastopništva. Angleži v Tibetn. Gyangtse, Tibet, 22. julija. Angle-žka tibetanska ekspedicija, ktero vodi polkovnik Younghusband, je dne 18. julija prekoračila ledeni gorski prelaz Karola, kteri je najvišji na cesti, ki vodi v Lhaso. Polkovnik je pričakoval, da se mu bodo Tibetanci trdo-vratneje upirali, teda tega niso storili Tibetanci so se umaknili in so streljali iz višin na Angleže, ne da bi koga ranili. Angleži so sedaj le še 92 milj oddaljeni od T*"m_ Zopet novi letalni stroj. John Holand, izumitelj po njemu imenovanega podvodnega čolna, naznanja, da je rešil problem za letanje po zraku brez pomoči plinovega mehurja. Ako mu zamoremo verovati, smemo biti tudi prepričani, da bo-demo kmalo zamogli letati po zianu. Letanje bode mnogo varneje nego vožnja z bicikljem. Letalni stroj tehta 26 funtov, ima dve peroti, kteri sta dolgi po 10 čevljev. Gonijo jib štiri kolesa. Letalni stroj izdelujejo od mino-lega decembra nadalje v delavnici G. Whitteja, 24 Morris St., Jersey City. White je izvrsten mehanik, kteri je izumil že mnogo koristnega. Model novega letalnega stroja je izgotovljen le peroti še niso gotove. Aparat je mogoče razložiti in shraniti v večji kovčeg. Vsi deli aparata, izimši peroti, so iz aluminija. White izdeluje sedaj peroti, dočim preizkušava Holland v Nevarku okostje peroti, ktero je izdelal iz bambusa. Kakor hitro bodo izdelane peroti, bode pričel Holland z preskuševalnim letanjem. On je popolnoma prepričan, da se mu bode letanje posrečilo. Letalni stroj je zgrajen po principu ptičjega leta; nja, toda ne po starej teoriji, da se zamore ptica dvigniti v zrak vsled mahanja z perotmi, temveč po principu plavanja po zraku. "Ptica nima v svojih perotili dovolj moči", izjavil je včeraj Mr. Holland, "da bi zamogla le dvajseti del svojega trupla dvigniti v zrak. Peroti potrebuje le v toliko, da zamore priti po zraku dalje, da zamore kvi-ško, ali pa navzdol j. Človek ima v svojih rokah in nogah dovolj moči, da zamore letati, kakor ptiea, ako ima potrebne peroti in ako zna z njimi krmiti. Ako je pa človek enkrat v zraku potem je letanje povsem lahko." Položaj v San Domingo in Hayti. Washington, 21. julija. Ameriški poslanik za republiko San Domingo je priposlal poročilo o položaju na ta-mošnjem otoku. V San Domingo vlada sedaj mir in poleg tega tudi ni pričakovati, da bi prišlo v kratkem do nemirov. To velja za vso republiko, izimši za okraj La Vega, kjer je nabral vstaš Perico 300 oboroženih privržencev. Tudi pristaši Jimineza v Monte Christi še ne mirujejo, kljub temu, da so nedavno sklenili z vlado mir. V Azui so se pripetili nemiri, ktere je pa general Sanchez zatrl. Tudi v Ci-bao je morala vlada zatreti nemire. Splošno se pa zatrjuje, da bode Ji-minez kmalo zopet pričel z vstajo. Jiminez je sedaj v Mavag-uez. Parnik v plamenu. Eastport, L. I., 21. julija. Daleč na morju videti je bilo včeraj oblak dima. S pomočjo daljnovida so dognali, da prihaja dim iz neke ladije. ktera gori kacih 30 milj daleč od obrežja. Ker se pa ladija vedno bolj od obrežja oddaljuje, so mornarji parnik naj-brže že ostavili, ali ga pa več ne morejo krmiti. Razne ladije, ktere so plule med obrežjem in gorečo ladijo, slednjej niso hoteli iti na pomoč, dasiravno je mogoče zelo potrebna. Na tisoče naselnikov Washington, 21. julija. Tajnik notranjih zadev, Ryan, imenoval je danes posebno komisijo, ktera bode vlekla srečke za delitev zemljišč med našel nike, kteri so se vknjižili kot take za bivšo indijansko rezervacijo Rosebud v So. Dakoti. Dosedaj so vknjižili 60,000 naselnikov, dasiravno imajo za razdelitev le 2500 posestev za razdelitev. Yankton, S. D., 20. jidija. Semkaj prihaja vedno več naselnikov. Do ponedeljka je bilo vknjižeaah že 33,000 naselnikov. Grand Forks, N. D., 20. julija. — Vlmjiževanje za naselbine na indi-janskej rezervaciji pri Devil's Lake se prične dne S. avgusta. Srečkanje se prične dne 6. septembra. Dve soprogi in jeden mož. Na pomolu parob rodne družbe White Star Line v New Yorku, prišlo je včeraj do prepira med dvema ženskama, kteri obe sta trdili, da sta soprogi Lemaha Osiela. Slednjega so zaprli radi bigamije. Njegova soproga št. 1 biva v Newarku, N. J., dočim je prišla soproga št. 2 ravnokar iz Londona, kjer jo je Osiel z dvoje otrok ostavil. Rojakom v Chicago, HL, in okolici priporočamo našega zastopnika Mr. Mohor Mladič a, 617 Centre Ave., Chicago, HL, kteri je pooblaščen fehirati naročnino u "Glas Na- POZOR ROJAKI! Sedaj je lepa priložnost cen6 in dobro potovati z najbrzimi parniki v staro domovino. Cena finim poštnim parnikom preko vode je $17.00, Cena brzoparnikom severonemikega Lloyda: KAISER WILHELM II., KRONPRINZ WILHELM in KAISER WILHELM DER GROSSE, j« preko vode samo $25.00. Cena splošnim francoskim parnikom je preko vode $17.00, izvzemši LA SAVO IE in LA LORRAINE, na kterih stane vožnja $20.00. Opozarjamo torej rojake, kteri želč potovati v staro domovino, da kmalu naznanijo imena in dopošljejo "aro" za parnik, da jim zagotovimo prostor na parniku, da ne zaostanejo, kakor se s" ?herni dan pri^ 4i rojakom, kteri ne poslušajo naših joukov. Cene parnikom preminjajo se jako pogosto, toraj bodite oprezni pri kupovanju voznjih listov. Vožnji listki so dobiti pri Frank Sakser, 109 Greenwich Street, New York, 1778 St. Clair Street, Cleveland, O. CENE SO VELJAVNE DO PREKLICA 30,000 predilcev namerava štrajkati. Fall River, Mass., 21. julija. Z 1510 proti 396 glasovom, so danes dele-gatje unije predilcev sklenili, dne 25. julija pričeti v vseh tukajšnjih predilnicah štrajkati, ker so tovarnarji sklenili vsem delaveem znižati plačo za 12V2%. Štrajkalo bode 30,000 delavcev. Indijanski glavar Lone Dog umrl. Poplar, Mont.., 21. julija. Semkaj je dospela vest o smrti in pogrebu glavarja John Lone Doga iz roda Mandin-Sioux-Indijancev. Glavar je bil slaven bojevnik, radi česar so ga njegovi rojaki z največjo žalostjo pokopali. Po njegove j želji, so truplo zarili v ameriško zastavo, ktero je dobil v Washingtonu kot član komisije Sious-Indijancev. Naraščaj mesta Chicago. Chicago, 111., 22. julija. Ravnokar je izšla naslovna knjiga chieaških prebivalcev. V Chicagu živi sedaj 2,241,000 prebivalcev. Tekom zadnjega leta se je prebivalstvo pomnožilo za 10,000 osob. Male novice. — W. W. Russell, ameriški poslanik v Bogoti, Colombia, je v Rock-ville, Md. nevarno obolel. — Pogodbenika F. Friday a v Schenectady, N. Y., je nekdo na tamoš-njem