2S5. številka.
rn»t. V |M't»kk 15. <lecenil»ra
Te&ij XXIV
..Edinost'*
trtmi« (It »krut m it Itn, rnmin ne.lelj in praznikov, zjutraj in »večer ith 7, uri. (» ponedeljkih in pn pnumikih i*lmj» o i) it. uri zjutraj.
Xaro?ti|nn mntii : Ohe iKtianji na leto . . . jrld, 21-Za usnuo večerno tedanje , .. !'>•— Za pol leta. četrt leta in mh meneč ra/.iiterno.
Naročnino je plačevati naprej. Nh na-roČhe brez pHloftene naročnine hp uprava ne ozira.
N« drobno se prodaja jo v Trutu z j Hiranje Številke po 3 nvŽ. večerne Številke po 4 nvn.; ponedeljnke »jutranje Jte-po 2>iU.-lzveii Trsta po 1 nvč. več.
(Večerno izdanje.)
GLASILO PDLITlCNE&A DRUSTU „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon Str. S70.
4 nvc.
V edinosti j« I1IOČ!
Oglasi
Me račiHiaio po vretah v netit n. 'An večkratno naročilo * prjineniini popnsturn. Poslana, osmrtnice in jnvne /.:il»v:ile. <lo-mftči osrlasi itd. se računiijo po pogodbi.
Vsi dopisi nuj se po^iljnju u reilnlHvu. Sefranknvarii dopisi ?«e ne sprejemajo. Rokopisi sp ne vračajo.
Nnročniim. reklamacije in oulnpf sprejem« iiprm nUtVo. Niirm-nino in oglase je plačevati loco Trst.
I rednimi >.» in tiskarna se miliajaiit v ulici Carintiu Hv. 12. 1'prnvni^lvo, <nl-pravuiStvu in sprejem a nje Inseriilov
v ulici Moliti |iU'«:t>lo *tv. ;l, II. nailstr.
aJajatelj i» odgovorni urednik Fran O o d n i k.
Brzojavna in tefefonična poročila.
(Novejše vesti.)
Dlllliij 14. (Seju proračunskega odsekn.) Za grofom Claryjem jc posl. Kramar vprašal voditelja finančnega ministerstva o gotovini v državni blagajni. Min. Kniaziolueki je dokazoval, kako opravičena je prošnja vlade, da se ji dovoli izdavanje investicijske rente. Posl. Pergelt je predlagal konec debate. Posl. dr. Krek se je pritoževal zaradi ponemčevanja in poitalijančevanja Slovencev, kar vlada povspešuje uradnim potom ter zahteval vseučilišče v Ljubljani.
Sedanja vlada ne zaslužuje zaupanja Slovencev ; Slovenci bodo glasovali proti vladi. Na to je predsednik Začele zaključil sejo. Pergelt in Fournier sta še želela nadaljevanje debate in nemški poslanci so razburjeni zapustili dvorano.
Trldeilt 14. Na današnji dopolnilni volitvi je bil dr. Viktor Kicoabona s 54(> glasovi izvoljen državnim poslancem mestne skupine Trident. Razni drugi kandidati so dobili v)7 glasov.
Hmlilli pestil 14. (Zbornica poslancev). O kvotnem zakonu sta nadalje govorila Lakatos in Barta. Poslednji je ostro kritikoval «popustljivost* ogerske kvotne deputacije ter predlagal, da se kvotni zakon zbriše z dnevnega reda, čemur je skrajna levica burno pritrjevala. Prihodnja seja bo jutri.
Pariz 14. Vlada predloži zbornici prihodnji ponedeljek začasni proračun za dva meseca.
Rilll 14. Papež je na današnjem konsistoriju prekoniziral kanonika pl. Skrbenskega nadškofom Praškim.
Vojna v Južni Afriki.
Loildoil 14. Večerni listi smatrajo poraz generala Methuena ob Modder-Kiverju zelo resnim, a naglašajo, da morajo Angleži dokončati započeto akcijo. «Timea« zahtevajo, da se nemudoma pošlje '10.000 mož v južno Afriko.
London 14. Glasom »Standarda« je vojni urad sklenil včeraj mobilizacijo sedme divizije.
PO I) I j I S T K K.	4
Zajčki samostan.
Potopisna novela.
Spisal: Ivan Gromozenski.
»Da se predstavim: Ivan Gromozenski, pisatelj iz Ljubljane«. — Napravil sem eleganten poklon — brez samohvale — a deklice so se odzvale otl svoje strani z ljubeznjivimi pokloni.
Ornolaska se je oglasila prva —ker sem stal na strani poleg- zlatolaske, nisem mogel videti nje zob — in je rekla ravnodušno, kazuj<5 na zlatolasko :
»To je gospica Slava Tratuikova!« — Ka-zaje na kostanjeve lase : »Moja sestra Vauda Sli-varjeva in jaz sem njena sestra Roza«.
Vsaka mi je o imenovanju nje imena nudila desnico, katero sem stisnit rahlo kakor se spodobi.
Vse so mi ugajale, najbolj Slava, menda zato, ker si me je zdelo, da me smatra učenjakom.
Počasi smo korakali v vas. — Jaz pa sem pripovedoval:
»Iščem tukaj svojega prijatelja — Godina se piše. Pred par dnevi je došel semkaj iz Ljubljane.
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna konsorcij« lista „Kdinust" v Trstu.
Loildoil 14. Glasom uradnega vira so Angleži v zadnji bitki ob Modder Kiverju zgubili HI 7 mož; sama brigada higlanderjev je imela zgubo 650 podčastnikov in moštva. Častnikov je mrtvili 10, ranjenih 38, za 4 se ne ve, kje so. Med mrtveci je major marki Winche«terski.
Govor flrž. in M. poslanca mi uro!
na shodu pol. društva »Edinosti dne 26. nov. 1899.
(Dalje.)
Deželni odbor.
Kakor vidimo, deželni odbor ne priznava ni-kakih državnih zakonov (Klie: Kakor italijanska stranka sploh ne pripoznava istih !), noče vedeti za nikako jednakopravuost in noče torej (po izreku omenjenega ofieijoznega lista) pri poznati temeljev, na katerih sloni, ali bi imela sloneti habsburška monarhija.
C. kr. oblasti pa gledajo mirijo in dopuščajo deželnemu odboru istrskemu, da dela tako. (Klici : Žalostno ! Kaj takega je le p>u nas mogoče!)
Oe pa oblasti vendar hočejo kedaj kaj storiti zsi Hrvate in Slovence, pote ulaga deželni odbor svoje pritožbe na ministerstvo in upravno sodišče, z Čemer doseza vsaj toliko, da se dotična stvar, n. pr. dotična šola, zavlačuje za več let. Kajti naše oblasti niso ravno Napoleonove brzine (Veselost), jako počasi delajo, odloki potrebujejo leta in leta, da preidejo svojo instančno pot. Vi tu v Trstu veste to sami najbolje, kajti vaša šolska zadeva so vleče že 15 let. (Pojavi ogorčenja po vsej dvorani.)
