LETO XLVII, ŠT. 28 PTUJ, 14. JULIJA 1994 CENA 70 TOLARJEV Pogajanja SKEI niso uspela Sredi prejšnjega tedna so se v Ljubljani nadaljevala pogajanja o spremembah in dopolnitvah panožne kolektivne pogodbe za črno in barvasto metalurgijo in livarne, ter za kovinsko in elektro indu- strijo Slovenije. Zal na pogajanjih niso dosegli sporazuma o višini izhodiščne plače za 1. tarifni razred. Zato so se dogovorili, da pres- tavijo pogajanja na september; do takrat pa ostanejo izhodiščne plače po kolektivni pogodbi nespremenjene. Pogajalska skupina sindikatov v kovinski in elektro industriji (SKEI) pa je pogajalski skupini delodajalcev ponudila pogajanje o celotnem tekstu spre- memb in dopolnitev veljavne kolektivne pogodbe te dejavnosti. OM Zaradi neurja 227 milijonovtolarjev škode 5'NDIKATI o LASTNINJENJU gl oslanec državnega zbora Marjan Poljšak in predsednik Neodvisnih sindikatov g °^enije Rastko Plohi sta v začetku tega tedna seznanila javnost, daje bil v sredo, g' ^ prostorih slovenskega parlamenta informativni sestanek o novem predlo- Dru? o spremembah in dopolnitvah zakona o lastninskem preoblikovanju »'uajetij, •^onf'^^ P''edstavnikov predlagatelja so se sestanka udeležili tudi predstavniki ®''3cije sindikatov Pergam, Neodvisnih sindikatov, konfederacijesindika- oa n 90. sindikatov bančnih delavcev, kliničnega centra in koordinacijske- bid .'^''^^ '^''"^štva upokonencev. Predstavili so jim predlog novega zakona, ki naj ! prgj^^''^'^*^'^ republike Slovenije prinesel dodatne certifikate. S tem naj bi pre- I [jrej jJ,'^^^''^'^°^®"J6 minulega dela. Udieženci sestanka so se zavzeli za čim- ^-^Suouveljavitev tega zakona. -OM Občinska komisija za ocenitev škode ob elementarnih nesrečah pri ptujskem izvršnem svetu, ki jo vodi Franc Ivanuša, je zbrala podatke o škodi, ki jo je na območju ptujske občine povzročilo neurje z dežjem in točo 28. junija in petega julija. Grobo ocenjena škoda znaša 226,9 milijo- nov tolarjev. Najbolj so bila prizadeta območja krajevnih skupnosti Vito- marci, Juršincev in Polenšaka. Na objektih, kjer so bile v glavnem poškodovane strehe, je škode za 9 mi- lijonov 250 tisoč tolarjev. Voda v kle- teh je povzročila za šest milijonov to- larjev škode. Pri direkciji za gospodarsko infra- strukturo so zbrali podatke o poškod- bah na cestah. Neurje je tako ali dru- gače prizadelo 43 kilometrov lokal- nih cest, kjer je škode za 48,5 milijo- nov tolarjev. Krajevne ceste so priza- dete na 163 kilometrih, škode pa jeza 86,7 milijonov tolarjev. V kmetijst- vu, kjer so bili najbolj prizadeti sa- dovnjaki, vinogradi in koruza pa je po podatkih Sekretariata za kmetijst- vo 76,5 milijonov tolarjev škode. c^MG V PTUJU USTANOVILI GOSPODARSKO INTERTESNO ZDRUŽENJE ZA TURIZEM POETOVlO VIVAT Odziv presegel pričakovanja Gospodarsko interesno združenje za turizem Poetovio Vivatje ustanovilo44 ptujskih obrtnikov, podjet- nikov in ustanov. Gre za pionirsko združenje na tem področj u v Sloveniji, ki gaje podprlo tudi ministrstvo za gospodarske dejavnosti. Na četrtkovi ustanovni skupščini so sprejeli okvirni program dela s finančnim načrtom za letos ter izvolili sedemčlanski nadzorni svet. Do konca leta bodo največ delali na dodatnem povpraševanju oziroma izdelavi turističnih programov, promocijskih aktivnostih, vzpostavitvi informa- cijskega sistema, izdelavi celostne podobe in izdaji mesečne revije, v kateri bodo predstavljali posamezne člane združenja ter njegove aktivnosti. Sedemčlanski nadzorni odbor je z izvolitvijo prevzel nekatere obvez- nosti. Ob zagotovitvi pogojev za pos- lovanje, bo moral v štiridesetih dneh od ustanovitve združenjA poiskati direktorja. Na sestanku, ki bo že pri- hodnji teden, bo odločal tudi že o no- vih članih. Zanimanje za članstvo se je po četrtkovi ustanovitvi še povečalo. Do septembrske skupščine pa mora pripraviti dokončen pro- gram dela in finančni načrt za letos. V prvih štirih letih delovanja novega interesnega združenja bo do 40 od- stotkov potrebnih sredstev letno za- gotavljala občina, preostali del pa člani s plačevanjem članarine in z lastno dejavnostjo. Z ustanovitvijo gospodarsko in- teresnega združenja Poetovio Vivat se je dejavnost turističnoinformacij- skega centra v okviru turističnega društva Ptuj ukinila in prenesla v združenje. Ptujski turizem naj bi z ustanovitvijo Poetovio Vivata samo pridobil. Povečala naj bi se raven po- nudbe, uskladile promocijske aktiv- nosti in kar je najpomembnejše, povečal naj bi se turistični promet oziroma zaslužek od turizma, ki si ga bodo delili vgj, ki so na kakršnikoli način povezani s to dejavnostjo. Že letos naj bi ptujski turizem prinesel bistveno več kot prejšnja leta. Za pet- najst odstotkov naj bi se povečal tu- ristični obisk, za trideset pa turist ični promet. V denarju to pomeni 150mi- lijonov tolarjev več za ptujski turi- zem. GOSPODARSKO INTER- ESNO ZDRUŽENJE JE POTRE- BA ČASA IN NOVEGA NAČINA PROMOCIJE Gospodarsko interesno združenje Poetovio Vivat naj bi ustanovilo 105 ptujskih podjetij, obrtnikov in usta- nov. Toliko jih je tudi sprejelo vabilo za ustanovno skupščino. Pogodbo o ustanovitvi pa jih je podpisalo 44, kar je v bistvu velik uspeh. Obalno- kraško skupnost, ki je nekaj podob- nega, je ustanovilo le petnajst članov. Nekatere ustanovne člane smo pov- prašali, kaj pričakujejo od združenja Poetovio Vivat. Takole so odgovori- li: Marjan Ostroško, Emona-Mer- kur Ptuj: "Predvsem ogromno dela v nadaljevanju, ki je bilo že opravljeno na promociji Ptuja. Prepričan sem, dasiPtujzokolico zasluži, dapostane turistična Meka. Vendar pa si tega ne predstavljam v kratkem času. Če hočemo to doseči je prav in nujno, da se povežejo vse zaiteresirane panoge, da se povežejo ljudje s svojimi ideja- mi in filozofijo. Šele na osnovi vseh teh vložkov je pričakovati posredno ekonomsko korist tako za podjetje kot za Ptuj." Franc Zadravec, Mercator Mip Ptuj: "V našem podjetju smo pobudo za ustanovitev gospodarskega inter- esnega združenja Poetovio Vivat oce- nili pozitivno, zato smo ustvarjalno sodelovali pri snovanju osnovnih do- kumentov, ki so se pripravljali za us- tanovno skupščino. Imamo močno razvejano maloprodajno mrežo v vseh strokah v mestu in v večini kra- jevnih skupnostih. Z veleprodajno dejavnostjo pokrivamo skoraj celot- no Štajersko in Pomurje. V takih in podobnih združenj ih je primerno so- delovati ter posvojih možnostih pris- pevati k uveljavitvi Ptuja in proizvo- dov s tega območja v širši prostor. Skozi poslovanje so možne koristi za podjetje. V začetni fazi delovanja združenja ne vidim nekih koristi za podjetje, bomo pa združenju lahko bistveno pomagali pri njegovem raz- voju, saj imamo ustrezne prostore, dobro kadrovsko zasedbo in računal- niško podprt sistem poslovanja. Ob kvalitetni kadrovski zasedbi in že iz- voljenim nadzornim svetom lahko združenje v naslednjih letih doseže zastavljene cilje." Dimče Stojčevski, Perutnina Ptuj: "Vse čestitke pripravljalcem in ustanoviteljem združenja. Gospo- darsko interesno združenje Poetovio Vivat je potreba časa, novega načina promocije in trženja ter skupnega nastopa. Program združenja mora za- jemati celoto interesov udeležencev - podpisnikov pogodbe, občine in Slo- venije ter širšega območja ob upošte- vanju realnih možnosti. Predlog pro- grama zajemaprevečprojektnih pris- topov, ki so sicer potrebni, na prvi pogled pa daje občutek kot da gre za Consulting družbo in ne za gospodar- sko interesno združenje. Vsak pro- jekt mora biti ekonomsko upravičen, zato bo potrebno pretehtano odločati. Direktor GIZ-a bo v svoji pogodbi moral imeti konkurenčno klavzulo, ki ga bo navezovala, da za neupravičene odločitve odgovarja z lastnim premoženjem. Če bo prihaja- lo do izgub, ki pa jih bodo morale so- lidarnostno pokrivati podpisnice po- godbe o ustanovitvi - to pa so največja podjetja v Ptuju - bo prihajalo do iz- stopov. Ob realnih možnostih, pra- vilnih odločitvah, skupnem, nastopu in interesu je gospodarskemu inter- esnemu združenju Poetovio Vivat uspeh zagotovljen." Janez Rižnar^ Območna obrtna zbornica Ptu j: "Če združenje že mora biti, bi se moralo popolnoma samos- tojno financirati, služiti bi moralo s svojo dejavnostjo. V Območni obrtni zbornici smo mnenja, da bi morala biti zbornica članica z vsemi svojimi člani, pa čeprav bi bila članarina občutno višja, ne pa da se vključuje- mo brez svojih članov." »».MG 2 - DOMA IN PO SVETU 14. JULIJ 1994- TEDHll To le rop Baloni so veliki in svetleči in zato seveda noben otrok ne more mimo njih. Posebno ne, če ima napihnjenega psička, laboda, miško in kar je še teh živali, ki se dvigajo pod nebo, tudi drug otrok. Pravzaprav večina drugih otrok. In kaj naj napravi uboga mama ali oče na prireditvi, če ne želi nenehnega sitnarjenja? Kljub temu, da je že zdavnaj oce- nil-a, da igrača ni kaj prida, odpre denarnico in izvleče 500 tolarjev. Toliko namreč balon stane. O ropu pa lahko v zvezi s tem govorimo trikrat. Prvič: Balone prodajajo kar tako, na črno, bi po domače rekli. Ob nakupu ne prejmeš nobenega računa, s čimer je prodajalec ukradel državi natančno 20 od' stotkov vrednosti balona. Pri vsakem balonu je to okroglih 100 tolarjev. Pa če bi kupec imel od tega kakšno korist (beri nižjo ceno), bi še nekako izpustili državo. Tako pa se eni bogatijo, drugi pa zanje plačujemo dohod- nino. Drugič: Ne glede na to, da pro- dajalec pripoveduje, da bo takšen, napihnjen s helijem, os- tal mesec do dva, se balon že po dnevu aH dveh naguba, žival žalostno pobe si glavico proti tlom, prav tako pa tudi nesrečni otrok, lastnik tega sedaj že iz- puhtelega bogastva. Tako je bilo mami in očetu ukradeno 500 to- larjev (ali morda 1000 ali 1500, če imata več otrok), saj igrače enos- tavno ni več. Tretjič: Ampak, prodajalec včasih tudi obljubi, da bodo ba- lon ponovno napihnili v prime- ru, da bi posebej hitro helij ušel. Kupec naj ga kar prinese k njim. Vendar o teh obljubah kasneje nič ne vedo. Zato pa vedo otroci. Ti so čisti in vsako besedo vza- mejo zares. Zaupanje jim je bilo morda tako prvič zares ukrade- no. Hvala lepa za takšen balon. •>McZ STAI\OVAI\JSKI i^KLAD Posoiila mladim družinam Upravni odbor stanovanjskega sklada republike Slovenije je mi- nuli četrtek objavil razpis stanovanjskih posojil mladim družinam za izgradnjo individualnih stanovanjskih hiš. Državljani, ki si želijo na tak način pridobiti posojilo, morajo svoje vloge oddati v času od 7. avgusta do najkasneje 7. septembra letos. Poseben obrazec, na katerem bodo lahko oddali vloge, bodo od 1. avgusta naprej prodajali na vseh enotah pošte. Seveda morajo prosilci posojila izpolnjevati določene pogoje. Za mlado družino se v tem primeru šteje družina z vsaj enim otrokom, v kateri nobeden od staršev ni star več kot 30 let ne glede na starost otrok oziroma 35 let in še noben otrok ni šoloobvezen. Pogoj,dasemladadružinalahko poteguje za omenjeno posojilo je tudi, da ima gradbeno dovoljenje za individualno stanovanjsko hišo iz leta 1990 ali pozneje, katere kva- dratura ne sme presegati kvadratu- re primernega stanovanja glede na število družinskih članov. Med izločilnimi pogoji je tudi material- no stanje, saj nihče od prosilecv ali njihovih družinskih članov ne sme biti lastnik oziroma solastnik sta- novanja. Pogoj je še, da mlada družina stanovanjski problem rešuje prvič. Stanovanjska posojila so zelo ugodna, saj zanje velja obrestna mera R + 3% inodplačilnadoba 