pokopališču napadel iri oropal. Na to ga je vstrelil, mu odvzel vse vrednostne stvari in neznano kam odšel. — Tafrmk Hay odpotoval je iz Washingtona v Lake Sunapee, N. H., kjer ostane do 1. oktobra. — Blizo Chenango Bridge, N. Y., je vlak Lackawanna železnice po vozil 25 letnega delavca Charles Kenyona. Bil je na mestu usmrten. — Blizu E m pori je, aKns., zadela sta skupaj dva tovorna vlaka. Štiri osobe so bile na mestu usmrtene. — Pri Saratogi, N. Y., je vlak Delaware & Hudson železnice povozil Louis Devineja iz New Yorka. Devine je smrtno ranjen. — Ekspresni vlak Chicago & Northwestern železnice je pri Stanwoodu, Iowa, skočil iz tira. Strojevodja in kurilec sta bila usmrtena. — V Raleigh, N. C., je požar razdejal tamošnji hotel Osborne. Škoda znaša $30.000. — Predsednikov tajnik W. Loeb, je v imenu Roosevelta čestital gospej J. J. Whitevej v Pawtueket, R. I., ker, je ravnokar povila svoje dvanajsto dete. Vseh dvanajstero otrok še živi* ____«L _______ _____________ ..................... . "GLAS NARODA" List slovenskih delavcev v Ameriki. (Urednik: Editor ZMAGOSLAV VALJ A VEC. Lastnik: Publisher: FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City. Na leto velja list za Ameriko . . . $3.00 J* pol leta............. 1.50 Za, Evropo, za vse leto ....... 4.50 " pol leta.......2.50 " četrt leta......1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve številki. "GLAS NARODA" iihaja vsaki dan iz-Vzemši nedelj in praznikov. »GLAS NARODA" ("Voice of the People") Issued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement. Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. De nar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. • Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika - Dopisom in pošiljatvam naredite naslov: "Glas Naroda" 109 Greenwich Street, New York City. Tsletom 3798 Cortland. Velika mesta r vročini. Vročina zadnjih dni nikakor ni bila tolika, kakoršno smo prejšnja leta doživeli, vendar je pa zadostovala, da je ljudem in živalim, kteri so prisiljeni delati, življenje kolikor mogoče Za zimo smo seveda ponekoliko preskrbljeni. Na razpolago imamo manj ali bolj toplo obleko, galoše so tudi prava dobrota, in ako posestniki premoga svoj pridelek ne podraže, zamoremo si eelo stanovanje pogreti. V vlakih in vozovih pouličnih železnic kakor tudi javnih poslopjih, je toplo in celo božjo besedo zamoremo poslušati pri toploti 70 stopinj Fahrenheita, kar se je pred par desetletji še smatralo grehom. Toda to je bilo potreba reformirati, kajti kadar ljudi eebo, gotovo nečejo biti pobožni in se v cerkvah — greti. V ostalem imamo pa |r> zimi v mestih izdatno boljši zrak, nego v poletju. Izdatno manj sredstev pa imamo proti vročini. V novejšem času se je sicer mnogo storilo, da se zamore človek ohladiti, toda vse je še premalo. Ako grade pri nas v New Yorku sredi najbolj obljudenih okrajev parke in ob obrežju takozvane hladilne pomole, je to zelo hvalevredno in pomenia več, nego zamoremo pričakovati od mestne uprave. Toda kaj nam koristi park kteri zadošča jedva tisoč ljudem, do-čim pride vanj najmanj 10,000, kakor peč segretih ljudij. Isto velja tudi o hladilnih ]>omolih. Vse klopi so ob večerih zasedene in ostali prostor je napolnjen z množico, ktera mora neprestano hoditi, provzročati prah in poditi po zraku vsakovrstne bacile. V vseh javnih prostorih imamo električna puhala, o kterih se napačno sodi, da izboljšajo zrak. V resnici pa le /.menajo pokvarjen zrak, kajti čisti zrak ne prihaja od nikjer. Tudi zračenje sob niti malo ne pomaga, kajti zrak, kteri prihaja skozi okna v stanovanja v gostonasseljenih okrajih je itak okužen. In take razmere postajajo vedno slabeje, kajti kjer koli po-dero kako nizko hišo, zgrade takoj na to po (i do 8 nadstropij visoko, da zamore tako v njej stanovati več ljudi. Z ozirom na obleko smo v novejšem Času bolj preskrbljeni, nego preje, kajti po ulicah hodimo lahko le v hlačah in srajcah, vendar pa smo še zelo oddaljeni od pametnih "divjakov". Jedi no, kar nam v vročini najbolj ipoma-jra je vodovod. Ako pomislimo, da pred 40 leti te dobrote še ni bilo, Kamoremo upati, da se v tem oziru v bodoče se mnogo stori. Izvirna poročila iz Ljublfane. r — V Ljubljani, dne 11. julija. Ne vemo, kaj si je mislil ljutomerski dekan Jurkovič, da se je tudi on izneveril slovenskemu narodu. Ni zadosti, da nam je napravil narodno sramoto celjski opat Ogradi in da nas je v narodni borbi v Šoštanju zapustil tamošnji župnik Oovedič, moral se je jima pridružiti še tretji, a to je ljutomerski župnik Jurkovič. Lep in prijazen je trg LjutomeT. Njegova okolica štejeTOOO Slovencev in le kakih 50 Nemcev in nemčurjev živi v Ljutomeru. Trg leži na iztočni strani slavnih ljutomerskih goric, a gori proti severu, proti Radgoni ob Muri, kamor segajo še Slovenci na Štajerskem, razprostira se bogata murska ravan. In tu v Ljutomeru so gospodarji Nemci, kteri imajo tržko občino v rokah. V Ljutomeru je deka jaija, da slovenska cerkev. in dekan, Slovenec Jurkovič, se je združil z ljutomerskimi nemčurji. V Ljutomeru so imeli birmo. Bila je navada od pamtiveka. da se ob takih prilikah prirejajo slavuosti. Narod stori vse, kako bi dostojneje sprejel škofa, ko prihaja birmat nedolžno deco. Postavljajo se slavoloki s primernimi napisi, razobešajo si zastave in staro pravico ima slovenska troboj-nica, da plapola z vrha cerkvenega zvonika, da jo vidi zadnji župljan v svojo vas. Tako je tudi od nekdaj ob cerkvenih slavnostih plapolala slovenska trobojnica z zvonika ljutomerske dekanijske cerkve. Letos pa je odredil dekan Jurkovič, da slovenska zastava ni smela vihrati z ljutomerskega zvonika. Obljubil je to dekan ljutomerskim Nemcem. Sreča je bila, da so to zadnji dan izvedeli Slovenci. V Cezanjevcih in na Kamenščaku, v dveh vaseh pred Ljutomerom, skozi kteri prihaja škof v trg, postavili so Slovenci dva velika slavoloka. Ko pa so slišali, da slovenska zastava ne bo visela na ljutomerskem zvoniku, podrli so slovenski fantje oba slavoloka v Cezanjevcih in na Kamenščaku in so sklenili, da se birmanske slavnosti ne udeleže. Slovenske matere, ktere prodajajo zelenjavo, niso hotele dekanu dati zelenjave. Cerkveni pevci so rekli, da ne po jo v cerkvi, in možje so odločno odklonili vabilo na obed. Slovenci so dejali: dekan naj sam z ljutomerskimi Nemci praznuje birmo. Škof je prihajal iz Maribora. Približeval se je Ljutomeru in