Vse drugače pa postopa isti deželni odbor nasproti Italijanom. Italijanskih šol in razredov je še preveč. Italijanskim občinam pušča, da delajo, kar hočejo. Nekatero ne polagajo računov po več let in upravljajo tako naprej, k vsemu temu molči deželni odbor in molči slavna o. kr. vlada. Naše občine pa deželni odbor šikanira na vse mogoče
Morda bi mi gospice vedele povedati, kje bi ga našel ?«
Živahna rudečica jo priplula Vaudi na obraz; povesila je glavico in se obrnila v stran, Koza pa je rekla :
»O tla, saj ga že poznamo, ravnokar smo govorile o njem« — in obrnila se je tlo Vande; ta pa se je pripognila, kakor da hoče utrgati cvetko. Koza se je nasmehnila ter rekla kazaje na zlatolasko :
»Slava ga jo imenovala celo učenjaka«.
»[n ti si rekla, da jo interesantan« — odrezale se je to poslednja.
Kar je Koza rekla na to, sem preslišal saj me je hudo, hudo zabolelo, ko sem cul, da niso mene smatrale interesantnim in učenjakom.
i Povsod i hinavščina», sem si mislil ter sem začel ironično peti hvalo Ločam :
«Srečue Loče, da imajo tako majhne koeice, pokrite z slamo. l)a je Nero poznal Loče, bi gotovo te zažgal, ti ne Kima. In ta le cerkev s kratkim stolpom...* dalje nisem mogel, ker obstopile so me vse tri deklice in Roza je rekla:
«Pa res ni lepo, da se norčujete iz naše vasice, ki je vsaj lepa, če že ne zelo lepa*.
Začel sem se braniti :
načine, meša se v take stvari, ki ga niti ne brigajo, it c, kr. vlada mil gre na roko v vsem : raz pušča občinske zastope in poverja usodo občin ljudem, takozvanim »nevtralnim«, v resnici pripadnikom italijanske stranke, da pripravijo terčn, da o prvi priliki more biti izvoljen italijanski občinski zastop.
Ako to ne gre (Klic: Pomjan !), tla bi italijansko stranko spravili do zmage v vsej občini, potem se predlaga deljenje, eepanje. In predstavi-telji o. kr. vlado so deljenje občine pomjanske priporočal^. (Klic: Izmislili!) In ker je vlada privolila v to, šli so diilje, in sedaj hočeta deželni zbor in odbor razdeliti najbolje upravljane občine, kakor so Buzet, Pazin, Kastav.
Meni je znano prav gotovo, da so nekatere teh načrtov napravili c. k. uradniki (Klic: Jettmar!). Znano mi je, da je jeden nainestništvenih svetovalcev priporočal delitev Buzetske občine (Klici: Čujte! Čujte t). A jaz vendar mislim vzlic vsemu, da v nobeni vladi na Dunaju ne bo ljudij, ki bi take predloge dajali Njegovemu Veličanstvu v potrjenje.
Predsednik de/, /bora istrskega.
A kako še le postopa, v deželnem zboru in odboru, predsednik deželnega zbora, deželni glavar, ta mož zaupanja c. kr. vlade in Njegovega Veličanstva, ta mož, kateri je imenovan na predlog o. kr. vlade ? !
Proti neredom, ki se dogajajo, ne stori ničesar, nasprotno: on sam provokuje nerede sfe svojimi neslanimi, zlobnimi opazkami, sfe svojim pozivanjem, naj govorimo italijanski! (Klici: Lep predsednik je to!) Vedno naglaša, da je italijanski jezik edini razpravni jezik deželnega zbora, dasi je Njegovo Veličanstvo leta 1HUG. in 1SUH. uničilo sklep deželnega zbora, v katerem je bilo rečeno, <la ima italijanščina veljati kakor edini razpravni jezik. (Pojavi ogorčenja in vrišč po dvorani.)
Če prav je Njegovo Veličanstvo pripoznalo enakopravnost našega jezika in to so svojim re-skriptoin, ki ima na eni strani italijansko, na drugi
«Nikakor ne, gospice — motite se, če mislite, da zasmehujem vašo vasico. Kaj še ! Jaz popolnoma priznavam lepoto Loč, saj so obudile moje največe zanimanje. Saj pa tudi vidim mnogo zanimivega, n. pr. : tega le petelina na gnojišču...*
«To gnojišče je naše in petelin tudi! Kako varno čuva svoje piške!*
Te besede je govorila Roza. — Stali smo za dolgim gospodarskim poslopjem in prav blizo nas jt* bilo gnojišče.
«Kako pa — no — Vaš petelin je vse časti vreden — vendar — oprostite, zadržujem Vas že predolgo — prosim torej, kje najdem svojega prijatelja ?«
«Pri nadučitelju menda; v šolskem poslopju stanuje... Prav sedaj sem namenjena do gospe uad-učitcljeve, poj dete lahko kar z menoj* — je govorila Vauda hitro in je zarudevala, Roza in Slava ste so pa pomenljivo pogledovali in so posinehko-vali. —
Po kratkem «Na svidenje* korakala sva "z Vando po. široki prašni cesti.
Zamislil sem se; slikal sem si, kako presenečen bo moj prijatelj, ker ničesar ne ve o mojem prihodu.	(Pride še^)
pa hrvatsko besedilo a lastnoročni podpis cesarjev na obeh straneh, deželni glavar istrski vendar ne |>ri|Mi/nava te enakopravnosti; to je oni deželni glavar, ki je imenovan jh» priporočilu e. kr. vlade. Ta mož je izjavil let« 1*9*. v Pulji, da italijanski je l»il ra/pravni jezik, je in da l>o! (Klie: Amen!) In skliceval se je o tem na neke dogovore z e. k. vlado od leta 1 Hi>4. Ta človek, /aupni mož e. k. vlade, postopa povsem drugače, nego določujejo temeljni državni zakoni in najvišje odredbe Njeg. Veličanstva! Ako SO za časa zasedanja od katerekoli hrvatske ali slovenske stranke, od občin, učiteljev itd , došle kake prošnje na deželni zbor, ta človek jili vrača z opazko, da niso pisane v raz-pravnem jeziku. (Klici: T<t je že skrajno!)
Mi smo leta 189*. v tem oziru napravili interpelacijo na e. kr. vlado ter jo izročili predsedniku deželnega zbora. On jo je dal prevesti na italijanski jezik, ali niti v italijanskem jeziku ni dal čitati iste, ampak rekel je: »Interpelacija govorio mojem postopanju. »laz sem za svoje postopanje odgovoren le Njegovemu Veličanstvu, in vi nimate pravice, da bi i n t e r p e I i r a I i v tem pogledu«! (Zgražanje po dvorani.)
Mi smo potem to interpelacijo, s to opazko predsednika deželnega zbora vred, poslali minister-skemu predsedniku in tam sedaj — spi! (Klic: Vsi so dogovorjeni od najvišega ministra do najnižega uradnika.)
Zastopnik <\ kr. vlade.