10 let. V ta namen bo Stanovanjski sklad Republike Slovenije namenil milijardo tolarjev. c&DLŽ EMI Poljčane ima novega direktorja Podjetje EMI Poljčane. kjer se v glavnem ukvarjajo z elektromontažo, instalacijami ter izdelavo svetil, ima že več kot leto dni blokiran žiro račun, zaposleni pa tri mesece niso prejeli osebnih dohodkov. Od 1. ju- lija ima v rokah krmilo potapljajoče se barke Franc Jug, domačin iz Poljčan, ki je primopredajo s prejšnjim direktorjem, Rajkom Robni- kom, opravil pred desetimi dnevi. Franc Jug (Foto: "Bila je popolnoma zgrešena poslovna stratagija podjetja, to že lahko rečem," pove Franc Jug uvo- doma . "Sem domačin, zato sem ve- liko negativnih reči o podjetju le poznal, kljub temu, da v podrob- nosti nisem bil vpeljan. To spozna- vam sedaj ob primopredaji. Tre- nutno delamo pri pridobivanju no- vih komercialnih poslov, spre- membi strukture kupcev in iščemo finančno injekcijo za podjetje, kije zelo zadolženo in blokirano pri vrsti poslovnih partnerjev, s kateri- mi bomo šli v prisilno poravnavo. Osebno sem optimist. Če bomo uspeli ohraniti notranji mir, dobro sodelovanje z zaposlenimi, upam, da bomo ohranili zdravo jedro podjetja,"je dopolnil novi direktor. POGOVARJALI SMO SK Z OIKLKTOKJt:>1 MERCATORJA - MlPa PTUJ Stankom BRODNJAKOM v podjetju Mercator Mip Ptuj so se odločili za razvojno strategijo, ki sojo na kratko opredelili z geslom: "Z znanjem in prijaznostjo za- dovoljimo kupca," ki je uporabno v vseh trgovinskih, proizvodnih in storitvenih dejavnostih. Stanko Brodnjak je generalni di- rektor Mipa od prvega septembra prejšnjega leta. Ob našem obisku smo se zanimali, kako se uresničujejo cil- ji, ki si jih je zadal pred prihodom v podjetje, kakšnesodolgoročneusme- ritve podjetja in kako bodo praznova- li jubilejno 40-obletnico poslovanja podjetja, ki sodi med uspešne zgodbe v zgodovini mesta in občine Ptuj. REORGANIZACIJA POGLAVITNA NALOGA Tednik: Kako se uresničujejo cil- ji, ki ste si jih zastavili pred priho- dom v podjetje? S. Brodnjak: "Pred prihodom v Mip sem moral pripraviti program svojega dela. Upravni odbor podjetja ga je sprejel. Njegovo izvajanje je opredeljeno v gospodarskem načrtu za letos, kjer je ob poglavimi nalogi - reorganizaciji podjetja - opredeljena tudi finančna sanacija. Podjetje je namreč leta 1992 poslovalo z izgubo, ki je bila posledica velikih stroškov odpravnin, in dokupov delovne dobe, ki so bili povezani z velikim zmanjšanjem števila zaposlenih. Iz- gubo smo v prejšnjem letu pokrili in ustvarili nekaj nerazporejenega dobička. Kratkoročni cilj zaleto 1993 je bil s tem dosežen. Drugi cilj, ki je strateške narave, je reorganizacija podjetja. Do prvega polletja letos smo jo izvedli v okviru formalnih postop- kov, od prvega julija pa jo uresničuje- mo v praksi. Združili smo dva profit- na centra - veleprodajo in maloproda- jo - ter komercialni sektor v en profit- ni center trženja. Od nove organizi- ranosti pričakujemo precej. Predvsem pa večjo učinkovitost pos- lovnega in večje možnosti agresiv- nejšega tržnega nastopa. Jasno pa je, da se bomo v tem letu srečevali z vse- mi problemi, ki izhajajo iz nove orga- niziranosti in njenega vpeljevanja v tako velikem podjetju kot je Mip, ki ima trenutno 1005 zaposlenih." Tednik: Vsaka reorganizacija je tesno povezana s kadri? Kako ste vi reševali ta vprašanja? S. Brodnjak: "Pri novi organizira- nosti sem upravnemu odboru podjet- ja za moje sodelavce, ki sestavljajo t.im. menedžment, predlagal ljudi iz hiše. Pri tem sem izhajal iz dejstva, da je Mercator Mip Ptuj v vseh letih ob- stoja skrbel za šolanje svojih kadrov in da ima nekaj deset delavcev, ki so diplomirali na fakultetah in višjih šolah. Poleg pa je bil zame omejitveni dejavnik tudi razlog, da ima podjetje še vedno preveč zaposlenih. Deset- mesečne izkušnje pa tudi kažejo, da so izbrani sodelavci primerni in da imajo dovolj zagnanosti za ure- sničevanje že omenjene razvojne strategije. Nadaljnja mikroorganiza- cija podjetja bo podrejena izključno doseganju zastavljenih ciljev. To po- meni tudi intenziviranje izo- braževanja in vzgoje ljudi, da bodo znali prodajati blago na dovolj kako- vosten in prijazen način." Tednik: Kaj pričakujete od svojih sodelavcev? S. Brodnjak: "Da bi lahko uspešno prestali sedanjo anarhično konku- renco, pričakujem od vseh nas dovolj kooperativnosti, da bomo strokovni in kritični drug do drugega, saj bomo le tako lahko zadeve spreminjali in svoje reakcije prilagodili takšnim in drugačnim razmeram na trgu." Tednik: Podjetja se v teh razme- rah v glavnem rešujejo s presežki. Boste v Mipu število zaposlenih še zmanjšali? S. Brodnjak: "Število zaposlenih je problem, ki se vleče iz obdobja distri- bucije blaga, ko je bilo vse proizvode možno prodati skoraj za vsako ceno. Huda konkurenca, ki je pogosto tudi nelojalna, nas je pripeljala do tega, da smo bili prisiljeni poleg zmanjševan- ja stroškov na vseh ravneh, pričeti s povečevanjem prodaje v posameznih enotah. Glede na to, da tržnega deleža dosedaj nismo uspeli povečati, smo svojo organiziranost in s tem vsebino morali prilagoditi tržnim razmeram. To pa je pomenilo zmanjšanje števila zaposlenih od leta 1990, ko jih je bilo 1400 na 1005, kolikor jih je danes. To število je na nekaterih segmentih že kritično, vendar moramo z nadal jnji- mi mikroorganizacijskimi posegi doseči večjo fleksibilnost kadrov iz posameznih poslovnih enot. Zelo ve- like predstavljajo nelogične zakono- dajne ureditve v državi, ki dovoljuje- jo nam in naši konkurenci delovni čas, kot si ga pač izmislimo in prijavi- mo državni upravi. To pa pomeni delo vsako nedeljo in ob praznikih, ki je pogosto neracionalno. Ni pa ob tej izredno veliki konkurenci mogoče pričakovati, da bi sklenili pameten dogovor o delovnem času ob nedeljah in praznikih ter s tem to delo spravili v normalne ekonomske okvire. V bližnji prihodnosti bomo verjetno prišli tudi do tega, da bomo anar- hičen del trga na nek način regulirali in bo prišlo do deljenega delovnega časa, kot je to običaj v svetu. To pa bo potegnilo za seboj ponovneprobleme s presežki delovne sile. LASTNINJENJE NE BO ZAVRLO ŠIRITVE VELEPRODAJE IN MALOPRODAJE Tednik: Kaj pa lahko poveste o posodobitvah? S. Brodnjak: "Ne glede na procese lastninjenja, smo v podjetju trdno odločeni, da bomo širili tržni delež v obeh trgovinskih dejavnostih, vele- prodaji in maloprodaji. Profitni cen- ter Zaščito bomo reorganizirali v akumulativno celico, kooperacijo pa prestrukturiali v profitni center, ki bo ponujal višjo kakovost storitev tudi na področju inženiringa. Razmišljamo o obnovi in povečanju kakovosti ponudbe v loka- lih na območju ptujske občine, zlasti ševsamem mestu. Nekaj smo že nare- dili. Naši načrti pa so tudi naložbe v večje prodajnecentre v Celju, Murski Soboti, Mariboru in v zadnjem času vse bolj aktualni Rogaški Slatini." Tednik: V zadnjem času ste imeli precej težav v Zaščiti. Kako jih rešujete? S. Brodnjak: "V Zaščiti izvajamo reorganizacijo profitnega centra. Združujemo obrata v Ptuju in Ki- dričevem v en obrat v Kidričevem. V zaključni etapi je reševanje proble- mov tehnoloških presežkov. Pre- sežni delavci, ki so opredeljeni kot trajni tehnološki presežek, so doma. Vse pa kaže na to, da se bo količina dela povečala in jih bomo po potrebi klicali na delo. Z manjšimi naložbami skušamo obrat v Ki- dričevem preurediti v funcional- nejšo in rentabilno obliko, s potenci- alnimi partnerji pa se pogovarjamo o pridobitvi novih poslov. Velika pri- dobitev za Zaščito je popolna oskrba Mercatorjevih podjetij z delovnimi oblačili, ki so po designu enotni zace- lotni poslovni sistem." Tednik: Kakšna je povezava s poslovnim sistemom Mercator? S. Brodnjak: "Poslovni sistem Mercator je stoodstotni lastnik pod- jetja Mip, ker je bil družbeni kapital podjetja prenesen na poslovni sistem Mercator. Mip kot Mercatorjev grosist v SV Sloveniji, plasira več kot 50 odstot- kov blaga v maloprodajna podjetja poslovnega sistema na tem območju. Blagovni tokovi so dogovorjeni na ravni poslovnega sistema, kar daje podjetju relativno dober položaj pri komercialnih pogojih nabavah bla- ga. Odločitev koncema je, da se začne pospešeno delati na enotnem izgledu Mercatorjevih prodajaln vseh branž in velikosti ter da se zlasti intenzivno dela na širitvi maloprodajne mreže v državi. Stroki je jasno, da bo najbrž čez nekaj let v Sloveniji nekaj velikih grosistov, nekaj regionalnih s svojo maloprodajno mrežo bodisi lastno ali na osnovi franšizinga, in družinskih prodajaln. Vse drugo bo verjetnopos- lovalo s precejšnjimi težavami." Stanko Brodnjak (Foto: Kosi) MERCATOR MIP BO DELNIŠKA DRUŽBA V PRETEŽNI LASTI KONCERNA MERCATOR Tednik: Kako se bo Mercator Mip lastninil? S. Brodnjak: "Program lastninjen- ja podjetja je predan agenciji. Sestavl- jen je tako, da bo tisti del družbenega kapitala, ki je namenjen za lastnin- jenje s certifikati delavcev, bivših za- poslenih, upokojencev, družinskih članov in poslovnih partnerjev ter javnosti, le v dvajsetih odstotkih po- nujen v interno razdelitev, v 40 od- stotkih pa v javni razpis. Po predhod- nem zbiranju certifikatovsmo ugoto- vili zelo veliko zanimanje vseh za lastninjenje našega podjetja. Zbrali smo več kot 5200 ponudnikov certifi- katov, v celem koncernu pa več kot 64 tisoč. Ustanovili smo tudi družbo za upravljanje INTARA S & P in dva pooblaščena investicijska sklada Mercata in Medito, v katera bodo zainteresirani lahko vpisovali more- bitne presežkecertifikatov ali certifi- kate v celoti. Podjetje Mercator Mip se bo iz družbe z omejeno odgovor- nostjo preoblikovalo v delniško družbo v pretežni lasti koncema Mercator in v manjšinski lasti delav- cev, upokojencev, bivših z.aposlenih in vseh drugih zainteresiranih." Tednik: Naj vas na koncu še vprašamo, kako boste praznovali 40. jubilej podjetja? S. Brodnjak: "Pripravili bomo po- seben časopis, v katerem bomo pred- stavili dosedan j i razvoj. Poseben pro- gram pa pripravljamo ob tradicional- ni Mipovi noči, ki bo avgusta. Sicer pa želimo jubilej proslavin predvsem delovno in razvojno." TEDNIK TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika ozi- roma Našega dela. ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za radijsko in časopisno dejavnost RADIO- TEDNIKPTUJ. UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor in glavni urednik), Ludvik Kotar (odgovorni urednik), Jože Šmigoc (pomočnik odgo- vornega urednika in lektor), Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik, Darja Lukman Žunec. Martin Ozmec, Marija Slodnjak, Vida Topolovec m Milena Zupanič (novi- narji). TEHNIČNI UREDNIK: Slavko Ribarit. PROPAGANDA: Oliver Težak. -0776-207 Naslov: RADtO-TEDNIK, Raičeva 6, 62250 Ptuj, p.p. 95: -a(062) 771-226: faks (062) 771-223. Celoletna naročnina 3 640 tolarjev, za tu- jino 7.280 tolarjev Ptuj: 52400-603-31023 Tisk: GIP Mariborski tisk. Maribor. Po mnenju Ministrstva za informiranje Re- publike Slovenije št 23,58-92 z dne 12. 2 1992 se šteje Tednik za izdelek informa- tivnega značaja iz 13 točke tarifne številke 3, za katerega se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov. NEAPELJ: Konec minui^' tedna je na vrhunski konferj^ sedmih najbolj razvitih drj* prvič sodeloval tudi ruski pr.