lahko si mislite, kako mu je bilo pri srcu, ko ni nikjer videl slavoloka in ko ni videl ljudi, kteri bi ga pričakovali in pozdravljali. Prišel je v trg, na trgu nič ljudi, le ljutomerski župan, "Nemec" notar Thurn, kteri je bil rojen na Kranjskem, pozdravil je škofa seveda v nemškem jeziku v imenu trga. Rekel je ta notarček, da pozdravlja škofa v imenu "nemško-prijaznega trua Ljutomera." O ti domišljija! Ker je trg v nemških rokah, zato pravi župan, da je ta slovenski trg Ncmcem prijazen. Po sprejemu je šel škof v cerkev, kjer se je vršilo birmanje. Navada je, da se zvoni, kadar gre škof v cerkev. Ali ljutomerski zvonovi so molčali. Škof je bil že v cerkvi, fantje so bili v zvoniku, a niso hoteli zvoniti. Lahko si mislite, v kakih škripcih je bil dekan. Poslal je "pobožne" fante zvonit, ali v tem Času se je zgodilo nekaj posebnega. Z ljutomerskega zvonika se je prikazala velika slovenska zastava. Fantje so jo razobesili in so zagrozili vsakomur, kdor bi prišel v zvonik in jo hotel odstraniti, da ga vržejo skozi line na sredi ljutomerskega trga. Rekli so, slovenska zastava ima jedina pravico v Ljutomeru in, ako je ne mara dekan, bodi ga zato sram pred celim svetom. Da se je to moglo zga, ker ista nasprotuje njegovemu naj-notranjemu bitstvu, ker ista — na kratko rečeno, — ni prikladna za Azija te. Avktor pojasnuje trgovinske momente. radi kterih mora Evropa čuvati svoj ugled. A sredstvo za to bo zmaga Rusije, če tudi bo ista možna še le po trdem boju. Zma<*a Rusije prepreči, da domišljavost Japonske ne vzdrami neštetih milijonov iz apa-tije do nevarnega fanatizma. Vsaki prav misleči Evropejec mora torej želeti zmago Rusije. Kajti poraz Rusije, bi pomenjal uničenje evropskega ugleda na Iztoku. In tista Anglija, ki je nahujskala Japonsko v to vojno, bi občutila to na lastnem životu. Nje današnja zaveznica, Japonska, bi po zmagi postala sovražnica Anglije v — Indiji. Žolta nevarnost obstoji vzlic vsem dementijem japonskih diplomatov. Tejra ni smeti dovoliti, da bi Japonska zapalila svet v namen, da bi mogla kuhati svojo juho ob tem groznem požaru. Najtrdneja obramba proti vseazijatskemn gibanju je velikanska ruska država. Tu se Schwer obrača jako srečno proti očitanjem od strani Anglije, češ, da je Rusija agresivna. Ce je smela Anarlija oropati Bure za njihovo deželo, ktero so pojili z lastno krvjo — in sicer jim jo je ugrabila le v poželjivosti po zlatih rudnikih — zakaj ne bi smela Rusija zaposesti dežele (Mandžurije), ki bi bila pod kitajskim gospodstvom popolnoma od-revenela, dočim je pod ruskim go-spod&tvom v malo letih najlepše pro-cvela. Avktor dokazuje s konkretnimi, neovržnimi podatki ta proč vit Mandžurije- Rusiji ni zamere, ako se ob notorični nesolidnosti in nepoštenosti japonskega trgovca in industrijalca upira proti temu, da bi Japan mogel svobodno in brez vsake kontrole uvažati svoje blago v Mandžurijo. Na drugi strani pa si Japonci najtrdovratneje prizadevajo, da bi vse evropske trgovske hiše iztisnili iz Jnnonske. Za-se pa reklamirajo pravico do ustanovljenja japonskih tvrdk po vsej Aziji, Evropi in Ameriki. rako umevajo Japonci reciprociteto. Schwer dokazuje dalje, da Rusi na okrajnem Iztoku nikakor niso sovražni trgovinskim prizadevanjem dru-:ih narodov, dokaz temu je, da so največja trgovinska podjetja od Port Arthurja do Vladivostoka v nemških rokah. Potem zavrača Schwer kričanje amerikanskih novin proti ruski upravi v Mandžuru, češ, da je nazadnjaška, korampirana. No, dejstva go--ore proti tej trditvi. Mandžurija se ;e pod rusko upravo nepričakovano povzdignila gospodarski. Tu se niso gradile Potemkinove vasi, ampak solidna, krasna, cvetoča Slovensko podporno društvo sv. Jožefa št. "17, J. S. K. J., v Aldridge. Mont., bode imelo svoje glavno zborovanje in volitev novega odbora dne 14. avgusta 1904. Seje omenjenega dne se naj blagovolijo udeležiti vsi člani iz Aldridge in iz Horra. Ako ne, zapadejo po pravilih določeno kazen. — Tem potom opominjam društvenike, da poravnajo svoj dolg pravočasno, da napravi I. tajnik celoletni račun. Društveniki, stanujoči oddaljeno od Aldridge, naj se pismeno obrnejo do L tajnika. Odbor. Kranjsko slovensko katoliška Pošiljam denarje v stan domovino najceneje in najhitreje ter sem v zvezi z gosp. Fr. Sakser jem v New Yorku. Za obilen obisk se priporoča MATH. GRAHEK lastni tvo svete Barbare v Forest City, Penna intorporirano 31. januarja TJ02 t PeniisyJranyL ODBORNIKI: Prevodnik: Josip Zalar, P. O. Bos: 547, rorest City, Pa, Podpredsednik: Josip Žid an, P. O. Box 478, Forest City, P% I. tajnik: Ivan Telban, P. O. Box 607, Forest City, Po. IL tajnik: Ivan Žigan, P. O. Box 575, Forest City, Pa. Blagajnik: Maktin ilunič, P. O. Box 537, Forest City, Pa> gospodarski in računski odbor : Josip Bctciheli star. P. O. Box 591, Forest City, P* Anton Oven, P. O. Box 537, Forest City, Pa-Ivan Osalin, P. O, Box 492, Forest City, Pa. Josip Gobsnc, P. O. Box 569, Forest City, Pa POROTNI ODBORs josip Bucinfli ml., P. O. Box 591, Forest City, fr Karol Zalar, P. O. Box 28, Forest City, Pa„ y Ivan Opeka, P O. Box 626, Forest City, Pa. Peimož llatos, P. O. Box 652, Forest City, Pa Dopis! naj se pošiljajo I. tajniku: tout City, Pa. John Telban, P. O. Bos 60\ DruStveno glasilo je "Glas Narodi. NAZNANILO. Slovencem in Hrvatom v Rock Spri nas, Wyo„ in okolici priporočam v obilen obisk T FRONTEN AC, KANS, in okolici je moj zastopnik Mr. Leopold Krushitc. Imenovani gospod deluje im tnnoffo let z menoj in sva vedno r najlepšem soglasju, zate ira rojakom toplo priporočam. Fr Sakser. Ali hočete potovati v Evropo? N. JOHNSON, 40 Second St., HiWkei, N. J., potrebuje močne može, kteri se lakko na Nemškt vszijs ia za to delaj« aa "arnika. Vsakdo maj prid« za potovanj« pripravljen. iST POZOR ROJAKI! Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagiy 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sea otvoril novo urejeni saloon pri ^Triglavu" 617 So. Center Ave., blizu 19. ulice, kjer točim pristno uležanr „ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, najbolj a vina in dišeče cigare, so pri meni na razpolago. Nadalje jc vsakemu v zabavo na razp olago do bro urejeno keglišče in igraln* miza (pool table). Ker si hočem pridobiti naklonje nost rojakov, gledal bodem v prvef vrsti za točno in solidno postrežbe^ Vsak potujoči Slovenec dobrodošel? Končno priporočam ožjim rojakoift da me blagovolijo vsčkrat počastil; s svojim obiskom! Mohor Mladič. 