Kako e. k. vlada misli v tem o'iru, je razvi-deti iz tega. kakor se vede nje predstavite! j ali zastopnik v deželnem zboru. Kazven o otvorjenju deželnega zbora, ko spregovarja nekoliko besed hrvatski, ne čujete iz njegovih ust nikdar hrvatsko ali slovenske besedice. (Klic: Ne zna hrvatski in slovenski? No, saj je slovenske matere sin !) Tako utrjuje tudi »m italijansko stranko v menenju, da ima ona pravico zahtevati, da se razpravlja le italijanski. A laškajslranka ne smatra popustljivosti zastopnika c. kr. vlade kakor milost, ampak pravi: Vlada je dolžna, posluževati se samo italijanskega jezika.
Zanimivo je postopanje tudi višega predsta-vitelja c. kr. vlade. Leta 1*(JH,, ko smo bili v Pitljije bil enkrat v seji tudi c. kr. namestnik. Mi smo govorili hrvatski in slovenski, galerija je kričala in vikala, in ko je predsednik naložil izprazniti prostore, so jo poskrila, in vsako toliko časa pela znano »Nella patria di Kossetti«. Tako so je godilo v navzočnosti c. k. namestnika kake pol uro. In ko je seja bila zaključena — pri bežal je o. k. namestnik k nam ter nas nagovarjal, da naj le izjavimo in konstatujemo, da imamo pravico govoriti hrvatski in slovenski, sicer pa da naj so poslužujemo — italijanskega jezika! (Ne-opisen vrisč!)
To je fakt, katerega c. kr. namestnik ne more zanikati !
Na tak način, po tako škandalozni seji, po takih škandalih, provzročenih od italijanskega občinstva, italijanskih poslancev in predsednika, se obrača c. kr. namestnik do nas, naj odnehamo od svoje pravice in načela, na katerem bi imela sloneti (Jaz mislim, da ne sloni več) — habsburška monarhija !	(Zvršetek pride.)
Politični pregled.
TRST, 15. decembru 18U9.
K položaju. Položaj za ministerstvo Clary-jevo postaja skrajno kritičen, tako, da celo nem-skoliberalni listi pripoznavajo, da gro h kraj u s toni »razinotavajočim« ininisterstvoin. Le nekoliko tednov je Clarv razmotaval položaj in sedaj je vso zamotano tako, da ne ve ni on ni nobeu drugi, kje je konec niti. Grof Clarv je srečno tako razjedel parlamentarne odnošaje, da niti misliti ne more nato, da bi predlogo o pora/deljenju užit.ninc rešil parlamentarnim potom; po i; 14. tudi ne smo poseči, ker si je sam zaprl pot do njega — ogerski gospod Szell pa trka na vrata in opominja na dogovore, da do 1. januvarja 1900. mora biti stvar rešena. »Politik« meni, da je žo to najsigurneje znamenje bližajoče so krizo, ker znana »bela žena«, baron Clumetzkv, že zopet straši po Dunaju.
Iz proračunskega odseka. V proračunskem odseku zbornice poslancev se je včeraj prvi oglasil gospod predsednik v ministerskem svetu, groi Clarv, in je milo prosil stranko, naj mu do-vole proračunski provizorij. A tenor onega dela
govora, ki se je bavil z narodom češkim, je zvenel kakor spoznanje, da jo je zavor i 1 se svojim postopanjem, ker je sluša! le svoje ljube prijatelje na levici, ki so mu trdili, da tem bolje bo, čim ostreje nastopi proti Cehom. In grof Clarv in parlamentarni novinec Kindinger in gospod Korlier so ubogali in so krepko mahali tja. kamor so jim kazali obstrukeijonisti od včeraj. Kindinger je hitel se svojimi tajnimi naredhami in je Cehom jemal, kar so imeli že pred Radenijevimi naredbami: Korber pa je odgovarjal radi krvavih dogodkov na Češkem in Moravskem in o tem ni imel nijedne besede sočutja in dobrohotnosti do toli kruto užaljenega naroda. Mahali so, a niso opazili, kako se jim tla pod nogami vedno bolj nagibljejo. Sedaj še le, ko se je situvaeija nagnila tako, da morajo skoro zgubiti ravnotežje, sedai, ko je razbita večina za nagodbo, in ni videti nikjer niti začetkov za novo veČino, sedaj, ko se z zadnjimi koraki bližamo novemu letu, sedaj, ko je narod češki napovedal hoj brez pardona in brez oz i rov : sedaj še lo se je spomnil grof Clarv, da treba tolažiti. Včeraj je zatrjal v 1 proračunskem odseku, da ni res, da bi bil naspro-! ton narodu češkemu, je zatrjal, da ve eeniti važnost. naroda češkega, njega napredek, njega kulturo, | in njega gospodarsko moč. Odprava jezikovnih na-; redeb — da-si je morala bolestno zadeti narod ! češki —, da je bila potreben politiški čin, ker se je s tem odprla pot rešenju jezikovnega vprašanja potom zakona. Denimo, daje bilo res potrebno. Ali pa ' je bilo tudi potrebno tako postopanje, kakoršnje ! so je zljubilo ministru za pravosodje ? Saj je znano, ; da Cehov ni zabolela toliko odprava sama, kolikor | n a č i n p os to p a n j a ! ! Operacija na živem te-| lesu boli; a kaj bi rekli zdravniku, ki mej opera-1 eijo žali pacijenta, mesto da ga osrčuje ?' Ne, način, kakoršnjega je izvolilo ministerstvo Clary-jevo, zavedeno v to od intrigantov na levi, ni bil ; j politiška potreba, ampak pogreška, katere grof Clarv ne bo mogel več popraviti.
V seji proračunskega odseka jo govoril tudi slovenski poslanec Krek in dolžil vlado, da na ! Štajarskein in Koroškem pospešuje ponemčevanje, | na Primorskem pa poitalijančevanje. Dr. Krek i pa je obtožil tudi večino, očitajo i s tej, i d a p a č v e d n o g o v o r i o n a č c l u j e d n a-; k o prav u os ti, ali v praksi ne izvršuje ' istega nasproti Jugoslovanom. Sedanja vlad a n o /.asi u ž i z a u p ti nj a od s t r a n i Slovencev.
O teli izvajanjih dra. Kreka spregovorimo še, čim dobimo natanjčneje poročilo.