*) sednik Boris Jelcin. Sicer pasosJ tanek bolj kot gospodarskim, mam tokrat namenili politični' Seveda tudi tokrat ni šlo br obravnave dogajanj v Bosnj^ Hercegovini, pri čemer se je Botj Jelcin zavzel za to, da bi članic skupnineG-7 v primeruzavrnj ve mirovnerga načrta temu probi, mu posvetile posebno srečanji Jelcin in Clinton pa sta sen srečanju dogovorila, da se bosi konec letošnjega septembi srečala v Washingtonu. Italijans) predsednik republike Oscar Luij Scalfaro je na slavnostni večerjivo ditelje sedmerice pozval, naj sen zapirajo v nekakšen elitni klubji naj ne pozabijo na solidarnost trpečim svetom. * * * BOSNA IN HERCREGOVI NA: Tako kot so že nekaj mesece napovedovali vojaški opazovalci, so se zdaj vneli hudi spopadi zj Bihač. V ponedeljek so od tamš{ poročali o hudem porazu muslj. manskih separatistov pod vodst- vom Fikreta Abdiča. Kljub posre. dovanju opdoslanca OZN Jasušiji Akašija sprte strani niso prekinili bojev in tako niso bile pripravljen podaljšati sicer krhkega premirj še za en mesece. Pričeli so se tud siloviti topniški spopadi n območju Doboja in Prizrena. * * * BELORUSIJA, UKRAJINA V obeh državah je v nedeljo pot< kal drugi krog predsedniških voli tev. V ponedeljek uradni izidi i niso bili znani, vendar so na osnoi javnomnenjskih raziskav napov( dali, da bo v Belorusiji zmagal Al eksandr Lukašenko in odločn premagal dosedanjega premici Vjačaslava Kebiča. Izzid predsed niških volitev v Ukrajini me Kravčukom in Kučmo pa je biii težko napovedatijsaj sta kandiditj že v prvem krogu dobila zelo at načeno število glasov. Nekaj v{ glasov napovedujejo Kravčuki saj naj bi ta imel odločilni vplivi državno televizijo in druge medi je. * * * SRBIJA: Srbski predsednii Slobodan Miloševič se ja za javno! ti zaprtimi vrati sestal z vodji b( sanskih Srbov. Po neuradnih ii foramcijah naj bi jih zelo strogo obravnaval in jim postavil ultimat, češ naj pristanejo na ponujeni mi- rovni načrt o delitvi Bosne in Her- cegovine. Miloševič je celo napo- vedal, da bo bosanskim Srbom, če ti ne bodo sprejeli ponujenega predloga, zaustavil dosedanjo iz- datno podporo. Za takšno pre- pričevanje seje Miloševič odločil predvsem zato, ker mednarodna skupnost Beogradu grozi s še strožjo gospodarsko in siceršnjo blokado v primeru, da bi še naprei podpiral Karadžičeve bojevnike. * * * BLIŽNJI VZHOD: Izrael si poskuša z vrsto popuščanj do arab- skih sosed ustvariti znosnejše raz- mere za razvoj lastne države. Tako se je jordanski kralj Husein pri- pravljen prvič uradno srečati z iz- raelskim premierom Rabinom. ^ zameno za Huseinovo potezo do- bre vol je naj bi Washington Jorda- niji odpisal približno milijardo dolarjev dolgov. Mirovni spora- zum naj bi Izrael in Jordanija skle- nila že v kratkem. Izrael in Palestinska osvobodil- na organizacija pa sta v ponedel)«'^ v Kairu začela s pogajanji *| razširitvi avtonomije na preostal' del desnega brega Jordana. Govo; rila sta predvsem o problemih, j ih je porodila že vzpostavljena p^' lestinska avtonomija, o osvobodi'' vi palestinskih zapornikov vrnitvi beguncev na desni bre? Jordana. * * * RUANDA: Potem, ko je pr«''! skoraj dvema tednoma rnandsk* Domoljubna fronta zavzela pr^, tolnico Kigali, so se vanj pr'^^i vračati begunci. Približno 50 tis^; jih je in kar tri mesece so žive'' begunskih taboriščih na obrob) mesta. Domoljubna fronta jiii^' zagotovila, da je v mestu povs^ varno. _pripravila: DLZ_^ f<0DNIK -14. JULIJ 1994 POROČAMO. KOMENTIR.\MO -3 sedeli smo Sanacija zdravstvene postaje Juršinci P-jjski izvršni svet je sprejel sklep o sanaciji zdravstvene postaje Juršinci. Za investitorja sodoločili Sekretariat za družbene dejav- j^QSti občine Ptuj, za katerega bodo investitorske posle opravljali v pirekciji za gospodarskoinfrastrukturo. Sanacija se bo izvedlo sklad- no s sprejetimi usmeritvami za razvoj zdravstvo do leto 2000 v ptujski gbčini in s sprejetimi prioritetami za vlaganja na demografsko ogroženih območjih. Iz občinskega proračuna - sredstev za zdravstvo . bodo sanacijo financirali s 3,5 milijonov tolarjev. Toliko sredstev pa bo prispevala tudi Direkcija za gospodarsko infrastrukturo za sociol- nooziromo neprofitno stanovanje, ki ga bodopravtakouredili vokvi- sanacije. Pri sanaciji zdravstvene postaje Juršinci bo sodelovala tudi krajevna skupnost Juršinci. Težave v stečaju Tovarne orodij in strojev Stečajni upravitelj nekdanje Agisove Tovarne orodij in strojev Dar- ko Vran je povedal, da se v stečajnem postopku te tovarne zatika, ker ni urejeno zemljiško knjižno stanje. Krovno podjetje jim namreč ne priznava lastnine. Stečajni upravitelj pravi, do je sedaj edino nnožnost, do vprašanje uredijo no sodišču. Terjatve delavcev so preiz- | Pripravila: MG i-v.mm Višnje ne bodo osfcfle na drevesih Višnje, ki se pri podjetju Vino- gradništvo, vinarsko in sadjarstvo Jeruzalem Ormož razprostirajo v Ivanjkovcih in Savcih na 38 hek- tarjih površin, obirajo. S Slosa- dom iz Bohove in Fruktalom iz Aj- Mčine so se uspeli dogovoriti za frimerno ceno. Za prvotno ponu- jeno ceno 40 tolarjev za kilogram jih ne bi obirali in zgodilo bi se po- dobno kot v Ptuju, da bi ostale na drevesih. "Mene je strah dileme ali višnje obrati ali ne. Lani se je to zgodilo s črnim ribezom, letos z višnjami, prihodnje leto bodo morda na vrsti breskve, potem pa lahko prične na takšen način propadati sadna vrsta za sadno vrsto. Kaj hitro se lahko zgodi, da ne bomo imeli kaj proda- jati. Menda se bodo morali na vlad- ni ravni dogovarjati tudi o teh pro- blemih. Pri naši odločitvi, da bomo višnje letos kljub vsemu obrali, je pri.sotne tudi nekaj prieške trme," prične o problemih visenj in sad- jarstva dipl. ing. agronomije Silvo ^ižek, vodja obrata Sadjarstvo. Trenutna dogovorjena cena za 'kilogram obranih visenj je med 46 "150 tolarji. Od tega dobi obiralec kilogram nabranih visenj 18 to- '•^rjev, k temu je potrebno prišteti ^2 za 14 do 15 tolarjev prispevkov, ^'jih mora za pogodbeno delo pod- l^^tjc, kar je v primarjavi z lanskim ^'šje za 50 odstotkov, plačati ''ržavi. Trenutno scjim to še neka- ko izide. Z omenjeno ceno pokri- ^^josamo stroške obiranja, prevo- ^cvišenj do predelovalca in prevoz obiralcev z avtobusom do kraja obiranja. Nekaj malega jim potem ostane še za materijal, drugače pa; ^'o redno zaposlenih in ostalo s '^"1 ni pokrito. ''fi obiranju visenj jim pomaga ^''oli 120 obiralcev iz sosednje ^''^aške ob 100 domačih obiralcih, .'Paso v glavnem domačini, ter di- ^^^.'^"inosnovnošolci. Kot je povedal 'Ivo Žižek, se to pozna tudi pri °"^'fanju, ker okoli 12. ure ti ^^j^ilajši obiralci odidejo, tako, da ■^Jimi težko planirajo potek dela. ^de na gostoto visenj bi jih naj 1^ ^'^ obiralec nabral na uro po 11 ^8, končni seštevek pa je odvisen 1 '^8a. koliko časa kdo obira in ^0 priden in spreten je pri tem '^Pravilu. , jj5^[je okoli obiralcev iz Hrvaške I ^ pred časom povedanega marsikaj, smo dobili zagotovilo, da imajo vsi delovna dovoljenja, kijih je izdal Zavod za zaposlovanje Ma- ribor. Z mariborskim zavodom so imeli že pred pričetkom letošnje obiralne sezone sestanke, na kate- rih so se dogovorili, da si mora pod- jetje Jeruzalem za tovrstna dela za- gotoviti čim več domače delovne sile, za razliko pa jim potem zavod izda dovoljenja za delavce iz Hrvaške. Problemi okoli slovenske sezon- ske delovne sile so pri podjetju Vi- nogradništvo, vinarstvo, sadjarst- vo Jeruzalem Ormož znani že iz prejšnjih let. "Najhuje je bilo letos pri obiranju jagod. Na naš poziv so se javili štirje obiralci, drugi dan sta prišla samo še dva, nato pa nihče več, kljub temu, da beležijo na ormoškem Uradu za delo konec letošnjega aprila 1433 nezaposle- nih", je pojasnil problem sezonske delovne sile Silvo Žižek. Jagode so potem obrali, vendar so jim ob obiralcih iz Hrvaške prišli na pomoč še delavci iz vinograd- ništva, kar pri tem opravilu v prejšnjih letih ni bil običaj. Nekaj malega jim je pri obiranju pomagal tudi ptujski kombinat, tako, da so jagode le uspeli pobrati. "S prodajo jagod smo še nekako uspeli. Pravočasno smo se umakni- li na hrvaški trg, kljub temu, daje bila letošnja povprečna cena za 20 tolarjev nižja od lanske. Menim pa, dazozirom na to, karse sedaj doga- ja v tem našem slovenskem kme- tijstvu, je potekala ta prodaja pov- sem normalno," je nadaljeval Silvo Žižek. V letošnji sezoni bodo pri podjet- ju Vinogradništvo, vinarstvo in sadjarstvo Jeruzalem Ormož trgali še breske in jabolka. Letošnji pri- delek breskev računajo na okoli 25 ton, obrali pa jih bodo sami..Večji zalogaj predstavljajo jabolka. Pri tem delu, ki bo trajalo okoli dva meseca, bodo dnevno potrebovali 150obiralcev,kitodelože poznajo. Računajo, da se bo pri zagotavljan- ju domače delovne sile pojavil po- doben problem, kot pri jagodah in deloma tudi pri višnjah. Najhujši problem je omejitev pogodbenega dela na 60 dni v letu, še huje pa je njegova podražitev za 50 odstot- kov, menijo pri podjetju Jeruzalem Ormož. •» Vida Topolovec ■\MVlTit.y\!n\% II I M II M I M VeČino ribeza bo ostalo neobranega Nasadi ribeza so se razširili predvsem v lenarški občini saj so tod izredne naravne danosti, država pa je V zadnjih letih na več načinov vzpodbujala tudi njihovo obnovo ter v nje vložila tudi veliko sredstev. Zdaj raste na njihovem področju ribez na šestdesetih hektarjih, pove direktor Kmetijske zadruge Lenart Franc Mencigar. Letos bo njihov pridelek naj- manjši v zadnjih petnajstih letih, ker je slovenska predelovalna in- dustrija nekako že v jeseni dala ve- deti, da ribeza ne bo odkupila. Naj- več težav imamjo zadj, ko bi morali ribez pospraviti in odkupiti tudi od svojih kooperantov, saj z odkupni- mi cenami niso poplačani niti stroški obiranja. "Seveda smo se odločili, da bo naša Kmetijska zadruga kljub temu odkupovala ribez od vseh tistih kmetov, ki bodo pripravljeni po- brati svoj pridelek. Ves letošnji pri- delek bomo namreč predelali v ri- bezov koncentrat in ga uskladiščili v državne blagovne rezerve, ki se bo prodajal šele prihodnje leto. Stroške predelave pa bo nosila naša zadruga. Pričakujemo, da bomoodkupili okrog25 ton ribeza, kar je dvakrat manj od prešnjih let, doda Franc Mencigar. Po kakšni ceni? Franc Mencigar: "Letošnje cene so bistveno nižje od lanskih in sicer je kilogram odkupljenega črnega ribeza štirideset tolarjev, lani pa je znašal 45 tolarjev, rdečega pa tride- set tolarjev, kar je enako lanski ceni s tem daje k njej lani dodala država dvajset tolarjev. Letos ne bo sub- vencionirala niti tolarja. Če računamo, da so samo stroški obi- ranja za kilogram ribeza 25 tolar- jev, brez obdelovanja, škropljen- ja,... Če bi hoteli pokriti vse stroške pridelave, bi morali plačevati kilo- gram ribeza približno eno nemško marko." i na Zahodu država ne vtikuje v odkup pridelkov -vrjetno deluje na tržnem sistemu ponudbe in pov- praševanja, a sem prepričan da ne dovoli uvoza tistih pridelkov, ki ga ima na domačem trgu preveč in povrhu tega je še sama vlagala sredstva za proizvodnjo. Kaj se obeta pridelovalcem ribe- za v prihodnosti? Franc Mencigar:" Nič dobrega. Kmetom zelo težko svetujemo, kaj bi bilo donosno tudi v prihodnosti. Največkrat jim svetujemo preu- smeritev v pridelavo jagod, robid ali maline, ki jo za zdaj prodamo še po dokaj visoki ceni, letos je ta 135 tolarjev. Seveda se tako kot kmeto- valci tudi mi sprašujemo, kaj bomo storili v prihodnosti, ko se bo izka- zalo, daje tudi to nerentabilno, saj v Avstriji že sedaj pokrije država 70 odstotkov stroškov pridelave. Sadjarska skupnost Slovenije je namreč že pred meseci objavila v Kmečkem glasu