617 So. Center Av., blizo 19. nI* CHICAGO, ILLINOIS, T*|«p|»m * itw ttmsa v kterem vedno točim sveže Scklitz. Milwaukee pivo, dobra kalifornijska vina in izvrstni whiskey, ter prodajam dobre smodke. S spoštovanjem JOS. DEMSHAE. hlrmk rohn*«. ww. "GLAS NARODA" prodaja po 1 test številko: - Anton Bobek. poslovodja podružnic* Frank Saks«t. 1778 St. Clair Su Cleveland, Ohio. John 8 u s t a r i i i . 1208 N. C«a- tro S L, Joliet, HL Frank Gabrenja. Sli Pow«r 81.. Johnstown. Pa. Frank A. Bandek. Ifilwaukeo. Wi«. m v j zaslužene denarje je naj-Tp7Un bolje sigurno domu I ||a>ltU poslati iu to ti preskrbi Fr. Sakser, 109 Gresnwich Street, New York Hath. Grahek, 1201—1203 0or. Moaa in Santa Pee Av«., PUEBLO, COLOBADO, priporoča slovenskemu in hrvatskemu občinstvu svojo veliko zalogo moŽkih oblek in obuval vsake vr ste, kakor tudi svojo bogato zalog« pcerijsta Map in železnine; v zalogi ima tudi Tri aerjevo grenko vino. GOTOVE denarje najcereje ku pil pri F. SAKSERTU 109 Greenwich St., New York Resnica je da je največja nesreča v A-merika za človeki — l>olo-zen. Ako je človek bolan neinore delati, in če ne dela neraore zaslužiti niti toliko, kolikor mu je potrebno za življenje, s čem pa more svojim, dragim, kateri so ostali v starem kraju pomagati ? jo človek bolan — more so zdraviti. Najhujše se mu pa godi, ko je bolan in svojo bolezen neiskušenem zdravniku toži, namesto da se takoj obrne na najbolšega zdravnika, kateri j aniči z svojo učenostjo, da ga če gotova in popolnoma ozdraviti. ZIj it o rojaki Slovenci kadar ste bolni ali potrebujete zdravniške pomoči — poslušajte nas, ker mi Vam o Vaše dobro priporočamo, da se obrneto na najbolšega zdravnika v Ameriki, in to je : Prof. Dr. E. C. COLLINS, iz vseučilišča v New Yorku, in to zato, ker je on jedini zdravnik kateri jamči za popolno ozdravljenje vseh bolesti brez da Vas osebno pregleda, ker njemo zadostuje, ako mo Vašo bolezen pismeno opiSete. Citajtef Nekoliko najnovejših zahval skaterimi se naši rojaki zah-valujejo da so popolnoma ozdraveli. Dragi gospod Profesor ! V začetki moje bolezni hut mras meje stresu, večkrat potem pa huda vročina in bolela me je glava, noge i roke, napetost v trebuhu in nejsem mogu hodit. Imel sem 3 zdrav nike in nič mi neso mogli po-Revmatizem in magat. Potem se obrnem na Vas dr. ^ bolezen želodca Collins in poslali ste mi 2 krat zdra-OZdravlena. vila in zdaj sem popolnomu zdrav. Toraj seVam srčno zahvalim zatoTa °zuraujena. velko dobroto. Usem Slovenci mojim rojaki bom govoru da ste Vi nar bolši zdravnik u celi Ameriki in da ste zdravnik uperve vrste in Vam ostanem hvaležen dokler bom na svetu živel. Maik Strah, 69 ArimOnt St. Massillon, O. Walnut Lake, Ark. Zdej jest Anton Stamfel Vam dam M ari a Sk ušek, vejdit da sem ozdravel in da se po- Box 67, polnoma Čutim zdrav. Ko sem za- Homesteao, Pa. čel Vaša zdravila rabiti, takoj sem zdra vel. Vsakem od mojeh rojakov in prijateljev Vas čem priporočati in Vam ostanem hvaležen kakor svojem največjem dobrotniku. Anton Stamfel. Prof. Collinsjamci za popolno ozdravljenje vseh bolesti : Kakor bolest i na plučah, prsih, želodcu, čre-vah, jetrah, mehurju, ledvicah, srcu, grlu, nervoznost v glavi, kašelj, mrzlica, prehlajenje, revmatizem, prelivanje krvi, otekle noge ali telo, vodenico, bolečine v križu, zlato žilo (hemeroide), onemoglost pri spolskem občevanju, izpadanje las, tifus, lešaj, tečenje iz ušes ali oči, gluhost, slepost, raka, hraste, garje in rane, šumenje v ušesih, ženske notranje bolesti, nepravilno prebavanje želodca kakor vse ostale notranje in zunanje bolesti. Prof. Collins je jedini kateri popolnoma ozdravi sušico in sifilis kakor tudi vse Spolske bolezni pri možkih in ženskah. Ni bolnika, katerega nebi Prof. Oollins naj si dede od katere spolske bolezni zmiraj, ozdravil. Zato. ako bolujete na kateri bolezni smeraj, točno opiSito isto v maternem jeriku in adresujte na PROF. Dr. E. C. COLLINS, 140 W. 34tli St., NEW YORK. Prof. Collins Vam če poslati zdravila, po katerih se gotoo popolnoma ozdravite in se bolezen gotovo nigdar več ne povrne. Maik Guštin, Box 37, Soudan, Minn. ________ Jugoslovanska Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. S^dež v ELY, MINNESOTA« URADNIKI: / Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. B<& 303, Ely, Minn. Podpredsednik' JOHN KERŽISNIK, Pf O. Box 138, Federal, Pa. L tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn. II. tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calumet, Mieh. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box£05, Ely, Minn. NADZOR"^: JOSIP PERKO, *795 St. Clair St., Ole eland, Ohio. IVAN GERM, 11 u3 Cherry Alfey, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 4S24 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box 1056, Ely, Minn. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Geo. L. Brozich, Ely, Minn., po svojem zastopniku ih nobenem drugem. Dermrne pošiljatve naj se pošiljajo blagajniku: Ivan Govže, P. O. Box 105, Ely, Minn., in po svojem zastopniku. Društvene glasilo je: "GLAS NARODA". Vabilo na naročbo. Ker v kratkem poteče prva polovica leta, prosimo vse one gg. naročnike, kterim s tem časom poteče naročnina, da jo blagovolijo kmalo do poslati. — Vsakdanja izdaja nam napravlja ebilo itroškov in zato menimo, da ne delamo nikomur preglavice, ako prosimo ca točno plačevanje naročnine. "Glas Naroda" velja kot dnevnik: za vse leto...................|3.00 za pol leta................... $1.50 ea četrt leta.................$0.75 "Glas Naroda" donaša vedno najhitreje dnevne novosti, kakor i one iz stare domovine; tam smo si naprosili stalnega dopisnika, kar tudi prouzro-ča večje stroške. "Glas Naroda" je dobiti po 1 ct. itevilka in kdo rojakov gz želi razprodaj ati, naj se oglasi, da mn ga odpošiljam«. Upravništve "Glasa Naroda". Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. Huda kramarica. Mnrija Sontige-nova je prišla v Ljubljano prodajat milo in si v to svrho postavila lopo na Cesarja Jožefa trgu. Dne 7. julija ji j«> šel "kšeft" slabo in to jo je u jezilo, da je začela po lopi tako razgrajati in ljudi zmerjati, da ji je mo-l .ila p»>li«-i.ja za nekaj časa jezo ohladiti. Nesreča. Dne 7. julija dopoludne je konj posest nice Marije Zajce ve iz Šmartnegn, ko je peljala v Ljubljano mleko, na Martinovi cesti povozil 8S-letnega mestnega ubožca Ivana Pez-dirja in ga smrtnonevarno ranil. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. ŠTAJERSKE NOVICE. Silna toča je dne 3. julija okolu St. Petra nad Mariborom pobila na poljih jt*lno tretjino. Samomor grobokopa. V Šmart nem na Pohorja si je 7. britvijo prereza! žile med lakti na obeh straneh mrliški ogleda in grobokop Jakob Pliber-šek, po domače Orowov Jakec. Našli so Lra mrtvega za mrtvašnico. Iz Škal: V nedeljo, dne 3. julija proti 11. uri zvečer je strela udarila v župnijsko gospodarsko poslopje in uničila vso zalogo žita in krme; ostal je le hlev, ki je bil obokan, zato so mogli še rešiti tudi vso živino; k sreči se tudi izmed ljudi ni nihče ponesre- PRIMORSKE NOVICE. Trojni umor. \ Cmaku se je odpuščeni uraščinski oskrbnik Amigoni s svojo ženo in 171etno hčerko zastrupil z ogljenčevo kislino. Otrok z dvema glavama. Žena Iv. Skorjana v Oltri pri Kopru je 4. julija porodila dobro razvito dete moškega ~i}M>la z dvema glavama. Dete, ki je premikalo usta in oči na obeh glavah, je živelo šest ur. Med domačimi in laškimi delavci v Barkovljah pri Trstu je prišlo dne 4. julija po prerekanju radi tega, da prihaja k nam vedno več laških delavcev. Neki Lah je hitro potegnil nož, ter napadel ž njim nekega do-čma. Ta je pobegnil. Lah je tekel za njim. Pred gostilno Kocijančičevo je zadel pollkerski kozarec za pivo •'• \ fdavo. Padel je z razbito čre-pinjo nezav^ten na tla. Ranjen je nevarno. Zaprli so nekega tovariša nje- govega, ker je šel s sekiro nad domačine, ranitelj pa je baje neki Prašelj s Kontovelja, kterega so tudi prijeli. Slepar. Dne 5. maja so bili aretirali v Gorici 3Gletnega R. G. Maverja iz Tomešvara, ko je prosil na policiji dovoljenja, da sme igrati na kitaro, ker je imel dokumente ponarejene. Po prestani kazni so ga pridržali v zaporu ter se informirali o njem. Zvedelo se je, da je bil Maver uradnik v ogrskem ministerstvu pri fiinanei ter da je star slepar. Ponarejal je akte, dokumente, ter bil kaznovan že nad pet let ječe, potem je ponarejal kupone rasnih bank za znatne zneske. Iskala ga je ogrska policija; sedaj pa so ga konečno našli. Rop v cerkvi. S Katinnre nad Trotom se poroča: V noči od G.—7. ju-lija so okradli župno cerkev na Kati-uari. Odnesli so malo monstranco, ti-borij in nekaj zlatnine. Prišli so skozi okno. Vrata so odpirali s ponarejenimi ključi, a ni šlo. Cerkev je na samem. sicer pri glavni cesti, a kaj pomaga, ko ni nikake policije. Tatvina v Podbrdu. Neznani tatovi so bili udrli v prodajlanico Munihovo v Podbrdu. Ukradli so 600 K ter raznega blaga, potem pa jo odkurili. Zraven prodajalnice je spal hlapec za varuha, ali se niti zbudil ni, ko so kradli. To je že tretja tatvina v tej prodajalnici v krtakem času. KOROŠKE NOVICE. Letošnje jesenske vojaške vaje se vrše zopet na Koroškem in sicer ob koruSko-laški meji, kar gotovo ni brez vsakega pomena, ako uvažujeino, kar se godi onstran meje. Sicer pa vsak i^osportar čuva svojo zemljo, akoravno živi s sosedi v prijateljstvu. Tako tudi Avstrija pomnoži svojo mornarico in v trdnjavicah ob laški meji je nastanila i-edne posadke. To sicer ni nič izrednega, pač pa kaže, da polen-tarjem ne smemo preveč zaupati. . .Družbo trgovcev deklet so prijeli na celovškem kolodvoru. "Trgovci" so imeli seboj petnajst deklet. Dekleta so odposlali v njihovo domovino 'trgovce* pa v zapor.. HRVATSKE NOVICE. "Hrvatstvo", glasilo takozvanih "furtimašev", noče pripoznati slovenske zemlje. Nedavno je pisalo o tirolskih gozdih v Švici (Tivolski yr>zd in restavracija "Švicarija" v Ljubljani), sedaj pa poroča o požaru 1' u Dornau-n kod Sachsenfelda 'dasi so vsi slovenski listi poročali, da je bil požar v Trnovi, a ne pri Žalcu, temuč na Gomilskem. Društvo hrvatskih učiteljic se je ustanovilo v Zagrebu. Društvo si namerava tudi zgraditi dom za učiteljice. Na ustanovnem shodu se je razpravi jaloludi o možitvi učiteljic. Štrajk ? Uslužbenci pri zagreb-š-kem tramvaju so izročili vodstvu celo vrsto zahtev ter baje ostavijo delo, ako se jim zahteve ne izpolnijo. Društvo hrvatskih časnikarjev se je ustanovilo v Zagrebu. Zaradi hrvatske zastave, ki jo je razobesila neka ladjiea v Zadru, je italijanska fakinaža naskočila dejansko kapitana in potnike. Hrvaščina pri poštah v Dalmaciji. Trgovinsko ministerstvo je odredilo, da se morajo vse knjige v poštnem promet u v Dalmaciji prevesti v hrvaščino. Ta naloga se je poverila poštnemu tajniku L. Klančiču. BALKANSKE NOVOSTI. Belgrad. Iz Stare Srbije prihajajo zelo vznemirljiva poročila o izgredih Albancev napram kristjanom. V vasi Klinovac so požgali vse niše ter streljali na srbsko mejno stražo. Sofija. Mmisierski predsednik Pe trov je izjavil, da so vse vesti in kombinacije, ki se trosijo zadnji čas o ta-kozvani balkanski zvezi, neosnovane Bolgarski odnošaji napram Srbiji temeljijo na čisti gospodarski podlagi. Do političnega sbliževanja je še velik korak. Kombinacija o zbliževanju s Črno goro pa bi ne bila utemeljena ne iz gospodarskega, ne iz političnega ozira. Carigrad. Vesti o naraščajoči lakoti v okraju Ohrida niso resnične ali pa so vsaj zelo pretirane. Res je pa. da vlada v pokrajinah okraja mo-nastirskega pomanjkanje, vsled česar napravita civilna agenta v dotične kraje še te dni inšpecijsko potovanje ter odredita vse potrebno, da se bedi odpomore. Belgrad. Odkar je prišla iz Srbije četa na turška tla ter bila pri Kuma-novu vničena, obrača Turčija na mejo vso pozornost. V okraju Priština je zgradila štiri mejne stražnice ter napravlja tudi nove komunikacije do časni, in tuko se stori le malo, razen popivanja in kradnje, v kterih stvareh so zelo pridni. Plemiči ki jih 43,000 so vedno nezadovol," d med seboj, poslužujejo se vedno zvijač in sleparij, vsled česar mora biti vsak, ki stopi ž njimi v kako dotiko. zelo previden." — Baje se današnji Madjari še vedno v marsičem trdno drže navad svojih pradedov. 