Goluchowski in Milan. V »Information* pišejo iz Belegagrada: Grof Golueho\vski je v dc-, legaoijah mnogo govoril o kralju Milanu, ali vsega ! vendar ni povedal. Odgovornost za povratek Mi-| lana v Srbijo je grof Golueho\vski odklonil. Ali I pa bi mogel grof Goluehowski odvaliti od sebe j tudi odgovornost na povzdigi Milana do časti j vrhnoga poveljnika srbske vojske ? Mi oporekamo • teinu in trdimo, da je kralj Milan prevzel vrlino j poveljstvo ob vednosti in na svet grofa Golueho\v-| skega. Seveda so imeli takrat v dunajskem uradu i za vnanjc stvari pomislikov z ozirom na llnsijo in vsled tega jo bil malo tednov popred, nego jo Milan prevzel novo vojaško funkcijo, kar hkratu v »Fremdenblattu« objavljen nenavadno oster članek, spisan v pisarni za novinarske stvari grofa Golu-ohowskega, kateri članek je bil naperjen proti Milanu. Ali to je bila 1«' diplomatiška finta! Vzlic temu je prišel potem Milan na Dunaj in na konferencah z grofom Goluchovvskim je v vseh njega podrobnostih dozorel načrt za nastop poveljstva od strani Milana. Nekoliko dnij potem je bil Milan že vrlini poveljnik. Kako je v poznejem času zlorabljal svoje visoko mesto, to je znano v obče. Grof Goluchouski trdi sedaj, da je vprašanje, ali naj Milan ostane v Srbiji, čisto notranje politično in dinastiško srbsko vprašanje, v katero so on nima utikati. Ako bi bil tedaj z ozirom na imenovanje Milanovo vrhnim poveljnikom stal na istem stališču, pa bi mu bilo prihranjenih mnogo skrbij in opravičenih napadov.
Vojna v južni Afriki. Kakor so naši čitatelji žo lahko razvideli iz zadnjih brzojavk z bojišča, je bila naša sodba o kakovosti obeh sovražnikov opravičena. Iste nedelje, ko je doletela Angleže nesreča pri Stormbergu, se je general Methuen po 18-dnevnem počitku oso kol il za. odločilen korak, da osvobodi Kimberlev. Hoerei so se bili utrdili v
obliki pol u meseca na hribovju med Spvtfonteinom (na zapadli) in Maggersfonteinoin (na vzhodu.) Naredili »o nasipe, izkopali jarke ter se zavarovali z ograjo od žice s trnjem. Hoerei so vedeli, da je od te bitke odvisna bodočnost čet, katere vodi general (Vonje. Ce bi jih Angleži premagali sedaj, potem jih napade posadka iz Kimberleva od zadej in težko bi bilo, da bi so prebili v ozadje. V nedeljo je torej začelo angležko topništvo streljati na Bneree. < )b .'>. uri zjutraj so je Hoerei sprejeli z uničujočim ognjem iz bližine kakih 2<H) metrov, ne da bi Angliži zapazili, od kje prihajajo kroglje, Že v prvih trenutkih je ležalo na stotine Angležev mrtvih in ranjenih. Skoraj so se morali pomakniti nazaj. Njih sreča je bila, da Hoerei vsled teme niso mogli boljše meriti, sieer bi bili vsi uničeni. V tem je nadaljevalo angležko topništvo boj. General Metluicu je poslal drugi skotski polk proti Boercem. Tudi ta jo moral bežati. S tem je bila bitka odločena.
Po angleških virih samih ho Angleži zgubili 5(N) mož, po drugih pa dvakrat toliko. I>ve tretjini častnikov da je mrtvih.
Angleške novine soglašajo v tem, da bode moral sedaj Methuen opustiti misel, da osvobodi Kimberlev. \jc v naglem begu proti jugu je rešitev. Prej ko mu pride pomoč, mine najmanj štirinajst dni. Vprašanje je, če bi se mogel toliko časa držati v defenzivi, kajti na kakšen napad od njegove strani sedaj nihče na misli več. Ako se ne pomakne dovolj hitro iz območja Boercev, doživijo Angleži tukaj podoben slučaj, kakor v Lad) smithu, kjer je zajetih kakih 10.000 vojakov.
Angleškemu občinstvu so so začele odpirati oči. Že se slišijo sem ter tje glasovi ostro graje na naslov vlade, zlasti pa na naslov vojne uprave, ki pošilja potnoč v Afriko tako počasi, da imajo Hoerei dovolj časa uničiti eno brigado, prej nego je dospela druga. Večina Angležev se kaže seveda znano hladno ter zahteva, da si mora Britanija na vsaki i.ačin izvojevati konečno in popolno zmago. Sedtna devi zija je že klicana in	na
pot. Ali javno menenjc zahteva mobilizacijo na-daljnih 100.000 mož in 30.000 vojakov naj nemudoma odidejo v južno Afriko. Vprašanje je le, odkod naj jih vzamejo?
Od usode generala Methuena bo morda odvisno, v čegavih rokah bodo zanaproj — južna Afrika!
Domače vesti.
Tržaški mestni svet je sinoči nadaljeval debato o predlogih odseka za preosnovo sestave občinskih uradov. Spreeijalna debata je dozorela do člena 9. načrta. — Danes bodo nadaljevali razpravo.
Škandal vrli škandala. To je že od sile. Ni ga dneva, da ne bi morali beležiti kakov dogodek, ki nas sili, da si stavljamo vprašanja: Kje živimo? Kje smo? Ali smo še v Avstriji? Ali smo v pravni državi ? Ali pa smo mi tržaški Slovenci res že proglašeni za — sužnje, za brezpravne Helote, za ljudi, ki so izključeni od vživanja dobrot za vse čiruge veljavnih zakonov?!
Tako smo se povpraševali tudi te dni, in kri nam je vrela po žilah samega ogorčen ja. Najnove j i dogodek, ki drastično ilustrira naše žalostne razmere, jo razviden iz nastopne pritožbe, ki jo je naš urednik poslal naravnost finančnemu ravnatelju samemu :
«Velespoštovani g. finančni ravnatelj!
Na podlagi priložene opoininjalniee z dno 13. nov. 181)9 vrsta predpisa VIH. G7/33 pod •/• poslal sem danes 13. t. m. Antona Zuzzija, tiskarskega vežbenika v tiskarni »Edinost*, na tukajšnji mostni magistrat, da plača z isto opominjalnieo zahtevano svoto. Dotični magistratni uradnik pa ni hotel sprejeti denarja vrnivši opominjalnieo z opazko: «Noi noti capimo sciav©!» Tako postopanje magistra t nega funkoijouarja, ki nastopa v p r c n e š e n o m d o I o k r o g u k a k o r zastopnik visokega c. k r. era rja, je uprav nečuveno v pravni državi.
Protestujem torej z vso odločnostjo proti temu postopanju, protestujem proti vsem posledieam, ki bi nastale iz tega, d a u k ljub najboljši volji n e m <j r e m vršiti s v o j e d r ž a v 1 j a n s k o dolžnosti ter izjavljam, da se nikakor ne čutim vezanega plačevati več davkov, katerih tržaški
01114836
slavni magistrat kakor organ visokega c. k r. era rja noče vsprcjemati.
Pridržuje si proti takemu postopanju vse zakonite korake in pridržuje si eventuelno položiti davek v smislu ij 1425. ohč. drž. zak. na sodišče, na stroške in nevarnost visokega erarja gledd na to, da se ni hotelo sprejeti ponujanega davka, prijavljam to skrajno samovoljno postopanje magistrat-nega organa Vašemu Velehlagorodju v znanje in ravnanje; ne morem pa pri tem opustiti opazke, da Iti l»il že skrajni 'čas, da se tržaškemu magistratu o d v z a m e t n d i pobiran j e d a v kov v in t e r e s u h t. r a n k i n d r ž a v e s a m e !»