članek, v katerem je povedala, da bo potrebno opusti- ti vse tiste ribezove nasade, ki so starejši od treh let. V naši zadrugi pa smo dru- gačnega mnenja in ne podpiramo takšne akcije.Prav zaradi tega, da bi obdržali to panogo, smo se odločili za letošnji odkup pridelka. Ne vem pa, kako dolgo bo to še mogoče, saj se za nas zapirajo tudi dolgoletni zahodnoevropski trgi, kjer so priznali tudi njegovo kvali- teto. Tudi tja namreč vse bolj pro- dira zaradi cenene delovne sile ce- nejši ribez iz Poljske in Madžar- ske", pojasnuje direktor lenarške zadruge. DRŽAVA BI MORALA PLAČATI ODŠKODNINO Pridelovalci ribeza so jezni, ogorčeni, saj bodo po celoletnem trudu mnogi morali pustiti svoj pričakovani zaslužek za pridelek v nasadih. Nemočno opazujejo kako propada ali pa ga ropajo ptiči. V Co^etincih smo obiskali družino Žmavc, ki je lani prodala tri tisoč kilogramov ribeza. Letos so se odločili, da pridelka ne bodo pobrali, saj bi samo pobiranje stalo več kot 70 tisoč tolarjev, saj je lani to količino obiralo petdeset obiral- cev tri dni. Človek se res sprašuje v kakšni državi živimo? Ko sem si z gospodinjo Marijo in gospodarjem Stankom ogledovala njihove nasa- de smo ugotavljali, daje ribez tudi letos bogato obrodil. Kakšna škoda,nemočno dodam. Vendar mi oba enoglasno pojasneta, da bi za njih obiranje bila še dodatna škoda. Saj obiralce moraš plačati, pa tudi pojejo in spijejo nekaj. Še bolj pa je škoda nasadov ja- blan, ki so rastle na tem mestu pred ribezom. "Zdaj imamo ribez že deveto leto in v začetku se je kar izplačalo, saj seje vse skupaj nekako izšlo. Ta- krat smo sklenili tudi desetletne pogodbe s Fructalom iz Aj- dovščine, vendar jih ne moremo koristiti. Od države bi morali dobiti odškodnino tako kot delajo vse na- predne države tega sveta, saj ta ni pripravljena organizirati odkupa. Na tem hektarju bi namreč lahko Franc Mencigar, direktor KZ Lenart pridelal drugo sadje, ki bi ga lahko bolje prodali. In ker je prišlo do iz- pada mislim, da sem ravno tako kot delavcev proizvodnji upravičen od države do nadomestila dohodka, "zelo ogorčeno pojasnuje Stanko, kije upokojeni kmetijski inžiner ter nadaljuje:"Tako Ministrstvo za kmetijstvo s tako nesposobnimi ljudmi, bo uničilo vso proizvodnjo. Saj bi morali znati izračunati koli- ko naši prebivalci v državi porabijo določenega sadja ali drugih pridel- kov. Tudi pridelovalci ribeza se bomo morali bolj povezovati in misliti na njegovo predelavo. Če ne bomo sami našli rešitve, bomo si- gurno morali naše nasade poseka- ti. Naša država je namreč pokazala, da nima posluha za naš pridelek. Če bi ga imela - bi nam že letos po- magala, "zelojeznozaključi Stanko Žmavc. Tekst in fotografija: Marija Slodnjak Marija in Stanko Žmavc iz Cogetincev:" Tisti, ki želi imeti ribez, si ga naj pride brezplačno nabere." "Je kakšno delo zame?" Pravimo, da smo v krizi, nezaposlenost je velika, dela pa skorajda ni moč najti. Pa ni tako hudo. Za tiste, ki radi delajo se zmeraj najde. V teh poletnih mesecih so predvsem študentje in dijaki tisti, ki bi radi zaslužili kak tolar, za morebitno potovanje v tujino, na morje, kam dru- gam, ali pa bi preprosto želeli čim ko- ristneje izrabiti svoje počitniške dni. Odpravijo se v Mladinski servis, v Čučkovi ulici 3a in vztrajno pov- prašujejo po delu. Tam namje vodja Mladinskega ser- visa, Donka Nikolovski, med drugim povedala, daje v primerjavi z lanskim letom, letošnja ponudba del nekoliko večja pa tudi povpraševanje po deluje izredno veliko. Prednjačijo predvsem manj zahtevna dela fizične narave, včasih so tudi kakšna s posebnimi po- goji in pa intelektualna dela, kot na primer računalniške storitve. Ob tem je treba povdariti, daje za fante nekaj več možnosti za zaposlitev, kot za dek- leta. Za tiste, ki še ne veste, naj omeni- mo, da lahko preko Mladinskega ser- visa iščejo delo vsi, ki imajo status štu- denta, dijaka, tisti, ki "pavzirajo" let- nik in tisti, ki so ravnokar končali služenje vojaškega roka ter nadaljuje- josštudijem jeseni. Edini pogoj za vse paje,dasostari vsaj 15 let. Za vpis je potrebno s seboj prinesti eno sliko, potrdilo o šolanju, hranilno knjižico Kreditne banke Maribor, iz- dane v Ptuju ali številko tekočega računa katerekoli banke. Poseben po- goj za "pavzerje" je, da so zdravstveno zavarovani kot občani in morajo s se- boj prinesti zdravstveno izkaznico. Za "vojake" pa velja, da potrebujejo potrdilo TO, o odsluženju vojaškega roka. Delodajalci so lahkovsi registrirani kot gospodarske družbe, podjetja raz- nih oblik in obrtniki, delo pa lahko po- nudijo tudi občani sami. Kako pa je s plačili? Cenika v Mla- dinskem servisu nimajo, izhodišča za plačilo ponujenih del pa so bruto osebni dohodki posameznih deloda- jalcev. Ob tem je minimalni znesek za mesec dni dela 35.000 SIT. Z novo davčno zakonodajo so tudi študentje davčni zavezanci. Koliko davka so dolžni plačati je seveda od- visno od njihovih prejemkov iz del, ki jih opravljajo preko Mladinskega ser- visa. Vsak mesec je namreč določen znesek, ki ostaja neobdavčen (vjuliju je to 50.791 SIT), za vse kar je preko tega zneska pa se po posebni metodo- logiji izračuna osnova, na katero je 25% davka. Še to! Od letošnjega leta naprej, otroci, kljub prejemkom, kijih imajo, ostajajo staršem v davčno olajšavo. •>DS GOVORISE,., ...DA bodo po odpovedi mari- borskih specialistov ptujski paci- enti namesto nekaj mesecev čakali na sprejem pri zdravniku leto in več. Ob pogledu na bolni- ka bo marsikateri zdravnik očitajoče vzdihnil: "Ljubi človek, kaj doslej niste nič skrbeli za svo- je zdravje?" ...DA dravskopoljski Ekartov an- sambel gostuje v Avstraliji. Men- da so si priskrbeli vsak svojega sponzorja. Trobentača menda sponzorira Mir. ...DA je bila pred kratkim v ptuj- ski poročni dvorani slovesnost, kjer se je, po lastni volji združilo 44 subjektov. Zvestobo so si izre- kli na področju turizma, prevzeli pa so skupno ime Poetovio Vivat. ...DA eden največjih ptujskih podjetnikov in športnih funkcio- narjev nima denarja za menjavo tablic. Še pred kratkim ga je bilo videti v njegovem avtobusu, ozaljšanem z YU zvezdami na tablicah, ...DA bo obmejni grad, izropani lepotec nad Dravo, znova oživel. Potrebuje samo določeno število mladeničev, ki bodo poljubljali (začarane) kače in žabe, jih spreminjali v kraljične in njim, ter gradu vdihnili življenje. ...DA si občani vzamejo dopust in čakajo na nova vozniška dov- oljenja. Učinek pa je zane- marljiv, saj so glede dopusta isto storili zaposleni na oddelku. Morda oni čakajo v kakšni drugi vrsti. ...DA so vzdrževalci cest v vročih dneh zelo aktivni. Z zaporami cest povzročajo kolone in lju- dem, ki še niso na dopustih, omogoča/o neko; prijetnega počitka v razbeljeni pločevini. V imenu vseh koristnikov njihjovih uslug, hvala. 4-PONASIHKRA.TIH 14..TULU 1994- TEDNIK Potrebno je misliti na trajno rešitev ORMOŽ • ZARADI PRENIZKE CENE VODE PRETI RAZPAD VODOVODNEGA SISTEMA Ormoški občinski vodovod se brez dvoma razlikuje od številnih drugih tovrstnih sistemov. Zaradi velike razvejanosti mreže, večina predelov koder je speljan, je hribo- vitih in redko naseljenih, vzdrževanje na kubični meter pro- dane vode pa bistveno dražje, kot v strnjenih naseljih. Vodovodno omrežje v ormoški občini tvori 300 km cevovodov, enajst vodohramov ter devet prečrpališč. Sama pripra- va vode za distribucija je vezana na črpanje iz osem cevnih vodnjakov, čiščenja s pomočjo ozona, peščenih in ogljenih filtrov ter klori- ranja. Od strani upravljalca ormoškega občinskega vodovoda - to je Komunalnega podjetja Ormož, so bili za zmanjšanje stroškov na kubični meter vode na- rejeni številni ukrepi, od manjšega števila delovne sile, znižanja konične porabe električne energi- je, do rekonstrukcij posameznih sistemov. V zadnjih letih se je poraba pitne vode v občini Ormož povečala, sušne letine pa so vplivale, da jim v črpa- lišču primanjkujejo količine načrpane vode. Da v sistemu obdržijo vodo, si pomagajo s pilotnim umetnim boga- tenjem podtalnice, kar pa predstavlja dodatne stroške. Pri bogatenju pod- talnice za ormoški občinski vodovod je potrebno misliti na trajna rešitev, za kar pa seveda primanjkuje denarja, saj bi za najnujnejšo sanacijo potre- bovali 80 milijonov tolarjev, od tega polovico za sprotno investicijsko vzdrževanje. Po strokovnih ugotovit- vah prof. dr. Albina Rakarja s Fakul- tete za gradbeništvo v Ljubljani, bi glede na tehnologijo ormoškega vo- dovoda dosegli rentabilnost šele, če bi vodo pri vseh porabnikih podražili za 149 odstotkov. V svojem mnenju, ki ga je podal ob predlogu podražitve vode je ugotovil, da je oskrba z vodo v ormoški občini z vidika stroškov skrajno racionalno organizirana in da navedeno po- dražitev narekuje izključno tehnologi- ja vodovodnega sistema, ta pa je po- gojena z značilnostmi oskrbnega območja. Komunalno podjetje Ormož je po njegovem izkoristilo vse rezerve gle- de racionalnosti obratovanja sistema in tudi vse rezerve glede organiziran- ja in poslovanja. Še več! V kolikor bi upoštevali strokovne osnove za obli- kovanje cen komunalnih storitev, bi morale biti nekatere postavke znatno višje, še predvsem stroški za tekoče in investicijsko vzdrževanje ter vkal- kulirani bruto osebni dohodki in na- domestila. S politiko cen, ki so v dov- oljenih mejah republiškega odloka, so v 1993. letu uspeli pokriti le 46 od- stotkov nastalih stroškov celotne vo- dooskrbe. V celoti je tako izpadla amortizacija, ki v strukturi predstavlja polovico stroškov. Tako nastaja veli- ka negativna razlika in izpad kvalitet- nih sredstev za obnovitev in prepo- trebno sprotno vzdrževanje obsto- ječega vodovodnega sistema. Upravljalec - Komunalno podjetje Ormož ima v obdobju prvih štirih me- secev letošnjega leta na vodovod- nem sistemu za skoraj 15 milijonov tolarjev izgube. Ne morejo pa izvajati nujnega investicijskega vzdrževanja vodovodnega sistema, kjer bi bilo po- trebno samo v črpališču Mihovci in na čistilni napravi opraviti čiščenje vodnjakov, ponovno zajezitev reke Pesnice, sanacijo čistilnih filtrov, za- menjavo kompresorja pred ozoner- jem, sanacijo vodohrama, ki je močno načet zaradi ozona, zamenja- vo dotrajanih črpalk v vodnjakih, te so tod že od 1969. leta ter kaskadno klo- rinatorsko postajo po zahtevah repu- bliškega sanitarnega inšpektorja. Za nemoteno distribucijo in zmanjšanje okvar na nekaterih kri- tičnih delih vodovoda bi bilo nujno potrebno izvesti sanacijo. V prečrpal- nicah Pušenci, Kamenjak, Vinski Vrh, HajndI, Lešnica in Lešniški Vrh je do- trajanih večina črpalk, ki jih je potreb- no sistematično zamenjati s sodob- nejšimi in energetsko manj potratni- mi. Ocenjujejo, da bi vsa investicijsko vzdrževalna dela veljala 40 milijonov tolarjev. "Menimo, da je, če se že moramo odločati za manjše zlo, za občino Ormož zagotavljanje zanesljive in kvalitetne oskrbe prebivalstva z neo- porečno pitno vodo daleč pomemb- nejša naloga, kot pa dosledno izvrševanje nekega administrativne- ga predpisa, ki je zgolj sestavni del "zgodbe o uspehu" in nima nobene- ga ekonomskega opravičila," je med drugim v svojem mnenju zapisal dr. Rakar. Pri tem je še posebej omenil, da vseh težav, ki so se nagrmadile na področju vodooskrbe v ormoški občini ni kriv ormoški izvršni svet, temveč vlada Republike Slovenije, ki z instrumenti dnevne politike negira sistemsko in zakonsko opredeljene cilje. "Bojimo se, da nam vodovodni sis- tem