36.000 K vredna zbirka poštnih znamk je zgorela v Budimpešti nekemu Enderszu. Štrajk poljskih delavcev. V Szi-getvaru so na obširnih posestvih grofa Andrassvja vsi delavci vstavili delo. Srbski denar na Dunaju. Na Dunaj so pripeljali iz Belgrada 1,100,000 petdinarskih komadov, da se prekuje na nje podoba kralja Petra. Zaplenjen samostanski liker. Iz Francije v Tarragono izselivši seKar-tuzijanei so mislili, da bod^še nadalje preplavljali Franeijo »jEBe&mi li-keri. Francoska vlada p& kar na meji zaplenila 500 zabojev kartuzijanskega likerja. Sistiraao je predavanje na vseh 3 posvetnih fakultetah inom^ške^a vse- Zmrznil je v vteSp^^Rrl nik Froner. Ljndožrci. V pokrajini Kongo (Afrika) so domačini plemena Ban dja naskočili^ 15 mož b m ječ o belgijsko stražo. Štiri vojake so ubili, med njimi tudi častnika, jih razkosali ter pojedli. Eden vojak jim je všel ter pribežal povedat gr-jzno vest v bližnjo postajo, od koder je takoj odšlo 200 vojakov, da kanibale kaznujejo. Oskrnmba mrličev. V Meiderichu pri Berolinu so zaprli grobarja in njegova sinova,ker so vse boljše krste zopet izkopavali ter jih prodajali nazaj založnikom, m ."Vvece pa brez krste zagrebli. Nemški nacijonalec 60,000 K ukradel. V mestu Sternbergu na Morav-skem je nemška hranilnica, v kteri je bil za višjega knjigovodjo nastavljen Anton R uss. velik Teuton ter takore-koč kolovodja nemške stranke. Pred nekaterimi dnevi se je pa našlo, da je ta veliki Nemec často nesramno kradel. Dosedaj se je izkazalo, da manjka 60,000 K, pa še preiskavanja niso končana. Russ jo je popihal. Vidi se iz vedno ponavljajočih enakih slučajev, da med Nemci poštenost, ni ena prvih lastnosti. kje je prank černevšek doma iz Ljubnega pri Mozirju, Štajersko? Zanj bi rad zvedel njegov prijatelj: ANTON CMOK, 483 Virginia St., Milwaukee, Wis. .(22-7) AVSTRIJSKO AMERIŠKA ČRTA Telia le $22.50 iz New Yorka do TRSTA ali REKE, iz New Yorka ? Zagreb " " Belofar tretaije pan i ker. T New Yerk m feepeli: Aurania 21. julija ij Liverpoola z 651 potniki. Deepeti ima)«: Bulgaria iz Hamburga. Amsteldy iz Antwerpena. New York iz Southanmptona. Lucania iz Liverpoola. Moltke iz Bremena. La Bretagne iz Havre. Arabic iz Liverpoola. Vaderland iz Antwerpena. Anchoria iz Glasgowa. Bremen iz Bremena. Rotterdam iz Rotterdama. •iyljuli ae: Cedric 22. julija v Liverpool. Odpljnli Me: Waldersee 23. julija v Hamburg. Etruria 23. julija v Liverpool. B^inland 23. julija v Antwerpen. St. Louis 23. julija v Southampton. Kronprinz Wilhelm 26. julija v Bremen. Aurania 26. julija v Liverpool. Oceanic 27. julija v Liverpool. Moltke 28. julija v Hamburg. Frie&ridyter iTrosse 28. julija v Bremenili^ La Bretagne 28. julija v Havre. Laurentian 28. julija v Glasgow. Arabie 29. julija v Liverpool. New York 30 .julija v Southampton. Vaderland 30. julija v Antwerpen. Lucania 30. julija v Liverpool. Bulgaria 30. julija v Hamburg. Anchoria 30. julija v Glasgow.. it it a tt (( u »< «t " "Osek . . " " Karlorec . " " Zemun . " " Mitrovico $24.15, 24.35, 25.60, 23.75, 26.40, 26.50, št £ 99 8 parnikom TLI kteri odpljnje iz New Yorka V SOBOTO DNE 30. JULIJA 1904. C. B. Richard & Go., generalni agentje, 31 Broadway, New York:. CUNARD LINE PARINIKI PLJUJBJO MED TRSTOM, REKOJNJIEW YORKOM. PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KROVU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA RAZREDA. od pljuje iz New Yorka dne 2. avgnsta 1904. odpljnje iz New Yorka dne 16. avg. 1904. od pljuje iz New Yorka dne 30. avg. 1904. ULTONIA, SLA VOS IA in PANN0NIA so parniki na dva vijaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postrežena. Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentje in The Cunard Steamship Co., Ltd., 29 Broadwav. New York. 126 State St.. Boston. 67 Dearborn St., Chicago, £7 JXL Frank Sakser^ 109 Greenwich Street., New York USTANOVLJENO LETA 1893. t> a USTANOVLJENO LETA 1893, pošiljam najceneje in najhitreje v staro do* movlno. Milijone kron pošljem vsako leto Slovencem in Hrvatom domu in ni čuti glasu o nepravilnosti! Kaka vsled slabo pisanih naslovov in pošt. DENARJE redka pomota se pa dogodi Sedaj pošljem lOO kron $20 in 1« centov poštarine, bodisi da kdo pošlje $5 ali $500. PAR0BR0DNE LISTKE New York in naš mož ga počaka na postaji, odredi vse potrebno glede prtljage in dovede pot-uika v soliden in cen hotel. Ako kdo sam pride v New York na kako železniško postajo in se ne ve kam obrniti, naj grč na postajo k telefonu in pokliče 3795 Cortlandt, ali connect three seven nine five Cortlandt in potem se z nami slovenski pogovori ter pridemo ponj. Za telet .n se plača 25 centov in prihrani dolarje. To je zelo važnol Z veleštovanjem FRANK SAKSER, prodajam po izvirnih cenab in potnikom kolikor mogoče olajšam trud in skrbi. Vsakdo naj mi javi, po kterej železnici in kedaj pride v 109 GREENWICH ST., NEW YORK, IV. V- Vsakdo naj pazi na hišno številko 109 in se naj ne pusti pregovoriti, da je druga številka vse eno. V tem obstoji zvijača in mnogokrat prevara. Telefont 3795 Cortlandt Telefona 3795 Cortlandt Luteranci. Historičen roman. Spisal A. Koder. (Dalje.) "O ti konjski lila j, o ti preljubi Oorifek, kaj smo mi tu mi? Pa tako prevzetni in ošasni kakor vrabec v polnem prosu! Lejtes, lejtes, ienta! Še pozdrava nimaš, ti šmarni romar, za svojega znanca smolca, ki ti je vendar že semtertja Čevlje zakrpal, ked&r sta ti palec in šantava peta na beli dan pogledovala.'' Tako je vzkliknol videzno ne vol jen čevljar ter svojega tovariša objedal in obiral, ko ga je spoznal, videč ga razoglavegn pobirati šilo. "Molči, za pet Kriščevih ran, Kriškar, lepo te prosim", šepne potem bled in prestrašen Goriček in s šilom vred tudi svojo polno kupico žganja tovarišu poda. "Ta pa ta, gTeje kakor peklenščko-vo olje in grenek je kakor sama Čme-rika", odgovarja čevljarček, ko izprazni knpo in svoj suh in ščetinast obraz tako silovito kremži in razte-gnje, da je Gorička skoro strah. "To ti povem prijatelj", nadaljuje čevljar, "ko bi te proklete luterance ki nam vero pačijo in se za mejami ženijo kakor zajci, pomočil v sod ta-kovega žganja, in se povrh nekaj šentjanževih rož in jerebike primešal, belila bi se jim koža, da bi lahko biče pletli iz nje in vse hudiče celo iz pekla z njimi pregnali, kar bi bilo za nas grešne katoličane precejšnje vrednosti," Jezile so te nagajive besede Gori-Čka, da je jezik skrivaje grizel in pristava! potem: "Kriškar, rečem Fi. drži jezik za zobmi; poznaš me, jaz nisem hudoben človek. Pil bodeš kakor mavrica, če ubogaš, ako ne —" Razsrdil je poslednji stavek jezno-ritega čevljarčka, posebno ker je že dolgo Časa Gorička zaradi istega dolga na piki imel. Da bi se ga on bal — tega ne. "Robida ti oglojena luterska, kdo pravi naj molčim, in pa tebi T Veš, če hoče Kriškar, še nocoj visiš kakor strašilo na zelnika ondi na jablano vej krozulji; pa noče, in vesel bodi zaradi tega. Če te pa to žganje peče in ti ga je žal, vrnem ti ga trikrat toliko samo tiste dolžne