Prav za prav ne bi trebalo nikake besede več v podkrepljen je te pritožbe. Saj govori iz nje nago, stdio in l>aš v svoji nagoti tem bolj kričeče dejstvo, da vzlie temu, da živimo v moderni, pravni in konstitucijonelni državi, vzlie temu, da ima ta država državne in temeljne zakone, ki zagotovljajo vsem jednake pravice v šoli, v uradu in vsem javnem življenju, vzlie temu, da ti osnovni zakoni izrecno zatrjujejo, da ni smeti nikogar siliti do učenja druzega jezika, da morajo torej oblasti z vsakomur občevati v njega materinem jeziku, in slednjič vzlie temu, da je že po besedilu in duhu zakona samega, kolikor tudi po izrekih minister-stev in viših sodnih oblasti naš jezik pri poznan kakor deželni jezik v tej pokrajini: ne le da ne uživamo mi Slovenci jednake pravice z drugimi, ampak vidimo iz navedene pritožbe, da niti d ti v kov n e m o r e m o p I a č e v a t i v s v o-j o m j e z i k u i n d a n a m ljudje, ki v i m e n n d r ž a v e vrše svoj posel, še z a n i č u j o j o našo na r o d n o s t, a t o n e 1 e t e d a j, k o kaj z a h t e v a m o o d n j i li, a m p a k t u <1 i t e d a j, ko hočemo vršiti svojo dolžnost k a k o r 1 o j a l n i d r -ž a v 1 j a n i!!
Kakor rečeno, je dogodek že sam na sebi, kakor jo označen v pritožbi, dovolj kričeč, da bi mu ne trebalo ni besedice nadaIjnega komentarja. Vendar hočemo povdariti še par momentov.
Tiskovina, na podlagi katere je hotel tu davkoplačevalec izvršiti svojo dolžnost, je bila taka, kakoršnjih prihaja na stotine sleherni dan v urad mestne blagajne, če tudi v laškem oziroma v nemškem jeziku. Vrhu tega jo bil na naši tiskovini poleg slovenskega tudi italijanski tekst. Slovenskega ni bilo torej druzega nogo ime in priimek davkoplačevalca (ki pa menda ostaja isti tudi v italijanskem jeziku), njega značaj, pa podpis c. kr. oblasti, ki je izdala dotični nalog. Arabske številke pa oo menda blizu iste v italijanskem kakor v slovenskem jeziku. Absolutno izključeno je torej, da bi se dotični uradnik mogel izgovarjati, da ni vedel, za kaj gre, da ni umel listine!! Ostaja torej lo narodna nestrpnost. A sedaj hočemo reči glavno. Dokler so tunkcijonarji občinske oblasti, kakor take, nestrpni proti nam, je sicer stvar grda, ker smo tudi mi upravičeni občinarji, ali so na vse zadnje da tolmačiti v sedanjih časih ljutih narodnih borb, posebno še z ozirom na položenje, v katerem se nahaja laška hegemonija v Primorju. Ali kar se je zgodilo tu, niso storili tunkcijonarji občine kakor take, ampak kakor tunkcijonarji državne političke oblasti; tu smo doživeli, da se je niži organ politiške oblasti uprl ukazu, izdanemu od više oblasti, da je, tako rekši, uprizoril demonstracijo proti viši oblasti, ker je izdala spis v jeziku, kateri temu nižemu organu no ugaja; torej so je niži organ iz golega narodnega šovnizma uprl viši oblasti.
Tako stvari so dogajajo v Primorju, v Avstriji, v pravni državi. Gori smo vprašali, da-li smo res že helotje, da-li smo res že proglašeni bro/.pravnimi. In če nismo, pa moramo vpraševati daljo: ali v Trstu res ni nobene sile, ki bi nas mogla braniti v naših pravicah ? Ali vlada tu v Trstu res nima nobenega instrumenta na razpolaganje, s katerim bi mogla vršiti svoje obveznosti do državljanov, kakor jih je vsprejela s proglašenjem veljavnih temeljnih zakonov?! Ali res ni tu nobenega leka proti onim, ki se postavljajo nad zakon, ki odrekajo državljanom na najslovesneji način zagotovljene jim pravioe ?!
To vse so resna, usodna vprašanja in mi so obračamo do onih, ki nosijo odgovornost, r resnim apelom, naj pridejo enkrat na jasno z odgovorom na ta vprašanja, ker državi ne more biti vse jedno,
ako se v javnem menenju utrdi prepričanje: ali da so organi države obnemogli nasproti onim, ki se samovoljno postavljajo nad zakon in pravice državljanov, ali pa <1 a rečenim organom nedostaje dobre volje v to, kar bi morali storiti, k a k o i poklicani č u v a r j i, katerim je nalog a p a z i ti, d a bo vsak d o pokoren z a k o n u!
Električno gledališč Kantskega. Jutri
zvečer bo prva velezanimiva predstava v »Slovanski čitalnici«. Začetek ob M. uri. V prvi vrsti treba omeniti produkcije ravnatelja samega : Potovanje skozi nemogoče. Senzacijonalno izginjenjc jedne gospe. Čudotvorna roka iz Postoj i nske jame. Stalek čudotvorca. Hipnotiška prikazovanja s spremembami. Ukusni raj. Viseče dete. Igrajoči okostnjak. Električna prikazovanja itd. itd. Potem Milene Gabričeve »električno gospo«, dalje »kraljico golobov«, itd. itd. Povdarjamo, da so se ljubljanski listi najlaskaveje izražali o teh predstavah. Nikomur ne bo žal, kdor jih obišče.
Razpored koncertu, ki ga priredi pevsko društvo »Kolo« v redutni dvorani gledališča »Po-liteama Rossetti« prihodnjo nedeljo, bo nastopni: 1. .1. Binder: »Na zdar!«, koračnica, tamburaški zbor. 2. D. Jenko: »Milim1 strunam«, moški zbor. 3. V. G. Krož : »Spomin na Zagreli«, venec krv. narodnih pesni, mešan zbor. 4. H. Vogrič: »Večerni zvon«, mešan zbor. 6. Z. Kaid: »Božična noč«, fantazija, tamburaški zbor. (i. Dimitrij Slavja nskij ; »Ej tiehnjem«, (ruski tekst), ruska, mešan zbor. 7. B. Smetana: Arije iz opere »Prodana nevesta«, tamburaški zbor. H. St. Mokranac: »Rukovet. srh. nar. pesni«, mešan zbor. 9. A. Rubi-ček : »Michal«, (Jak me srdee tlu če prfidce.. ,.«), češka, ženski zbor so spremljevanjem tamburaškoga zbora. 10. »Gluh mora biti«, igra. Vstopnina: 40 nč. ; sedeži I. reda (v I. in 11. vrsti) 50 nč.; sedeži IT. reda '50 nč. Začetek ob H. uri zvečer.