razpade. Vodovodne cevi pri ta- kih prehodnih obdobjih in sušah ter velikih hitrostih izredno pokajo. De- fekti so pogosti in za takšna vzdrževanja primanjkuje sredstev", je vse skupaj dopolnila direktorica ormoškega Komunalnega podjetja Pavla Majcen. Ker smo izvedeli za na^,, Rujčanov, ki bi naj na razbremenu' ku v Cvetkovcih gradili malo elektr"^'' no, smo vprašali direktorico orm^J' komunale, kaj bodo naredin' ormoški občini. "Iz rezultatov, ki jih dosegli z umetnim bogatenje^,'' našem črpališču in z zajezitvijo Pg^J ■ ce pred črpališčem Mihovci, fj^l možno dati soglasja za gradnjo te ^| droelektrarne, dokler nimamo zapj vodovodni sistem dovoljnih koliij, pitne vode." Kot vsako leto se tudi letos pojg,, Ijajo odtujevanja pitne vode. To sic^. opravljajo nekatera gasilskA društvj v dobri nameri, da pomagajo ljudern vendar bi za vse to morale bicz dvo. ma vedeti ustrezne institucije v občini, ki imajo tovrstne naloge n- skrbi. Če so takšne akcije resnične potrebne, pa brez dvoma so, bi mora. la pri tem sodelovati tudi Civilng zaščita, izvršni svet pa sprejeti cene vode za to območje. Od upravljalcg to je Komunalnega podjetja Ormoj pa bi morali dobiti soglasje o količin odvzete vode, ne pa, da delajo to na lastno roko in tam, kjer so vodovodm sistemi močno obremenjeni z odje. mi. Vida Topo/ovec Lengržke novice Poželi pred dežjem Odhor za varstvo naravne in kulturne dediščine v Jurovskem Dolu je v soboto pripravil prikaz žetve in običajev oh tem opravilu. Sodelovale so žanjice in kosci iz Jurovskega Dola, Sv. Ane, Lenarta in Benedikta. Prireditev je potekala letos v prijetni slovenskogoriški vasiqi Zg. Partinje in vse je bilo tako kot nekoč. Najprej so se zbrale žanjice in kosci - malo poklepetali nato pa so se s pesmijo podali na njivo. V prvo so tekmovale žanjice, ki so dokazale, da so še vedno spretne tega opravila, pa čeprav zadnja leta tudi pri njih toopravi kombajn. Najhitreje je pšenico požela Ivan- ka Emeršičiz Lenarta, takoj za njo pa sta bile Alojzija Koleriz Benedikta in Gcnovefa Bratuša od Sv. Ane. ^se je nared, da bo dobro vrezala". V drugo so se pomerile ekipe s kosci, žanjice so pobirale, pripravljale "pan- te" in jih vezale v snope. Tudi tu sobili najhitrejši Lenarčani. Kosci in žanjice pa so morali pohiteti, saj se je približevala nevihta, kipa ni prekinila njihove- ga dela. Se posebaj prijetno je bilo videti domačo otroško folklorno skupino, ki je pokazala otroške igre in norčije ob tem opravilu. Tako so lahko številni obiskovalci občutili in poiskusili tisto kot so v preteklosti naši dedje in babic Benedičani so praznovali V nedeljo so v Benediktu končali celotedenskc prireditve, ki so se odvijale ob "Tednu Benedikta". Benedičane je zbudila lenarška pihalna godba z bud- nico, nato je sledila slavnostna maša v počastitev farnega patrona Sv. Bene- dikta ter blagoslovitev slike Sv. Florjana na tamkajšnjem gasilskem domu. Na osrednji prireditvi so podelili priznanja in pokale, ki so jih dosegle ekipe terposamezniki v različnih športnih prireditvah, ki so se odvijale skozi teden. V krajevni dvorani pa so že v petek odprli razstavo "Utrip Benedikta", na kateri se je predstavilo nad trideset domačih obrtnikov ter nekatera društva. Milan Gumzar, tajnik Krajevne skupnosti je v nedeljskem govoru pouda- ril, da jim je uspelo urediti ceste, vodo in telefon, zdaj pa morajo poskrbeti, da bodo ohranili pristno podobo njihovih vasi in prav zaradi tega so se prijavili na republiški program za Celostno urejanje podeželja in obnovo vasi. Tod imajo kvalitetne slatinske vrelce, veliko naravnih in kulturnih spome- nikov in prav to bi radi obnovili, a kljub temu stopali s časom Evrope, saj nosijo ime kraja po Svetem Benediktu, ki je tudi zavetnik Evrope. Toča prepolovila letošnji pridelek Vle narškem ŽlPO-tu so pospravili letošnji pridelek oljne repice, ki so ga imeli posejanega na 125 hektarjih. Kot nam je povedal direktor Andrej Šuman, so ves pridelek prodali v skladišče blagovnih rezerv v Maribor, kjer čakajo na končne predelovalce to je tovarna GEA iz Slovenske Bistrice. V tem tedenu pa so začeli kombajnati tudi pšenico, ki je imajo na 470 hektarijih. Letošnja žetev ne bo tako bogata kot je sprva ka zalo, saj JO je neurje in toča zmanjšala tudi do štirideset odstokov. Vso pšenico bodo pro- dah mariborskemu Intesu, ki jim v celoti zaračunava stroške prevoza in sušenja. Tako bo končna cena za prvi kakovostni razred pšenice znašala Ic 21 tolarjev. Marija Slodnjak SEDEM (NE}POMEMBNIH DNI SEDEM (NE}POMEMBNIH DNI SEDEM (NEjPOMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Pogled na jugi Po naklučju se je Slovenija zadnje dni več ukvarjala z vprašanji, ki se nanašajo na so- delovanje z novimi državami nekdanje Jugoslavije. Tako smo "naključno" zvedeli, da vseh težav v trgovini z Makedo- nijo le ne gre pripisovati zgolj tej državi, ampak tudi sloven- ski togosti in razumevanosti. Iz Bosne in Hercegovine so nas "naključno" opozorili, da v čedalje zaznavnejši navzočnos- ti politikov in gospodarstveni- kov iz vsega sveta pogrešajo slo- venske zastopnike. Edino, kar se ni zgodilo po naklučju, je bilo srečanje hrvaškega predsednika vlade Nikice Valentiča s slovenskim premierom dr. Janezom Drnovškom in spredsednikom države Milanom Kučanom. In- tenziviranje kontaktkov med predsedniki Slovenije in Hrvaške je vsekakor dobro zna- menje. Predsednik hrvaške vlade se izrazito trudi, da bi v hrvaško - slovenskih odnosih opozarjal predvsem na "kom- parativne" prednosti večjega sodelovanja. Takšno pre- pričanje pa že obeta drugačno kvaliteto odnosov, ker očitno tudi slovenska stran misli, da je ključ za uspešnejše reševanje vseh odprtih vprašanj s Hrvaško večje sodelovanje na vseh področjih. Kaj hočejo "Ti Hrvati", "Ti Slovenci" Predsednik hrvaške vlade Nikica Valentič je nedavno v nekem intervjuju poudaril, da se je treba zoperstavljati raz- ličnim predsodkom na obeh straneh hrvaško - slovenske meje. "Če, denimo, kakšno av- strijsko podjetje vlaga kapital v Slovenijo ali Hrvaško, potem je to nekaj normalnega, če Slove- nija vlaga na hrvaškem ali Hrvaška v Sloveniji, pa se bodo mnogi postavili proti..." Valen- tič je dejal, da je ambicija Hrvaške, da bi se ne samo po- pravili, temveč tudi izboljšali gospodarski odnosi med obe- ma državama tudi v primerjavi z najbolj plodnimi leti pred voj- no. V zvezi s hrvaško - slovenski- mi odnosi je zelo zanimivo tudi mnenje znanega hrvaškega po- litika (in nekdanjega podpred- sednika hrvaške vlade) prof. Zdravka Tomca,"da je Sloveni- ja ena izmed najpomembnejših držav za Hrvaško in da je Hrvaška ena izmed najpo- membnejših držav za Sloveni- jo." Dr. Tomac meni, da bi bilo najslabše, če bi se nadaljevali dosedanji odnosi, ko nereševanje enega problema s katerekoli strani blokira reševanje vseh drugih proble- mov. Dr. Tomac v članku, ki ga objavlja v Panorami Delavske enotnosti opo/.ar ja na sile, ki na eni in na drugi strani z zaostro- vanjem odnosov želijo dobivati politične točke in demonstrira- ti moč, odločnost. Takšnim si- lam v Sloveniji in na Hrvaškem je najpomembneje, da pokažejo "tem Hrvatom" oziroma "tem Slovencem", kdo je močnejši, kdo je večji, kdo ima prav, in to v lastno in skupno škodo. "Gre za kompleks majhnih narodov, ki z zaostrovanjem odnosov s sosedi kažejo strogost, svojo navidezno moč, suverenost in veličino." SLOVENIJA ZAMUJA Sicer paslovenska država, ko gre za vzpostavljanja kvalitet- no novih odnosov z na novo nastalimi državami na območju nekdanje Jugoslavije ni ravno zgledno hitra in pro- dorna. Delno bi lahko krivdo za to pripisali tudi še vedno zaz- navnim predsodkom in dile- mam glede oblik in obsega tega sodelovanja, pri čemer posa- mezne stranke in posamezne politične skupine kar naprej proglašajo tiste, kisi prizadeva- jo, da bi se stvari vendarle pre- maknile z mrtve točke, za ne- kakšne jugoslovanarje ali celo razprodajalce slovenske sa- mostojnosti. Vsekakor je zani- mivo, da pri tem v zadnjem času vodja slovenske nacional- ne stranke Zmago Jelinčič vidi zunanjega ministra Peterleta kot snovalca oziroma simpati- zerja slovensko - hrvaške zveze, ki naj bi služila zahodu za ne- kakšno tamponsko cono pred divjim Balkanom in muslima- ni, vodjo socialdemokratov Ja- neza Janšo pa kot obrambnega ministra takšne namišljene hrvaško - slovenske tvorbe. Hkrati pa tudi sam Janez janša zadnji čas kar panično opozarja na nevarnost vzpostavljanja nekakšne nove jugoslovanske tvorbe, najprej v obliki gospo- darske zveze, pozneje pa tudi politične. V takšnih notranje- političnih razmerah, v takšni psihozi realnih in predvsem tudi namišljenih strahov, so se- veda konkretne poteze v smeri sodelovanja z območij nekdan- je Jugoslavije opotekajoče, pre- vidne in predvsem počasne. Zaradi tega bi bil že skrajni čas, da bi se v Sloveniji dogovorili in dosegli splošno soglasje gle- de naših interesov in oblik so- delovanja na Balkanu. V zvezi s tem je zlasti vprašljiva politika distance in nezainteresiranosti za vse, kar je kakorkoli poveza- no z nekdanjo Jugoslavijo. Takšno politiko je utemeljeval prejšnji zunanji minister dr. Rupel, z njo pa v glavnem na- daljuje sedanji zunanji minis- ter Peterle. Poenostavljeno po- vedano to pomeni, da del slo- venske politike misli, da Slove- nija nima kaj iskati na Balkanu in da je prav, da smo glede Bal- kana tiho, da se tam ne pojavlja- mo, kot da ga sploh ne bi bilo. Za svet je takšno slovensko sta- lišče problematično. Zaradi takšnega svojega sta- lišča Slovenija tudi zamuja za vsemi drugimi v Evropi v pri- pravah na čas po voj ni na Balka- nu, v pripravah na gospodar- sko,prometno in drugosodelo- vanje. ČUDNO TRGOVANJE Z MAKEDONIJO Vsekakor je skrb zbujajoče, dasezadnjičas zatikajo tudigo- spodarski odnosi Slovenije z Makedonijo, po nekaterih zna- menjih sodeč predvsem tudi zaradi neustreznega odzivanja Slovenije na nekatere make- donske specifične potrebe in interese. Slovenija je pred časom z Makedonijo kot s prvo državo na tleh nekdanje Jugos- lavije sklenila sporazum o brez- carinski trgovini in lani tjapro- dala za 300 milijonov dolarjev blaga, kar je dvakrat več od vrednosti makedonskega izvo- za v Slovenijo. Namesto, da bi Slovenija pomagala Makedoni- ji pri izravnavi trgovinskega primankljaja z dodatnim spod- bujanjem uvoz.a iz Makedonije, je uvedla omejitev na kontin- gente na uvoz makedonskega vina. Na takšno ravnanje Slo- venije pa so se Makedonci odvzali z uvedbo visokih carin za vse slovensko blago. Na tak način se pač ne more na novo prodirati na pomemb- na tržišča na Balkanu. Konec koncev bi bili lahko urejeni in medsebojno usklajeni politični in gospodarski odnosi Sloveni- je z novo makedonsko državo pomemben element utrjevanja slovenske in makedonske identitetein državnosti terpro- tiutež različnim pritiskom in idejam o vzpostavljanju ne- kakšnih novih jugoslovanskih tvorb. Slovensko vodstvo očitno tega ne dojema tako in zato šele zdaj in z veliko zamu- do pošilja svojega prvega amba- sadorja v Makedonijo. Nič boljši pa ni položaj, ko gre za odnose Slovenije z Bosno in Hercegovino. V Bosni se sprašujejo, kje je Slovenija, kje so njeni predstavniki, to svoje vprašanje pa najpogosteje po- vezujejo s tem, da Slovenija vedno nima svojega veleposla- nika v tej državi,čepravsosvoja veleposlaništva odprle že mno- ge evropske države in pred ned- avnim tudi Združene države Amerike. Bosanski minister za gospodarstvo Faruk Smailbe- govič opozarja na počasnost v odzivanju slovenskih uradnih krogov in gospodarstva na kon- kretne pobude in ponudbe iz Bosne in Hercegovine za gO' spodarsko sodelovanje vnd Slovenijo in Bosno in Hercego- vino ter nekaterimi tretjim' državami, zlasti bogatimi mus- limanskimi državami ^ Bližnjega vzhoda. Ti primer' kažejo, daslovenska politika do novih držav nekdanje Jugosla' vije ni niti dovolj iniciativna nti dovolj premišljena. Zarad' tega Slovenija že zdaj marsikal izgublja. c^Jak Koprive f EDNIK -14. JULIJ 1994_ ^jJpt.MIMIIUIhirj.! liMNU.'l.".1:>^J.