grože mi plačaj, sraka ti lačna!" Te srdite besede vzamejo Goričku zadnji pogum, s kterim je hotel opla-šiti prej nagajivega tovariša. K tovarišu se torej pomakne in pravi proseče: "Ne jezi se, kakor gad, saj ti nikdo na rep ne stopa. Rajši svoje strupene zobe nazaj potegni in ne izdajaj me, prijatelj; saj se še oba lahko kdaj iz ene sklede najeva. Nihče ne ve, kdo ga more še po hrbtu popraskati, ko mu lastna roka odreče." Goričkova pohlevnost je nekoliko utolažila jeznega čevljarja, a njegov prirojeni hudobni dovtip je stoprav vzbudila in mu dala dušek. "Po črevih nam bode piskalo zdaj nam vsem luterancem, kakor navlašč potem: "Saj si slišal Goriček, kakove ukaze je sodnik Kramar v deželo poslali" "Kaj bom slišal, nič nisem slišal jaz, kaj meni mari luteranci T" zagovarja se Goriček, hoteč zakriti svojo zad regn. "Torej si tudi ti izmed tistih, ki so v Cerkljah zborovali in neki sklenoli Knaflja za luteranskega škofa izvoliti, mene pa naprositi, naj mu takove žrevlje naredim, da bode v njih kakor Torklja gore preskakoval, kadar mu bode Km mar s svojimi biriči za petami", norčuje se čevljarček. "Brez šale prijatelj, ti me poznaš po obrazu, kakor ježa po ščetinah, da sem pravi krščanski človek in da sovražim Knaflja kakor sedem naglavnih grehov. Govori torej, če veš kaj o Kramarju in o tistem zboru ali kali!" "Kaj si mar v duplu spal gori v Črnem grabnu kakor polh, da ne veš, kar ves okraj ve in o istih petsto srebrnjakih govori, ktere je Kramar na Knašjevo glavo razpisal T Prokleto mastni bi bili ti novci, če tudi .Tude-ževi, nič ne de, in prilegli bi se želodcu kakor lovskemu psu klobasa, ko bi vedel človek, kje tiči tista krivo-verska korenina, i toliko vina obeta." Z nekakim posebnim naglasom izgovoril je Kriškar te besede in razte-gnval je svoja zijava usta na smeh, kakor da bi ne verjel prav tej sodni-kovej obljubi. Opazoval pa je svojega tovariša, kajti dobro je vedel, da če je le komn, znano je Goričku Kna-fljevo skrivališče in pa govorica o cerkljanskem zboru. Goriček se je sprva skoro prestrašil čevljarčkovega poročila in odgovoril je nekaj, kar ni bilo niti "bev" niti "mev", potem pa dejal: "Petsto srebrnjakov, praviš Kriškar, obljubil je Kramar T" "Ti si učen, kakor gospoda sama; le v Kamnik pojdi in beri; na vseh vogalih je zapisano s črnim na belem, tako. Povem ti, kakor bi se za popraskal, tako lahko zaslu-o denarja, da ob belem dnevu tri leta brez dela na trebuhu ležiš, če hočeš." " Ali bi ga "ti izdal, Kriškar, ko bi bil luteranec in Knafljev prijatelj? "Zakaj pa ne? Ko bi le vedel zanj. Veš, v nebesih je za enega luteranca toliko plačila, kakor za devetindevet-deset takih navadnih grešnikov, kakor smo mi. Veš, če je tudi obešen potem ali kar si bodi, s toliko denar-jek lahko nekaj dobrega storiš zanj, in še hvaležen ti bode potem onkraj, da si ga izdal in izveličal." Utihnol je nato Goriček in videlo se mu je na obrazu, da bojuje hud notranji boj med dvomom in vero, ali bi zaupal tovarišu ali ne. "Ti si izkušnjavec, Kriškar, da veš. Ujeti me hočeš v mreže in me izdati, ko bi rekel jaz komu, da vem za Knaflja ali da se polakomnim tistih petsto srebrn jako v/' "Kaj bodeš ti griva nezaupljiva s Kaj misliš, da bom sam sebe v nevarnost stavil in jezikoval, kar ni nič? Jaz le tako govorim, da bi biloza naju dobro, ker sva reveža oba, ko bi mogla poleg druzega plačila še tudi nekaj grošev seveda skrivaje zaslužiti." Poslednje besede so Gorička popolnoma omamile. Verjel je zdaj vse iu v ogenj bi šel za resnico čevljarjevih besedij. "Kako dolgo še šivi ješ nocoj?" vpraša potem Kriškarja. " Kolikor Časa hočem. Jezi me ta beračija kvedarsta, da bi jo že zdaj v Bistrico zanesel in vse orodje ž njo. Nič ni dandanes s šivanjem, ti povem Goriček. Bolje je beračiti ali pa krasti, ti pravim." "Pusti torej in z menoj hodi! Povedati ti imam marsikaj", pravi Goriček in zadnjo kapljo žganja izpije. Kriškar se ne da dva pota prositi. Jasno mu je bilo, da ve Goriček za Knaflja in da je pri volji izdati ga. Zaradi tega vrže šivanje pod klop, uredi nekoliko svoje orožje, skrivaje pa utakne svoj nož krivec, s kterim sicer podplate obrezuje in svinjske kože razdeljuje, za srajco ter reče krčmarju Goltesu, ki baš v tem tre-notku v-sobo stopi: "Slabo olje si prilil nocoj leščerbi, Grega. Ne vidim več prav mašiti lukenj na kvedrini; zaradi tega pospremim nekoliko svojega prijatelja proti Kamniku. Mrmral je sicer na tihem kremar in klel, da niso dandanes rokodelci za drugo kot za pitje; a ugovarjati si ni upal če%ijareku, akoravno je dobro vedel, da je z lučjo le svojo lenobo zagovarjal. (Dalje prihodnjič.) GLAVNA SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA registrovana zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani, Kongresni trg IS, nasproti nunske cerkve, sprejema in izplačuje hranilne vlo^e ter jih obrestuje po telefoa kadar dospei na kako postajo v New Tork in me reš kako priti k Ft, Saxskrjtj, Pokliči številko 3798 Cortland in govori slorenaka. w 4 to je od vsacih ioo kron 4 K 50 vin., in sicer takoj od dneva vložitve pa do dneva dvige, tako da vlagatelj, bodisi da vloži, bodisi da dvigne začetkom, v sredi ali koncem meseca, ne izgubi nič na obrestih. Za vložene zneske pošilja vložne knjižice priporočeno poštnine prosto. Hranilnica Šteje 300 članov, ki reprezentujejo 5 milijonov kron čistega premoženja. Ti člani jamčijo, vsled^ registrirane neomejene zaveze zavoda, s celim svojim premoženjem za vloge, tako da se kake izgube ni bati. Zatoraj poživljamo vsacega Slovenca v Ameriki, ki se misli po-v niti v domovino, da svoje prihranke direktno pošilja v slovensko hranilnico v Ljubljano, s čemur se obvaruje nevarnosti, da pride njegov s trudom prihranjeni dsnar t neprave roke in ima ob jednem to dobro, da m« ta takoj obresti nese. Naslov je ta: Glavna slovenska hranilnica in Dosoiilnica v LJubljani, Kranjsko, Avstrija. Predsednik: Dr. Matija Hudnik. MJ& Denarne pošiljatve iz Z jed. držav in Canade posreduje g. Frank Sakser, 109 Greenwich St., New York. BENZIGER BROTHERS, Ccmpagnia Generale Transatlantique. Francoska parobrodna družba DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PARIS-SVICO-INNSBRUK LJUBLJANA. POŠTNI PARNIKI SO I , ,Lji Lorraine", u in *t]>ki._____...