('Italiiiea c. kr. finančne stražo tržaško priredi v soboto dno 16. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih restauranta »Al Giardinetto« (Acque-dotto) božiču i c o, spojeno s koncertom vojaške glasbe.
Odbor »Slovenske Matice« bo imel zvojo CXIX sojo v Ljubljani dne 18. deeemora 18110. ob petih popoludne v društveni pisarni. Spored: 1. Naznanila predsedstva. 2. Potrditev zapisnikov o 118, od borovi seji in o XXXV. (izrednem) občnem zboru. Poročilo knjižnega odseka o letošnjih knjigah in o knjigah za prihodnje leto. 4. Tajnikove poročilo. f>. Posamičnosti.
Dijaška kuhinja. <>d kar smo objavili zadnji račun, to je od julija meseca setn, so darovali za dijaško kuhinjo: gg. Filip Poljšak 5 K, Jožef Urbančič 10 K, Fran Kranjec 5 K.
O pziliki veselice pevskega društva »Zvezda» pri sv. Ivanu so nabrali 10 K, g. učitelj Forluga 20 K. Na novi sv. maši č. g. Slamiča na Kati-nari se je nabralo 51 K in 21 st.; g. Grgič je daroval 4 K, g. I. Šabec 40 K, g. Fran Kalistcr 100 K.
Vsem p. n. dobrotnikom prosrčna hvala ! Bog jim stokrat povrni! Dijaška kuhinja ima letos 40 obiskovalcev. Toliko jih še ni bilo nikoli. A za 40 gostov pa tudi hrana ne stane malo. Za polovico septembra, za oktober in november smo plačali preko 290 kron. Zato pa je tudi blagajna zdaj malone prazna. Priporočamo jo torej piav toplo vsem starim prijateljem in dobrotnikom in splo! vsem, ki imajo srce za učečo se mladino. Tudi za knjige smo letos pomagali dijakom. Marsikaterim bi bila potrebna tudi obleka, drugi spet prosijo, da bi jim pomagali za šolnino. Ali vsega ne moremo, ker darovi vender-le bolj redko dohajajo. Kdor misli kaj darovati v ta plemeniti namen, naj blagovoli poslati na moj naslov: J. VVarto, via dolla Cattcdrale 5.
Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je došlo od lf). septembra t. 1. do danes naslednjih rodoljubnih prispevkov: (Dalje.) g. komi vikanj Josi Cerja k zbral ob več prilikah za šolo na Muti 14 gl. 50 nč., gospiea Zora Lanarčičeva ob priliki vrhniške velike skupščine pri obedu gl., podružnica Vipava 2 gl. 20 nč., čč. šolsko sestre v Velikovoi 35 gl., ženska podružnica Stari trg: tidnina 1. 1898. 14 gl. in dohod veselici 1. oktobra 1899 50 gl. M nč., g. župnik Anton Gabron iz SkoČidola 58 gl., podružnica »sodni okraj Brdu« 52 gl. 10 nČ., — poslala tudi iz nabiralnika v Lu-
kovici 2 gl., blagajnik v Lutomeru Janko Kart nabral za mutsko šolo ob odhodu kap. \Veixl Ki gl., g. |M»sestmk Silvester v Vipavi nabral v veseli družbi ob blagoslovu cerkve v Budanjuh 2 gl., g. učitelj v Kamenogorici Iv. Lavtižar svoj avgustov in septembrov kronski donesek 1 gl., g. vikar iz Maribora Josip Cerjak nahirke za mutsko šolo 7 gold.	(Pride še.)
Imenik rolilecv t %<lraviil*k<» zbornico urorisko-gradisčansko je objavljen v včerajšnjem »Omservatore Triestino«. I pravna doba sedanje zbornice poteče z 9. tebruvarjom 19»K). Pritožbe proti imeniku treba vložiti do 24. t. ni. na tuk. c. kr. namestništvu.
Odprava bakrenega drobiža, od c. k. finančnega ravnateljstva smo prejeli : Vsled odloka c. kr. finančnega ministerstva od 4. decembra t. I. št. 0742.'! daje se v občo vednost, da v zmislu naredbe c. kr. finančnega ministerstva od 9. junija 1897 (drž. zak. št. 135) z .">1. decembrom 1899 preneha vsaka obveznost države sprejemati ali zamenjavati bakreni drobiž po jeden novčič ali pol novčiča.
Z zdravniške postaje. Evgenij Magdalenčič iz Kjadina je padel z steklenico v roki ter si ob-rezol levo roko. — Josip Spangar, 11-loten deček iz ulice Madonnina, jo padel na igri na tla ter si ranil glavo. — Obema so pomagali primerno.
Veča nesreča se je pripetila zvečer istega dne 67-letnemu dninarju Mihi Škerle, ki se jo podtaknil v ulici Cologna ob kamen, padel ter si gornjo nogo zlomil. Zdravniška postaja, katero so obvestili o nesreči, ga je spravila v tukajšnjo bolnišnico.
Iz-pred porotnega sodišča. Včeraj se jo vršila razprava proti 22-letuemu pod učitelj u Kajetanu Milneršiču z Reke, obtoženemu zaradi po-skušenega zavratnega umora, javnega nasilstva potom nevarnega žuganjn in radi prestopka orožnega patenta. — Obtožba temelji na sledečih dejstvih : MilneršiČ se je, ko je še obiskoval učiteljsko pri-pravljalnioo v Kastvu, seznanil z gojenko iBtega zavoda, Elizo Sepid. Učiteljišče je obiskoval v Kopru. Ko so je leta 1897, vrnil kakor učitelj v Kastav, je našel tamkaj svojo znanko iz šolske dobe, s katero se je marca mcseca 1898. zaročil. Milneršič, ki je julija meseca istega leta dobil službo podučitelja v Zminjti, je prosil novembra 189H. očeta za roko svojo zaročenke, v kar jo oče privolil. Ko pa je o božičnih počitnicah prišel zopet v Kastav, mu je Eliza Šepid izjavila, da jo izvedela, da bi njuna zveza zaručnikovi materi ne bila po volji ter da vsled tega smatra zaročbo kakor nično. Milneršič si je prizadevni, da bi si pridobil zopet ljubezen Elize Šepid. Ker je videl, da z dobra ne opravi ničesar, so ga je polastila strašna razburjenost in nekega dne ji je nastavil na sence revolver, češ: »Hočeš ali nočeš? To je odločilni trenotek.« Dekle je, prestrašeno, zopet privolilo v zakon in Milneršič je shranil orožje. Iz Žminja ji jo večkrat, pisal ter poskušal, da bi zopet prišlo do prejšnjega dobrega razmerja, ali zastonj. Tudi večkratni ustmeni pogovori niso imeli zaželjenega uspeha. Zad-ije velike počitnice je preživel obtoženec zopet v Kastvu, kjer sta imela z Elizo Sepid večkrat burne prizore. Dne 18. septembra se je Milneršič podal v Zminj, prej pa je naprosil nekega sorodnika, naj mu čez nekaj dni brzojavi, da je zbolela njegova, Milneršičeva mati. Na podlagi te brzojavke si je Milneršič izprosil dopust ter jo prišel 5.. oktobra v Kastav. Z Elizo Šepid so nista videla. Dno 8. oktobra pa jo jo počakal, ko se je zvečer v družbi t/eh prijateljic vračala z nekega plesa v okolici, na cesti, jo zgrabil za roko ter z besedami: »Ti me nočeš, a jaz te hočem imeti« — ustrelil na njo dvakrnt iz revolverja. Eliza Šepid je zbežala, on je ustrelil še enkrat za njo; potem je vrgel orožje v stran ter zginil v temni uoči. Dve kroglji sta zadeli dekle v hrbet, ne da bi ji poškodovali nežne delo. Vendar smatrajo zdravniki kakor posebno srečo, da je Eliza Šepid ostala živa. Drugo jutro so je Milneršič prijavil orožnikom v Voloskoin.