>VJ.'m KULTURA. IZOBRAŽEVANJE -5 2birka Franca Pajtler ja razstavljena v bistriškem gradu 2nani zbiralec starin, dokumentov, fosilov, mineralov in kristalov jer vsega, kar kaže na zgodovino Slovencev, s poudarkom na lokalni zgodovini, Franc Pajtier iz Pragerskega, seje odločil, da bo svojo zbirko dal začasno na razpolago gradu Slovenska Bistrica. Iz Pajtlerjevega gradiva bodo v razstavnem prostoru bistriškega gradu lahko postavili vsaj tri razsta- rncd njimi obsežno zbirko fosi- lov in mineralov, v zbirki je preko 12.000 primerkov, ki pa bo zajela le predstavniške primerke. Druga njegova zbirka so molitveniki, zbral jih je nad 400. Na razstavi jih bole kakšnih 100 vzorcev, ki so se- veda vsi unikati in se po zunanji opremi razlikujejo med sabo. Tret- ja zbirka obsega gradiva, pomemb- na za proučevanje zgodovinskerga razvoja Slovenske Bistrice in širšega območja, poimenovali pa jo bodo "Prispevki za zgodovino Slo- venske Bistrice". Pri OZKO Slovenska Bistrica, kamor sodi tudi razstavišče v bi- striškem gradu in kjer bodo zbirke tudi razstavljene, se zavedajo, daje potrebno vso gradivo strokovno odbrati, ga pripraviti za razstavo in ustrezno opremiti. Tako si obetajo postavitev razstave zbirke molitve- nikov in prispevkov za zgodovino Slovenske Bistrice že v oktobru letošnjega leta, medtem, ko je za fosile in minerale potreben daljši čas. Vsi omenjeni eksponati, ki bodo dobili svoje arhivske in razstavne prostore v slovenjebistriškem gra- du, bodo tudi v prihodnje ostali last zbiralca, Franca Pajtlerja. S posta- vitvijo omenjenih zbirk se Bistrici in njeni kulturni ponudbi pišejo boljši časi, saj bo razstavljeno gra- divo pritegnilo v razstavne prosto- re bistriškega gradu marsikaterega obiskovalca več. OH, TI ODPADKI Prebivalcem zahodnih indu- strijskih držav grozi, da se bodo v svojih odpadkih zaduših. Jasno nam mora biti, da v razvi- tih področjih sveta zdajšnja oblika zadovoljevanja potreb v veliki meri temelji na posegih v okolje (rude, energijski nosilci, poraba vode itd.). S tem je povezano ne- varno odlaganje odpadkov v okol- je, onesnaženje voda, zraka... Tako tudi mi v Sloveniji spada- mo med prebivalce, ki glede na razvoj globalnega onesnaženja okolja imamo posebno odgovor- nost. Količina odpadkov na prebival- ca je zato v industrijsko razvitih deželah precej večja kot v nerazvi- tih. Količine odpadkov na prebival- ca v enem letu: Nemčija320 kgFrancija 280 kg Norveška460 kgAvstrija 240 kg Švedska320kgŠvica380kg ZDA740 kgSlovenija250 kg Letno sc količina gospodinjskih odpadkov poveča za 1.1 %zatoje okolje dodatno obremenjeno z odpadki, in to tudi na mestih, kjer to ni dovoljeno (divja odlaga- lišča). Sestava odpadkov se je v teku let spremenila. Povečuje se količina umetnih mas, papirja, tekstila in kovin, seveda pa tudi posebnih odpadkov. Količino odpadkov lahko zmanjšamo že pri samem nakupo- vanju, ko se odločamo za izdelke v povratni ali okolju prijazni emba- laži. V gospodinjstvih pa lahko z ločenim zbiranjem, količino od- padkov, ki konča na deponiji, zmanjšamo za 60 in več odstotkov. Toliko je namreč bioloških od- padkov (40 %), starega papirja (10 %), stekla (5 %). kosovnih odpad- kov (5-10%.) Ostalih 20-40 % predstavljajo vsi tisti odpadki, kijih zaenkrat še ni mogoče predelati, ali kako dru- gače izrabiti in končajo na deponi- ji, ter kot kategorija zase posebni odpadki. Če želimo rešiti globalne in na- cionalne probleme uničevanja okolja, moramo začeti najprej pri sebi. Vsi smo poklicani (proizva- jalci, trgovci, potrošniki), da že od danes naprej prispevamo pomem- ben delež k rešitvi okolja. o» Janez Letnik PTUJ GOSTI ZAMFJSKE SLOVENCE IZ ITALIJE Poiem domovine je danes zelo širok Edvin Švab, ravnatelj Sloven- skega dijaškega doma "Srečko Ko- sovel" iz Trsta: "Pojem domovineje danes zelo širok." Pisali smo že o letovanju otrok zamejskih Slovencev iz Trsta, kijih v prvi polovici julija gosti Dijaški dom Ptuj. Glavni namen njihovega počitnikovanja je izpopolnjevanje v slovenskem jeziku, druženje z vrstniki ter spoznavanje s sloven- sko kulturo in kraji. V okviru tega so jim gostitelji v petek ob 20. uri pred dijaškim do- mom pripravili enourni program, kjer se je z izvirnimi plesi in pesmi- mi predstavilo folklorno društvo iz Lancove vasi, zaplesali pa so tudi kurenti. Ravnatelju Slovenskega dijaškega doma "Srečko Kosovel", Edvinu Švabu, ki je konec tedna obiskal otroke, je ob tej priložnosti ravnateljica Dijaškega doma Ptuj Danica Starki v spomin na dose- danje uspešno sodelovanje izročila masko kurenta. "Slovenski dijaški dom v Trstu omogoča otrokom, da utrjujejo svojo slovensko pripadnost in isto- vetnost, slovenski jezik in kulturo," je dejal Svab:"Ob koncu vsakega šolskega leta jim omogočimo leto- vanje v Sloveniji. Kraje pa menja- vamo vsaki dve leti, pri čemer je Ptuj izjema, saj smo se tu izjemno lepo počutili in to že tretje leto. Zato bi se rad zahvalil vsem tistim, ki razumejo, da smo kot manjšina v šibkejšem položaju. To. da smo prisrčno sprejeti, s pozornostjo, ve- liko mero razumevanja in toleran- ce nam veliko pomeni. Pojem do- movine je danes zelo širok, vendar je le Slovenija tista, iz katere lahko črpamo sokove, da ostajamo še na- prej Slovenci. Nadvse prijeten je občutek, da sodimo skupaj, da nas vežejo iste korenine, ki predstavl- jajo ta sicer mali, toda lep in bogat slovenski narod." "Skoraj noben matični narod ne pozna dovolj utripa in počutja last- ne manjšine. V Sloveniji je veliko prizadevanja, toda kljub vsemu mislim, da Slovenci v Sloveniji ne poznajo dovolj, v kakšnih razme- rah živimo mi, kot Slovenci v Itali- ji,"ješe povdarilŠvab. Marija Šenica, vzgojiteljica v Slovenskem dijaškem domu "Srečko Kosovel" ter hkrati vodja letovanjav Ptuju pa namje poveda- la nekaj več o aktivnostih, ki so na voljo otrokom. Največ časa le-ti posvečajo kopanju v Ptujskih topli- cah, obiskali so Celje in Maribor, temeljiteje pa so si ogledali tudi Ptuj. Konec minulega tedna so pri- pravili "lov na zaklad", ki je nekak orientacijski pohod po Ptuju, otro- ke pa so obiskali tudi njihovi starši, katerim so otroci pripravili manjšo razstavo risb in lepljenk. Ob koncu letovanja, ki se zakl- jučuje ta teden, želimo otrokom in njihovim mentorjem še obilo pri- jetnih trenutkov in varen povratek domov. Pripravil: DS Foto: M. Ozmec Prva genera€lja likovne šole v Lenartu že dve leti zelo uspešno deluje zasebna likovna ga- lerija Konrada Krajnca, kjer sov soboto odprli razstavo del mladih likovnih ustvarjalcev. Ker slikar Konrad Kranjc želi prenašati lju- bezen do umetniškega ustvarjanja tudi na mlajše rodove,je letosorga- niziral likovno šolo za otroke. V njegovi galeriji se je vsako soboto zbiralo petnajst mladih umetnikov. Pri mentorskem delu mu je poma- gala slikarka Martina Golija, ki je povedala, da so otrokom dajali ne- kaj strokovnega znanja, jih usmer- jali pri opazovanju, uporabi barv, delali pa so tudi na terenu. Oba pa sta poudarjala, daje bil glavni na- men njihovega druženja krepiti Učenci likovne šole. pristne človeške odnose med mla- dimi, kajti ugotavljata, da mladi Lenarčani nimajo veliko možnosti za druženje. Šola je bila brez- plačna, tamkajšnja osnovna šola jim je podarila stare klopi, zasebno lenarško podjetje Jasama pa likov- na stojala. Starši so imeli nekaj stroškov za nakup risalnih listov, barv,... vendar so si v soboto z vesel- jem ogledali končne rezultate. M.Slodnjak Vrhunski klavirski seminar v Ptuju v Ptuju bo od 23. do 30. avgusta klavirski seminar "PIANO CON- CERT WORKSHOP", ki ga bosta vodila svetovno priznana glasbena pedagoga, profesor Arbo Valdma, v Estoniji rojeni pianist, ki vodi semi- narje po vsem svetu in je trenutno angažiran na Visoki šoli za glasbo v Kolnu, in profesorica Rita Kinka, ki seje izobraževala pri različnih glas- benih strokovnjakih in je sedaj prav tako angažirana na Visoki šoli zaglas- bo v Kolnu. Klavirski seminar organizira v Ptuju podjetje za glasbo, kulturo in izobraževanje iz Ljubljane, Musica- viva. Pričakujejo domače in tuje ude- ležence, ki bodo sodelovali aktivno ali pasivno. Do sedaj scjimjc prijavi- lo žc osemintridesct aktivnih slušateljev iz vcčih evropskih in celo afriških držav. Prijave domačih slušateljev še sprejemajo, mogoča pa bo tudi le enodnevna udeležba. c»McZ Letaki padajo, padajo, padajo... Oni dan, bila je sreda, se odpravim v mesto. Zmoti me hrup motorja. Le- talo! Kar naenkrat...frrr! Ku^ leta- kov sfrči iz njegovega zadka. Živo so poplesavali v zraku in padali vse niže. Bil sem še smrkavec, kostno otroci komaj čakali na take priložnosti. Po- dili smo se za padajočimi letaki in tekmovali, kdo jih bo zbral največ. Nobenih ovir ni bilo takrat za nas. Tekali smo čez travnike, vrtove, ces- te, še na strehe garaž smo plezali, če se je seveda splačalo. Ko so se strasti umirile smo letake prešteli. Kaj sejez njimi zgodilo po tem mi še danes ni jasno. Takrat so iz letal metali letake do- kaj pogosto. Toda čas gre naprej. Države in vlade razpadajo, nastaja- jo nove, sistemi se menjajo in do pred kratkim se mi je zdelo, da so se stvari dejansko spremenile. No, saj se spre- minjajo. Ampak tudi spomine je tre- ba obuditi kdaj pa kdaj. Pozno popoldne istega dne se spet znajdem v mestu. Opazim dečka, ki ob pločniku pobira letake. Spet občutki nostalgije. Del večera tega dne preživim v Ptujskih toplicah. Tudi tu letaki. Kar noče jih zmanjkati. Petek. Klic v uredništvo. Moški se pritožuje. Spet Letaki! Saj res. Prizadevamo si, da (p)os- tane Ptuj čisto mesto. Se podjetje seje poimenovalo tako. Potem pa nam ne- kega dne stvari za trenutek uidejo iz rok in slika se spači. Sami sebi po- novno naredimo delo in spet vse od začetka. In taki trenutki stanejo. Besede, čas, denar, naše potrpljenje,... Prav gotovo nipoceni. Torej!? c& Dušan Sterle Pomembnejši profesorji in dijaki ptujske gimnazije^ IH. BRUMEN, Vinko (16. 9. 1909 Šahvci - 24. 3. 1993 Buenos Aire^). Esejist iti pisatelj. Gimnazijo je obisko- 1' Ptuju in Mariboru, Filozofskofa- kulteto i> Ljubljani, kjer je doktoriral izft- lozoftje. Moral je bežati iz Slovenije in nato je živel iu deloval do smrti med ar- gentinskimi Slovenci, bil hkrati šolnik, filozof in esejist. Samostojna dela: Blaže Nežica(1936), Srce v sredini (1968), Iskanje (1967), Naš in moj čas (1980), l^nji^^a oJ. E. Kreku (1941), .Argentinski spisi (Lj. 1992). CAJNKAR, Stanko (^25. 5. 1900 Savel- 17. 1. 