----..... it.00a toa, 1,1* S*Toie", „ „ ........................I «.000 „ IfLa Touraiae', „ „ .....................................10.000 „ |,L'AquiU.ine", ,, „ ,, ................. lo.ooo ,, „L» Breugne",................................................................8.000 ,,L* Champagne"............................... 8.000 , ,,La Gaacogne",______...____....___— ........ S.000 ,, ■5.000 konfiklh «5.«» „ 12.000 16.coo ,, 9*00 „ 9.000 It 9.000 „ Parniki odpljnjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih oh so. ari dopoludne. Parniki odpljujajo U priitanii&a itT 42 North Blvar, ob Morton Straalt NEW YORK, N. Y., 36-38 BARCLAY STREET. CINCINNATI, OHIO, 343 MAIN STREET. CHICAGO, ILL., 211-213 MADISON AVE La Bretagne La Champagne j La Gascogne *La Touraine *La Lorraine 28. julija 1904 4. avgusta 1904 11. avgusta 1904. 18. aug. 1904. 25. aug. 1904. La Bratagne •La Savoie •La Touraine •La Lorraine La Bretajrne 1. sept. 1904. 8. sept. 1904. 15. sept. 1904. 22. sept, i 904. 29. sept. 1904. POZOR^ SLOVANSKA KATOLIŠKA DRUŠTVA! Izdelovalci hande« r-o -v , društvenih zastav, znakov in regallj po naročilih. Vsako naročilo se izvršuje pod osobnim nadzorstvom tvrdke. Na zahtevo pošljemo vzorce naših znakov, prevzamemo tudi načrte in risanje raznovrstnih zastav in bander. Vedno v zaiogi ZLATI ia SREBRNI ZNAKI z iglastim ali gumbičnim priveskom. pSf Pišite po katalog in ceno, predno se drugam obračate. Odgovoril' Vam bodemo v slovenskem jeziku. Dopisoval Vam bode roiak g. Lupša MT Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. Slani ageieiji: Jt BROADWAY, NEW VOftK, Holland-America Line (HOLLAxN I)-A 31ERIS K A ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in postu Zjedinjer.ih držav med NEW Y0RK0M in ROTTERDAMOM preko Boulogne sur-Mer. SIDRO Pain Expeller kot najboljši lek zoper HEUM ATIZEM, P0E0STNIC0, PODAGRO itd. in razne renmatične neprilike. gA nO: 28ct. In 5Oct. v vseh lekarnah aJl prt P. At Richter & Co. 215 Pearl Street, New York. Kižje podpisana priporočam potmjoflhn Slovencem in Hrvatom svoj......... SALOON 107-109 Greenwich Street, . . NEW YORK . . v katarem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke......... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hr-vatje dobč.............. stanovanje in hrano proti nizki ceni. žba solidna....... Pcstre- Za obilen poset se priporoča FRIDA VON KROGE 107-109 Greenwich Street, New York. N00RDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. RYNDAM. parnik z dvojnim vija-kom, 12,500 ton. P8TSBAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,500 toa. STATENDAM, parnik z dvojni« vijakom, 10,500 ton. ROTTERDAM, parnik z dvojni« vijakom, 8300 ton. Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne AvstrJJb* Radi cene glej na posebej objavljenih listinah, Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestikcl DUNAJ, I. Kolowratring ioJINOMOST, 3 Rudolfstrasse. TRST, št, 7 Prosta luka. BRNO, 11 Krona P a rn i k i orlpljnjejo: Iz ROTTERDAM A vsak četrtek in iz NEW YOKKA vsako sredo mmmm ■ im..... .....— ob 10. Uli zjutraj« - ~ .. ~ ■■•''" " HOLLAND-AMERICA LINE, 39 Broadway, NEW YORK. 90-2 Dearborn St., CHICAGO, ILL« Naravna kalifornijska vina na predaj. Dobr« i r a • ia bel« ▼ i n o ed 36 d* 45 center galona; stare belo ali črno vin« 50 enter ralana. Settling 66 ct. salona. Kder kupi manj kakor 60 *ale» rima, mera dati $2.00 ca pesodo. Drežnik od $2.86 de «2.76 f> lema, eliveriea po $3.00 tf&lena. Pri rečjem naročila dana popust. S spoštovanjem ŠTEFAN JAKSHE, P. O. Bos 77» Crockett. California. Contra Gosta Co. Naznanilo. iW Naznanjava rojakom vsepovso-di, da sva kupila veliki, splošne SALOON JOHN KRACKER 1199 St, Clair St., Cleveland, O. Telefon St. 59. 6B0R6E L. BROZICH, slovenski notar, Ely, Minnesota, »e priporoča Slovencem v Ely in okolici za izvrševanje raznega notarskega posla, bodisi za Ameriko ali staro domovino. Izdelujem vsake vrste prepisna pisma, poroštva Jbonde), polnomoči (Vollmacht) (t1 in vse druge v to stroko spadajoča , dela. Oskrbujem tudi zavaroval-nino proti ognju ali na življenje v ( i najboljših ameriških in inozem- ■ skih družbah. Vsa pojasnila dajem rojakom drage volje na zahtevo. pod imenom "Narodna dvorana", sedaj "SLOVENSKI DOM". Družtvam priporočava veliko plesno dvorano za razne zabave in druge manjše dvorane za družtvene seje. V saloonu imava igralno mizo (pool table) in ^loso-"vii*; točiva PRISTNO PLZENSK0 PIVO in drugo izborno pijačo. V istih prostorih otvonla sva tudi vlnarno. Točiva iiborna kalifornijska, Trinerjcvo in druga bela in rudeča vlaa. Beli Borgundec, beli Tokajec, Risliag in druga fina vina se dobe pri nas na debelo in drobno. Potniki dobe pri nas prenočišče in vso postrežbo. Vsi dobrodošli! Brata Mladič, 585—587 Soutb Centre Avenue, na vogalu 18. ulice, Chicago, Kil. Telefon: Loomis 498. ROJAKOM V JOLEETU, ILL., in okolici priporočamo naisRazastep njkft Mr. John Sustarfciča 1308 K. Centre St. Imemoraai r* ia ul traraid depiaatlk Priporoča rojakom svoja izrrot&a VIKA, ktera y kakovosti nadkriljn-jeje vsa drnga ameriška Tina. Kadeče rine (Concord) predajam pe 5#c galono; belo rine (Catawba) pe 79c galeae. NAJMANJŠE NAROČILO ZA TIN« JE 5« GALON. MNJEYEO, sa kterega sem im-pertiral brinje iz Kranjskega, Tel j a 12 steklenic $15.00. Brinjevec je najbolje Trste, ker je žgano na isti način, ka-ker doma na EIranjskem. NAROČI AM JE PRILOŽITI »ENAR Za ebila naročila se »rlpereča JOHN KRACKER 1199 Bi. Clair St., Cleraland, O. RED STA1 LINE (rrekomorska parobrodna družba ,,Kudeca zvezda**) posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med New Yorkom in Antwerpenom, + ^ ^ ♦ * ♦ * * * Philadelphifa in Antverpenoau Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki fADERLAND dva vjaka 1S78« ton tEELANB............13 9oi> ton. KR00NLAND.......... 12766toa. F1NNLAND- .......... 12760ton. Pri oennh za mod krov jo so vpoštete vse potrebščine, dobra trana, najboljša postrežba. Pot et>z Amuerpen jo jedna najkrajši k in najprijetnejših za potnike iz ali v Avstrije: na Knmjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in droge dele Avstrije. Iz NEW YORKA odpljnjejo parniki vsako soboto ob 10. uri dopoludne od pomola štev. ob vznožju Fultou Street — Tz I^niL V DELPHI JE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St. Glede vprašanj ali kupovanja vožnjib listkov so je obrniti na: Office, 9 Broadway, New York City. J>0—06 Dearborn Street, CHICAGO. Century Building, SAINT LOUIS, 21 Post Street, SAN FRANCIS CO, — ali na njene zastopnike.