Na včerajšnji razpravi je obtoženec priznal dejstva, navedena v obtožnici, vendar je izjavil, da ga. včasih zapušča zavest. Obtoženec je o zaslišanju britko jokal. Eliza Šepid jo izjavila, da je sieer čutila do Milneršiču simpatijo, ljubezni pa ne. Kakor vzrok, da ni hotela nadaljevati razmer,
je navedla nezadovoljnost ohtoženčeve matere t* to /.ve/o.
Porotnikom s<> stavili tri vprašanju. Prvo vprašanje, o |tmkuAeiif»m zavratnem umoru, so isti zanikali z H glasovi proti 4, drugo, o javnem na-silstvu v. nevarnim inganjem, so istotako zanikali z '.I glasovi proti .'l, a vprašanj«* glede prestopka orožnega patenta so potrdili soglasno. V sled tega izreka so Milneršiča rešili obtožbe obeli navedenih zločinov ter ga takoj spustili na svobodo, zaradi neopravičene rabe orožja pa ga je sodišče obsodilo na gluho 10 gld.
Itožjast. 24-letno služkinjo Viktorijo V. iz uliee Pieeanli je včeraj popohidne prijela božjast v eerkvi sv. Antuna novega. Zdravnik, katerega so poklicali, je dal bolni no spraviti na zdravniško postajo, kjer so*ji podelili nujno pomoč.
Talini — /lato in srebro. Včeraj popo-ludne je neki Fran \V. prodajal po našem mestu — zlatenino in srebrnim* jako dober kup; za »zlate« verižiee je zahteval po goldinar ali dva, zapestniee po .'JO —40 nvč. Kmalu pa se je pokazalo, da so bili kupljeni predmeti navadna rumena ali bele medenina, ki so imeli z zlatom in srebrom toliko opraviti, kakor — salpeter z sv. Petrom. Neke ženice in punice, ki so bile zlezle premetenemu špekulantu na limaniee, je to razkritje tako ujezilo, da so stvar naznanile policiji, ki je Prana W. aretirala.
Nagle smrti jo umrla včeraj predpoludne 00-letiia Prša Grgič iz ulice Alighieri št. 1. Zgrudila se je na Barijeri. Zdravnik je konstatiral, da jo je zadela kap. Poslovnica Zimolo jo je spravila v mrtvašnico pri sv. »lustu.
Dražbe premleli lil. V soboto, dne 10. decembra ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: v ulici Corso št. 33 hišna oprava; v ulici Belvedere štev. 51, hišna oprava; v ulici Belvedere št. 23 B, hišna oprava; v V rdel i št. 567, hišna oprava.
Mala oznanila.
Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah za enkratno insercijo se plača po 1 nč. za besedo; za večkratno insercijo pa se cena primerno zniža, Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo čettrtletnib anteeipatnih obrokih. Najmanja objava .10 nvč.
Alojzij Mozetič
Posredovalnica za potovanja.
Piazza Negoziante 1. daje pojasnila za vsa-koršna potovanja in •prejema predplačila za obisk svet. razstav«'v Parizu 1. 1!MM>.
Zaloga krompirja, zelja in fižola.
II g	|| ulica Vienna številka 5
VaiOVeC JOK. ima zalogo krompirja, zelja
fižola in drugih pridelkov
Razprodava na debelo.
Zaloga olja, mila in kisa.
\M t	A A Ulica Torrente Št. 2»>.
Vatovec Anton-«•;»
kisa na drobno in de-
! belo. Naročila izvršuje točno.
Dr. JOSIP MARTINIS
doktor vsega zdravilstva in specijalist za očesne bolezit
se j« presolil
v ulico Valdirivo štev. 3, I. nad.
Ordinira na domu vsaki dan ud S du H8/t zjutraj 111 1 »d 1 do 2 populinlno. Za ubog«* od 2 do il v ulici Moli n piooolo štev. 1, 1. nudstr.
Krčme.
Jurković Mate
ima dobro domačo kuhinjo.
Jak. Perhauc
ulica Carintia št. '2f> i
i
toči izvrstno črno in belo istrsko vino ter
Via Acquedotto štev. 8 /alogu vsakovrstnih vin in boteljk. Postrežba točna,
cene zmerne.
Pirih Ivan Lozić Jurij
Via Media fit. 3., krčmar, toči črna in bela vina in pivo prve vrste, kuhinja izvrstna, cene zmerne.
Potočnik Fran,
Različne vesti.
Moralna dekadenca v Italiji. Pravda Notar- > bartolo spravlja strašne stvari na dan. Kakor j je na razpravi izjavil neki visoki člen redarstva, j seje udeležil umora tudi neki Lauriano. Po- j zneje je bil nezadovoljen s plačo ter je pretil, da j izda vso stvar. Komaj so je to izvedelo, so ga — j zastrupili. Na smrtni postelji je Lauriano pri- j znal zločin. Ko je hil Lauriano mrtev, so izvestni i krogi v Palermu raznesli vest, da je umrl — ino- i rilec Notarhartola. Potem je v hoj u z orožniki ; padel neki Fontana, iti isti krogi so razglasili, j tla je mrtev — drugi morilec Notarhartola. Tako | so hoteli prepričati svet, da dejanskih morilcev ni več. Ko je umrl, tudi nagle smrti, senator Te-nerelli, so isti krogi zatrjevali, tla je isti hil naročil umor nesrečnega Notarhartola,- ne pa poslanec Pali/golo. Lahka trditev, kajti Tenerelli se : nt* more opravičevati! — Sedaj so zaprli Josipa j Fontano, češ, dn se je udeležil umora. Žena za- j prtega Fontane jo izjavila, d:t razkrije lepih stvari, | ako njenemu soprogu skrivijo lo en sam Ins. Ali j kmalu potem je ta žena nenadoma u m r I a — in \ ljudje govorijo, dat ta smrt ni bila naravna. Zapustila je sedem otročifiev. V tej pravdi se pač kaže vsa moralna dekadenca, ki cvete na lepem vrtu — a vi te colture.