1977Ljubljana). Pisatelj, dramatik, urednik in teolog. Vgimnazijo k hodil v Ptuju in Mariboru, tu študiral ^(>go. Danilo Klajnšek Dirka za veliko nagrado PUCH v Kolesarskem klubu Perutnina Ptuj tečejo zadnje priprave za 1. veli- ko nagrado PUCH za starejše in mlajše mladince z mednarodno ude- ležbo. Tako bodo ljubitelji kolesarst- va prišli ponovno na svoj račun v ne- deljo, 31. julija. Dirka bo prav tako štela za državno prvenstvo mlajših in starejših dečkov. S to dirko želijo Ptujčani biti po- novno rangirani v mednarodnem ko- ledarju UCl, želijo pa tudi, kot imajo zapisano v srednjeročnem progra- mu, priti v mednarodni super pro- gram, kjer bi ta dirka štela za sam sve- tovni pokal za mladince. c»I^stan PLANINSKO DRUŠTVO PTUJ 1953 - 1993, 10. nadalievanie Ob 40'ietm€M v začetku leta 1975 je zaradi oseb- nih problemov m obremenitev na de- lovnem mestu (tako piše v obraz- ložitvi) odstopil tedanji načelnik mladinskega odseka, novi pa je bil to odgovorno funkcijopripravljen spre- jeti le, če bodo nadaljevali delo združeno starejši in mladi člani, čemur ni bilo prej tako in je prihajalo tudi do napetosti in nesporazumov. Pokazalo seje, daje bila ta odločitev novega načelnika (Mirana Laha) pri- merna. V tem letu so nadelali mladi pla- ninci v počastitev 30-letnice osvobo- ditve jugoslovanskih narodov planin- sko pot "Žetalskega Jožeta" v spomin na partizanskega aktivista Jožeta Krašovca. Pot se začenja v Žetalah, otvoritvi pa je prisostvovalo preko 200 ptujskih planincev. Priprava poti (trasiranje in markiranje) in priprava kulturnega programa so potekale do- bra dva meseca. Svečana otvoritev je bila 7. in 8. junija 1975. Proslava je bila odlično pripravljena, pri njej pa je aktivno sodelovala večina mentor- jev in mladinskih vodnikov. 7. junija se je začelo vse skupaj s kresovanjem in planinskim večerom na Donački gori, naslednji dan, 8. ju- nija pa seje svečanost nadaljevala na šolskem igrišču v Žetalah in ssvečano akademijo na jasi nad kmetijo Po- lajžer. Proslave so se udeležili tudi planinci iz okoliških planinskih društev in številni drugi gostje. Naj- večje breme za kulturni del prireditve je nosila Marjana Podgoršek, kije bila tedaj mentorica na OŠ Toneta Žnidariča. Opravila ga je zelo dobro, kot še tudi velikokrat kasneje. Na tej veliki proslavi ob otvoritvi poti" ŽelaKskega Jožeta" (iz Žetal na Donačko goro) in ob 30-letnici osvo- boditve so podelili tudi veliko priz- nanj in odlikovanj: - PD Ptuj je ob tej priliki prejelo Bloudkovo plaketo - Hermina Misotič je prejela državno odlikovanje (zaslug za nara- od) - Lipe Izlakarje prejel plaketo Te- iesno-kulturne skupnosti - Marjana Podgoršek in Bogomir Bezjak sta prejela plaketi mesta Ptu- ja, - Tone Purg je prejel zlato značko PZS - Edita Pahor, Dušan Primožič in Miran Lah .so dobili srebrne značke PZS - Leon Planine, Miran Pinoza, Marjan Esih pa so prejeli bronaste značke planinske zveze Slovenije Z3 dolgotrajno uspešno delo v planin.ski organizaciji. Več planincevje prejelo tedaj tudi občinska priznanja za velik doprinos na področju vzgoje mladine in za požrtvovalno delo na področju množične športne kulture (karjcpla' ninstvo tedaj vsekakor bilo). Tudi mladi planinci .so dobili tedaj 23 republiških priznanj, kar ni malo- Dobili so šest srebrnih značk Pionir- planinec in 17bronastih značk Pionir -planinec. vesnosti niso mogli podeliti diplom in priznanj Planinske šole 1975. ki še tedaj ni bila končana. lx-ta se je končala približno mesec dni kasneje z dvodnevnim izletom udeležencev na Peco. To leto je šolo vodil Ivan Tušek. mentor na OŠ Pod' lehnik, tehnični vodja pa je bil Darko Vtič, tedaj eden najbolj aktivnih mla' dinskih vodnikov. OTROŠKI ŠAHOVSKI TABOR V LENDAVI (OP 26. JUNIJA PO 1. JULIJA) Konian fretji otroški šaliovski falior Aktiv šahovskih mentorjev mari- borske regije je letos pripravil že tret- ji otroški šahovski tabor. Udeležilo se gaje 82 otrok - učen- cev osnovnih šol iz devetih slovenski pokrajih. Na.stanjeni so bili v hotelu Lipa Lendava. Prostore za dopoldan- sko delo v skupinah je odstopila dvo- jezična o.snovna šola Lendava. Tabora seje udeležilo dvaindvajset otrok iz ptuj.ske občine in sicer iz OŠ Gorišnica, OŠ Ljudski vrt, OŠ Mar- kovci, OŠ Mladika in OŠ Grajena. Glavni pokrovitelj tabora je bil urad Republike Slovenije za mladi- no. Del sredstev je prispevala tudi Šahovska zveza Slovenije. Stroške bi- vanja učencev so v večini pokrili nji- hovi starši, delno klubi, katerih člani so učenci in nekateri sponzorji. Učenci so delali v petih skupinah, ki so jih vodili šahovski trenerji Meštrovič, Mikac, Reigler, Simič in Ramšak. Deloskupin je bilo prilago- jeno predznanju udeležencev. V vsa- ki skupini so odigrali turnir in prvi tri- je v skupini so na koncu prejeli me- dalje. V popoldanskem času so se ude- leženci tabora lahko kopali, igrali na- mizni tenis, tenis, nogomet, košarko in odbojko. Z mednarodnim moj- strom Meštrovičem in mojstrskim kandidatom Rieglerjem so odigrali dvesimultanki. Vsi udeleženci tabora so dobili majice z znakom tabora in spominska darila. Vzporedno s šahovskim taborom je potekal tudi seminar za šahovske mentorje v organizaciji pedagoške fakultete iz Maribora. Udeležilo se gaje 25 mentorjev iz cele Slovenije. Predavatelj na seminarju je bil profe- sor Mladen Tancer. O praktičnem delu sta mentorjem spregovorila tudi MM Zvonimir Meštrovič in FM Mat- jaž Mikac, oba z dolgoletnimi izkušnjami v šahovskih šolah. Men- torji sobili predvsem mnenja, daje premalo pozornosti posvečene stro- kovnemu izpopolnjevanju mentorjev in da nam v Sloveniji manjka poeno- ten program dela šahovskih krožkov. Zato so se mentorji dogovorili, da bodovkratem ustanovili aktiv šahov- skih mentorjev Republike Slovenije, ki bo skrbel za njihovo načrtno stro- kovno izpopolnjevanje, enotne standarde dela v šahovskih krožkih, organizacijo in izvedbo šahovskih ta- borov ter drugih oblik dela z mladimi šahisti. Tatjana Vaupotič, pedagoška voditeljica tabora NOGOMETAŠI - KADETI, GARANCIJA ZA PRIHODNOST PTUJSKEGA NOGOMETA Ob času, ko ves svet govori o nogometu, smo tudi Ptujčani doživeli pravo nogometno renesanso. Članska ekipa Drave seje uvrstila v drugo ligo. Uspeh prve ekipe pa dopolnjujeta še prva slovenska mladinska in kadetska liga.ša Drave. Kadetska ekipa, je v sezoni 9.3/94 dosegla izjemen uspeh v prvi slovenski ligi, saj je osvojila odlično tretje mesto v močni konkurenci. Prvak je Svoboda iz Ljubljane. Za Dravo pa so se uvrstile ekipe Olimpije, Maribora in Mure. Pod trenerskim vodstvom Branka Kranjca in tehničnim vodjem Stankom Šoštaričem igra moštvov nespremenjeni postavi že pet let, kar pomeni da so se kalili že v pionirskih vrstah. V tej konkurenci so postali občinski prvaki. V letu 1992 sobili finalisti državnega prvenstva, kjer jim je v finalu spodletelo. Udeleževali pa so se tudi mednarodnih turnirjev, kjer so uspešno zastopali barve ptujskega nogometa. V prihodnji tekmovalni sezoni bo nekaj kadetov okrepilo mladinsko ekipo in kasneje še člansko. Med dobro vodenje klubske politike štejemo v prvi vrsti skrb za vzgojo lastnih potencialov, karje garancija za uspehe. Ob vsem tem si lahko od ptujskega nogometa v prihodnosti veliko obetamo. c» S. Vičar ifCDNIK -14. JULIJ 1994 ŠPORT -15 §g ne 22-letna Anita Ličina, članica ŠD "Lipa" Ptuj je pred tednom jijj dosegla največji uspeh v zgodovini slovenskega ženskega šaha psvojila je prvi velemojstrski bal. Prav gotovo je to dovolj velik fii\ogy ^'^ bralce Tednika naredili z njo pogovor. yVnita, če pričneva z nekako z že us- ^Ijenim vprašanjem - kdaj si se sez- nanila s skrivnostmi te kraljevske /\N1TA: Naša družina je "šahov- ska", zatosemsc s šahom seznanila že y2elo mladih letih. Trije starejši brat- jf (Miloš ima naslov M K) in oče so doma zelo radi igrali šah. Kot majhnega otroka me niso radi pustili zraven,jaz pa sem uživala,če semjim 'ukradla" kakšno figuro in potem zbežala. Sčasoma so me le sprejeli in kaj hitro meje odkril tudi moj prvi mentor na OS Gorišnica Ivan Voršič in me vključil v šahovski krožek. Z ekipo Gorišnice in posamezno sem osvojila številne naslove državnih prvakov v pionirski pa tudi mladinski kategoriji. In kdaj seje začela tvoja "prava" šahovksa pot? ANITA: Prava šahovska pot seje pričela z vključitvijo v Šahovski klub Ptuj (danes ŠD "Lipa" Ptuj). Na začetku so bili pogoji dokaj različni, pa tudi sama nisem šaha jemala pre- več resno. Ob vse večjih uspehih sem pričela delati bolj individualno. Vsa zahvala za moj vzpon gre vsekakor MM Danilu Polajžerju, ki meje pred osmimi leti "\zc\"\resen trening, kije verjel vame tudi takrat, ko mi ni šlo. Poskušal mi je prikazati šah v popol- nem razumevanju, izkoristiti moj ta- lent, ga dopolniti s teorijo in to dvoje je v šahu najpomembnejše. V popol- Anita Ličina za šahovnico nosti se šaha ni mogoče naučiti, tuje talent, intuicija, obladanje teorije, kondicijska pripravljenost. Omenila si kondicijsko pripravlje- nost. Ali ni to malo nenavadno za šahiste? ANITA: Morda se sliši nenavadno, vendar je kondicijska pripravljenost tudivšahuše kakopotrebna. Dnevno treniram 6-8 ur, turnirji trajajo 10do 12 dni in brez kondicije bi težko zdržala. Sama veliko kolesarim, pla- vam in tečem. Kakšna pa je flnančna obremeni- tev šahista? ANITA: Stroški turnirjev so izred- no visoki. Tu imam podporo v ŠD "Lipa" Ptuj. Glavni delež stroškov pa nosi moj generalni sponzor, podjetje "CAISSA" d.o.o., katerega direktor je prav tako MM Danilo Polajžer. Ob tako vrhunskih pogojih, kot mi jih nudi generalni sponzorje mogoče dosegati vrhunske rezultate. Katere uspehe bi posebej izposta- vila? Težko je našteti vse uspehe, ki jih je bilo v preteklih osmih letih izredno veliko. Po.scbcj vesela sem bila naslo- va 1. članske državne prvakinje v sa- mostojni Sloveniji leta 1992, pa dejst- va, da sem kot prva ptujska športnica nastopila za samo.stojno Slovenijo na olimpijadi prav tako leta 1992 v Ma- nili. Glede na to, da igram večinoma moške turnirje, je rezultate težko pri- merjati s tistimi, doseženimi na žen- skih. Po25-ih letih si takodruga Sloven- ka z naslovom mednarodne mojstri- ce in prva v zgodovini slovenskega ženskega šaha, kije osvojila velemoj- strski bal. Kaj ti to pomeni? ANITA: Tega uspeha sem izredno vesela še posebej zato, ker sem ga do- segla v tako kratkem času "pol leta". Naslova mednarodne mojstrice sem veselaše tolikoboj,sajmibotanaslov uradno podeljen prav na šahovski olimpiadi decembra v Solunu. Z osvojitvijo 1. velemojstrskga bala pa sem stopila v svetovno velemojstrsko družbo, kar je po eni strani velika ob- veza, po drugi pa mi bo odprla večje možnosti za napredovanje. In kako spremljajo tvoje uspehe domači? ANITA: Naj povem.