Brzojavna In teiefonicna poročila, i
(Zadnje vaati.)	i
Dunaj 15. Odsek za nagodbo je imel sejo ! pod predsedstvom Bilinskega. Na dnevnem redu je bilo: 1) Volitev poročevalca za zakon o kvoti; '2) Debata o zakonu zu porazdeljenje užitnin meti Avstrijo in Ogersko. <> prvi točki dnevnoga reda je predlagal posl. »Sclnvurz, naj se imenuje pod-odsek za pred posvetovanje o kvotnem zakonu. Pretilog jo bil odklonjen.
O volit vi portičevalca, ki se je vršila dvakrat, je hil poslanec Menger izvoljen poročevalcem, Na to je začela debata o zakonu za porazdeljenje užitnin. dehi Kaftan, »Stranskv in Janda so zahtevali generalno tazpravo o tej predlogi, o čemer se je unela formalna debata, Groi" Clarv in pl. Knia-zioluckv se udeležila seje.
Amlroua S. Lorenzo (za magistratom). Zaloga pristnega dalmatinskega vina po najnižjih cenah. Razprodaja od f> litrov naprej. Na zahtevanje se pošilja na dom in na deželo.
ima gostilno v ulizi Ireneo 5tv. 1., toči istrijansko, dalmatinsko in belo ipavsko vino, in ttteinfeblski pivo ; vsaki čas mrzle jedi. Odprto vedno do polnoči.
Obuvala.
„pri Pepetu Kraševcu" na Hožariju poleg cerkve 8v. Petra pod ljudsko Solo, imn veliko zalogo obuval. Sprejema tudi naročbe.
Najcenejši izvor za nakup
dokler traja zaloga.
(ild. 2.20 stane 1 Anker Rem. žepna ura od niklja s posre-brneno franc. verižico in ška-tljico. — Gld. 4.fin stane 1 Kpmont. ura od čistega srebra s posrebrneno amerikansko verižico in škatljico. — (lld. i4.!M) stane 1 Remont, nra od 1 čistega srebra za gospe s po-[nrebriieno angleSko verižico in J škatljico. — t »ld. IloO stane 1 Remont, zlata žepna ura od 14 karatu. zlatil s škatljico od atlasa in krasno verižico. Za va ako uro Jamčim 3 lata. ^ Old. 1.60 stane 1 prstan od čistega <> karatu, zlatil s krasnim kamnom. Razprodaja proti povzetju ali predplačilu doti-čtiega zneska. Bla^o, katero ne ugaja, se sprejme tekom H dni nazaj in se izplača dotični predplačani znesek, vsled česar se ni bati kupovalcem nikake škode.
BKf ItKIi HIRVIZ, Izvoznatvrdka
_ Krakovo, Stradon 17.
HflT* Ho i>ii t o il ust rova n cenik od ur, pošnd, zlatega, srebrnega lu o<l hlasra khieškcaru /.luta po znižanih cenah brezplačno iu franko. 'Vg Iščejo so agentjo.
Stantič Josip
Solo, imn veliko zalogo obuval.
Rehar Peter
ulica Riborgo št. 2ft. Velika zaloga in delavnica vsakovrstnega obuvala po naročili.
Trgovci
Nazarij Grižon Ant. Furlan
Via Ciiulia t>4 prodaja vsakovrstnih jestviu,kolonialnega blaga in olje
JAK. HENRIK HUBER
trtnica za amerikanske trte in cepi
Tovarna kemičnega gnoja „KOPROS" ? Bolluncn Ustrai
ZALOGA:
TRST - VI« S. Apollhiaro Stv. 4. -»D
Telefon štv. 201.
Amerikanske trte in cepi.
CENE:
I. zbirka	II. zbirka
100 k.....v 1000 koHitv 100 krmo v 1000 kosov
gl. kr.	gl. kr.	gl.	1(r-
Kolci amerikanske . 1.50 12.— 1.— 8.— Bllfe „ . 4.— 35.— 2.50 20.— Cepi na „	. 20.— 180 — 15.— 120 —
Vsprejemajo se naročbe za razna cepljenja po želji naročnika in to od februvarija do zvršetku aprila.
Kemični gnoj „KOPROS"
sestavljen iz kvantitete dušika, forloriniciru klslecii, po-
leno brez, konkurence.
Abram Fran
Piazza S. Francesco št. 2. Pro-dajalniea jestvin iu kolonijal-nega blaga. Postrežba točna j tase in apna, katere snovij so' potrebne za živilo rastlin.
Služi čudežno za gnojenje trti, sidnrjra drevju, šparucliiii. vrtnine in žita.
Cena : Žakelj od 25 kg. gld. 2.— ; od 60 kg. gld. 3.H0; od 1(X> kg. gld. 7."»0, ho žakljem vred.
Via 8. Francesco št. 22. Trgovec z dogami in so-darski mojster, izdeluje vsakovrstne sode in posodo. Delo solidno, cene zmerne.
Via Stadion št. 20, pekarna in slaščičarna, svež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema tudi domač kruh v pecivo. Postrežba točna.
Jak. Perhauc
moke. Vsprejema tudi domač ki
Anton Šorli
priporoča svoji kavarni Commercio .n Tedesco, ki sti shajalisči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogo drugih časnikov.
T	■ ■ fj Via S. Francesco štev. Iti, mesar,
postreže z vsakovrstnim mesom po zmernih cenah. Na željo pošilja na dom
$
Via Harriera veechia št. 151 prodajalniea vsakovrstnega ma ' nufakturnega blaga in drobnarij Na zahtevanje se pošiljajo vzorci tudi na deželo.
trgovec, ulica Sv. Ca-tarina št. priporoča svojo zalogo kolonijal-nega blaga na debelo in na drobno. Razpošilja ua deželo roti povzetju.
Fran
Na zahteval
Novak Mihalj.
Meblovano sobo
je oddati v najem vin Relvedere št. 155, II. n.
Via del Torro štev. 12, priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo olju in raznega kuriva. Cene zmerne, postrežba točna.
Josip Muha
c. kr. rezervni eastni-kov priporočamo
,,Zavod za uniformiranje in civilno kro-jaćnico FRAN-A JIRAS-Ail v Trstu, ulica Cunerma '.». CViio nl/ltc, postiržba loena iu /amisljlva.
Za praznike!!
MT Velik izbor
klobukov od 80 kr. in zimskih
kap od 45 kr. navzgor oo
priporoča
Marija Fonn v Trstu
Via Pozzo tlel mare štv. 1.
(zraven velikega trga blizu Angelja Davanza).
V Konkurenca nemogoča. ^
Gostilna
Andemo de Frani
Via della Geppa št. 14.
tofii izvrstni) belo vipavsko ter istrsko iti tlalmn-insko er.t > vino. Dibr.t Icilhinju, d »maoe klobaso. Gostilna ie otlprta vedno <lo 1. ure popolnofi.. /a\ obilen obisk se priporooa
Jožef Furlan.
5J
EDIIOST"
večerno in zjutranje izdanje
ho prodaja, ra/.un v drugih navedenih tohakarnab, tmli
na južnem kolodvoru.