-da imam pri domačih vso razumevanje in tudi njim gre zahvala za moje uspehe. Najmlajši brat Matej, ki bojeseni obi- skoval 6. razred OŠGorišnicaje v lan- skem šolskem letu osvojil naslov re- gijskega prvaka v svoji starostni kate- goriji, na državnem prvenstvu pe je bil 3. Če mi obvseh obveznostih čas le dopušča, rada sedem z njim za šahov- nico in mu počasi prenašam svoje bo- gate šahovske izkušnje, ki jim z vesel- jem prisluhne. In za konec še želje, načrti? ANITA: Najbolj si želim osvojiti naslov članske državne prvakinje, saj se bo letos le-ta uvrstila na conski tur- nir. Državno prvenstvo bo avgusta v Podlehniku v organizaciji ŠD "Lipa" Ptuj in to bo zame še večji izziv. Na- dalje so moje želje usmerjene v čim boljšo igro in uvrstitev slovenske re- prezentance na olimpiadi v Solunu, kjer bo kot zvezni selektor ženske re- prezentance sodeloval tudi MM Da- nilo Polajžer, Šahovsko društvo "Lipa" Ptuj pa bo tam zastopano še najmanj z enim članom, to je Mila- nom Kneževičem, predsednikom Šahovske zveze Slovenije, morda pa še kakšnim sodnikom... Seveda pa si želim čim prej osvojiti še preostala dva bala in s tem naslov prve slovenske velemojstrice. ^ Silva Razlag PLAVALNI KLUB TOPLICE PTUJ Po 11 letih ponovno na tekmi Pred dobrega pol leta je oživel Pla- valni klub Toplice Ptuj, ki je zadnjih "ekaj let povsem miroval, tekmoval- <:evpanibilože polnih 11 let. Obudila saje prav generacija, kije pred do- desetletjem trenirala plavanje ^ klubskem okrilju. Tako so trenerji J^ranjo Rozman (tudi predsednik •duha). Samo Glavnik (tudi tehnični ^odja kluba) in Borut Petrovič Prejšnjo soboto spremili na prvo tek- iiovanje osem enajst- in dvanajstlet- likov. Plavalni klub Toplice Ptuj ima sc- '^aj 42 članov, od katerih jih 28 treni- la, drugi pa še obiskujejo plavalno šolo. V začetku jih namreč sprejmeta '^olona Ojstršek in Sandi Mlakar, ki Jih uvedeta v klub, nato pa prestidijo, ^ l^aiero izmed treh kakovostnih sku- se prišlek lahko vključi. Če je ^^■^ok neplavalec, ga prav Polona in ^andi najprej naučita plavati. Nove člane še sprejemajo, kar je med počit- '1'cami še posebej zanimivo. '^o pričnejo otroci trenirati, pre- P'avajo v enem treningu med 1500 in ''00 metri, trenirajo pa dvakrat te- '^'isko. V pripravah na prvo tekmo- '^'f no tekmovanju s starši in ''^ner/e-rc. fof o:/. Božičko. vanje so trenirali štirikrat na teden. Na prvem tekmovanju, Lučkinem memorialu v Trbovljah, so se med 345 tekmovalci iz 16 klubov pomerili tudi Polona Habjanič, Tina Turk, Dani Turk, David Pešl, Božičko Ma- tevž, NikoStipetič, UrošGojkovič in Primož Tominc iz Ptuja. "Vidnejših mest seveda še niso dosegli, so pa vsi izboljšali svoj osebni čas za najmanj 10 sekund. Pričakujemo, da bodo med prvih deset v svojih starostnih kategorijah posegli čez približno leto in pol," je povedal Franjo Rozman. In kako se financira tako mlad klub? "Zaenkrat s članarino, vendar upamo, da nam bo v kratkem tudi kdo priskočil na pomoč." Predvsem takrat, ko bodo ptujski plavalci tudi v igri za boljša mesta na tekmovanju, načrtujejo domači tre- nerji povezavo z drugimi slovenskimi klubi. Tako že sedaj sodelujejo s stro- kovnjakoma, trenerjem mariborske- ga plavalnega kluba Silvom Lipuščkom in trenerko Ilirije iz Ljubljane DarkoŠajber. •*McZ ZMAGAL VM MIKHALCHISHIN Aniti Ličina velemoj str siti bal V organizaciji ŠD "Lipa" Ptuj in pod pokroviteljstvom CASSA d.o.o. se je končal mednarodni šahovski turnir, na katerem je sodelovalo 10 šahistov in šahistk iz Ukrajine, Rusije, Hrvaške in Slovenije. Z 7 točkami je zmagal ukrajinski VM Adrian Mikhalchis- hin, ki je tudi član ŠD "Lipa" Ptuj. Največji uspeh na turnirju, pa je dosegla še ne 22-letna članica ŠD "Lipa" Ptuj Anita Ličina. Z 6 točkami si je skupaj z rusko M M Alo Grinfeld, hrvaškim MM Bukalom in domačini MM Polajžerjem delila 2. do 5. mes- to, osvojila naslov mednarodne moj- strice in tako po 25-letih postala, 2. slovenska MM. Z osvojitvijo 1. vele- mojstrskega bala pa je Anita prva Slovenka v zgodovini slovenskega ženskega šaha, ki ji je uspel ta enkra- ten podvig. Na zaključku so zado- voljstvo ob Anitinem uspehu izrazili tako predsednik ŠD Lipa Ptuj in Ani- tin trener ter sponzor MM Danilo Polajžer, glavni sodnik mednarodnih sodnih FIDE Janko Bobakob razgla- sitvi rezultatov, nadalje predsednik ŠZ Slovenije Milan Kneževič in šte- vilni drugi. S tem si je ptuj.ski šah še utrdil mesto med najboljšimi v Slove- niji, slovenski ženski šah pa lahko tako še z večjim optimizmom pričakuje borbo na olimpijadi de- cembra v Solunu. Mednarodni šahovski turnir "Caissa 94" je bil tudi dobra preizkušnja za mlajši rod ptuj- skih šahistov, posebej še za J urija Cvi- taniča, ki koncem meseca odhaja na svetovno mladinsko prvenstvo v ka- tegoriji do 14 let in je z remijem proti ruskemu VM, Sheru dosegel lep uspeh. M K Robert Roškar je ob istočasnih sprejemnih izpitih na fa- kulteti dosegel morda nekoliko manj od zmožnosti, Vikiju Napa.stu pa se pozna pomankanje rutine na težkih preizkušnjah.sicerpaje prikazal zelo zrelo igro. Rezultat zadnjega Ao/a;Bukal - Na- past 1:0, Roškar - Mikhaichisin 1:0, Cvitanič-Anita Liči na 0:1, Polajžer- Jurič ter Ala Grinllcd - Sher remi. Končnivrstnired: 1. Mikhaichinskin 7 točk, 2. - 5. Anita Ličina, Ala Grin- fled (osvojila bal za VM), Bukal in Danilo Polajžer 6, 6. Sher 5, 7. Jurič 4,5, 8. Roškar 3, 9. Cvitanič 1 in 10. Napast 0,5 točke. c» Silva Razlag DRŽAVNO PRVENSTVO V ATLETIKI Doki prvak in se pei medal/ za AKPtuj Na dvodnevnem državnem prvenstvu v atletiki na obnovljenem stadio- nu v Velenju je minuli konec tedna ptujski atletski klub osvojil kar šest medalj. Zlato je v suvanju krogle osvojil Dejan Doki, srebro v troskoku Hedvika Korošak, bronaste medalje pa Vanja Kotar v teku na 400 me- trov, Romana Šega v metu diska, Hedvika Korošak v skoku v daljino in Robert Prelog v teku na 3000 metrov z ovirami. Dejan Doki je prvi dan (v petek) sunil kroglo do 16 metrov in 12 centi- metrov, kar je bilo brez težav dovolj za zmago, z rezultatom pa ni zadovol- jen, saj mu je na segrevanju šlo veliko bolje. Drugi dan se je poskusil v disku in z 42,28 metra osvo[il nehvaležno četrto mesto. Romani Šega pa je v isti disciplini s 36,86 metra uspel vzpon na stopničke. Hedvika Korošak ni ponovila dobrih skokov v troskoku, kjer je bila blizu izpolnitvi norme za evropsko člansko prvenstvo, in se je morala zadovoljiti z drugim (13,01 m), v skoku v dalj ino pa s tretj im mes- tom (594 cm). O vzrokih za njene slabše nastope bomo naj verjetnejepi- sali že v prihodnji številki. Z medaljo je tokrat presenetil Robert Prelog, z zelo solidnim rezultatom na 400 me- trov (50,73 sek) pa se po operaciji na tekmovalne steze vrača Kristijan Pralija. Milenku Potočniku je do me- dalje manjkalo zelo malo, predvsem v teku na 800 metrov, kjer jo je izgubil za nekaj stotink, v teku na 1500 me- trov pa je bil peti. Na nizkih ovirah je bil s šestim mestom in rezultatom 57,36 soliden Uroš Esih, podobno pa velja za osmo mesto Tanje Rozman v kratkem šprintu (13,01 sekunde v fi- nalu), na 200 metrov pa ji ni šlo po pričakovanjih (28,01 sek). Vanja Ko- tar je 400 metrov pretekla v času 57,16 sekunde, v soboto pa zaradi prehlada ni mogla nastopiti v teku na 800 me- trov, kjer bi zagotovo bila med nosil- kami medalj, tako kot ženska štafeta4 krat 400 metrov, ki zato ni nastopila. Ženska štafeta 4x100 m je bila s 50,08 četrta, moška pa s 45,75 šesta. V zelo zanimivem teku moških štafet 4x400 metrov so bili Ptujčani četrti, saj jim po odhodu Borisa Krabonje zelo manjka še en hiter štiristometraš. Ptujčanke in Ptujčani so bili kljub slabšim pogojem za trening znova zelo solidni, z malo več sreče ter z ne- koliko boljšo pripravljenostjo in z manj zdravstvenimi težavami pa bi lahko bila bera medalj še boljša. _ c» Lk. PETEROBOJ NARODOV NA SLOVAŠKEM KotarjevainDokivNitri v soboto zvečer so v Velenju po držav- nem članskem atletskem prvenstvu določili tudi obe reprezentanci za včerajšnji nastop v slovaški Nitri. Tako moška kot ženska reprezentanca sta sc pomerili z Veliko Britanijo, Madžarsko, Hrvaško in Slovaško. V moški je v suvan- ju krogle nastopil Dejan Doki, v ženski pa v štafeti 4 krat 400 metrov Vanja Kotar, oba člana Adctskcga kluba Ptuj. KARTING Dominko utrjuje vodstvo v Portorožu sta bili konec tedna sedma in osma dirka za letošnje državno prvenstvo v kartiiigu. Tudi tokratje odlično šlo mlademu Zvonku Doniinku iz Ptuja, kije dobil obe dirki v mladinski kategoriji do 100 kubičnih centimetrov in tako zanesljivo vodi v skupni uvrstitvi. Pred Ilijašem ima 27, pred Prekom pa 32 točk prednosti. V formuli Cjc bil Jože Šeruga v sedmi dirki zaradi težav s stro- jem dvanajsti, v osmi pa odličen drugi. Do konca prvenstva sta še dve dirki. c»l.k. IZLET NA TRIGLAV IN V DOLINO SEDMERIH TRIGUVSKIH JEZER Planinsko društvo Ptuj organizira v dneh 30., 31. julija in 1. avgusta 1994, izlet na Triglav in v dolino sedmerih Triglavskih jezer. Program: Udeleženci se bomo zbrali v soboto 30. julija 1994 na avtobusni postaji v Ruju in se ob 4. uri odpeljali do Aljaževega doma v Vratih (1015 m), kjer se začne naš vzpon na Triglav. Čez Prag se bomo povzpeli do Staničeve koče in od tu na Kredarico do Triglav- skega doma (2515 m - 8 ur) in prenočil. V nedeljo 31. julija 1994 ob 6. uri se bomo povzpeli na Triglav (2864 m - 2 uri). Po obveznem krstu pn/opristopnikov bomo sesto- pili po zahodnem grebenu Triglava do Tržaške koče na Doliču (2151 m - 2 uri) in po krajšem postanku nadaljevali pot čez preval Hribarice v dolino Triglavskih jezer do koče pri Triglavskih jezerih (1688 m 4 ure). V koči je predvidena nočitev. V ponedeljek 1. avgusta 1994 nadaljujemo pot do koče pri Savici, kjer nas čaka av- tobus. Odhod je planiran ob 16. uri in vrnitev v Ptuj okrog 19. ure. Cena: Cena izleta je 3.500,00 SIT za člane in 5.000,00 SIT za nečlane. V ceno je vračunan prevoz v obe smeri, prenočišče v sobah, čaj in vodstvo izleta. Pri- jave sprejemamo v društveni pisarni na Minoritsktem trgu 5 do zasedbe avtobusa, vsak torek in petek med 16. in 18. uro. Zadnji rok za prijavo je torek 26. julija 1994. Udeležencem svetujmo, da se primerno opremijo. Pomembni so čevlji in zaščita pro- ti slabemu vremenu. Nadalje priporočamo, da si udeleženci vzamejo s seboj dovolj tekočine in visokokalorično hrano. Malico bo mogoče dobiti tudi v planinskih postojan- kah, kjer bomo prenočevali. Izlet vodi Tone Purk s sovodniki. Vse informacije v zvezi z izletom dobite v društveni pisarni. Vodstvo izleta TENIS TENIS TENIS TENIS TENIS TENIS TENIS TENIS TENIS Teniške Veverhe v Umagu Od 4. do 9. julija 1994 so na igriščih Tenis kluba Katoro Umag merili in primerjali svoje sposobnosti najobetavnejši teniški igralci in igralke, stari do 19 let, na 3. mednarodnem turnirju Veverice cup 94. Sodelovalo je 28 deklic in 68 dečkov iz štirih držav (Hrvaška, Itali- ja, Slovaška in Slovenija). Turnirje potekal po sistemu "Ro- bin round". Odličeri uspeh je ponov- no dosegla Ptujčanka Ajda Brumen, članica TK Ptuj, ki se je z aktivno in raznovrstno igro po treh zmagah v skupini, v glavnem turnirju z zmaga- ma proti Vladki Zakrajšek (TK Bra- nik MB) z 9:3 in Vesni Belič (TK Ka- toro Umag) z9:6, prebila dopolfinala ter osvojila tretje mesto in bronasto medaljo. Slovenski igralci so tudi tokrat do- kazali, da v najmlajših kategorijah so- dijo v vrh mednarodne konkurence, saj sta bila zmagovalca med dečki MihaGerm (ŽTK M B), ki je v finalu premagal Gregorja Puclja (TK Novo Mesto) z rezultatom 2:0 (6:0 in 6:1), med deklicami pa Mojca Mileta (TK Branik MB),kijevfinaluzvztrajnoin taktično zrelo igro premagala Danie- lo Čajkušič (TK Split) - zmagovalko v polfmalu nad Ajdo Brumen - z rezul- tatom 2:0(6:0in6:l). Ob mladih nadobudnežih gre čes- titka za odlične rezultate v medna- rodni konkurenci gotovo tudi trener- jem za kvalitetno strokovno delo v naših klubih. 14 letni Miha Jernejšek igralec TK PTUJ seje udeležil mednarodnega turnirja v Udinah (ITALIJA). Zdve- ma zmagama seje prebil v četrtfinale. Tukaj je v trehsetih izgubil z I. nosil- cem turnirja. 1. turnirjaTKPTUJvdvojicahseje udeležilo 33 parov. V zelo zagrizenih igrah so se člani pomerili v3 kategori- jah. Do 30 let sta osvojila prvo mesto Tomaž Bezjakin Robi Čeh, ki sta v fi- nalu s 6/4,6/0 odpravila par Žiga Žig- manin Alen Horvat. V finalu nad 30 let sta Čelo in Zoki v zadnjem trenutku izkoristila pri- ložnost, ki sc jima je ponudila in zma- gala v "TI E B REAKU" z 9/8. Pri članicah sta zmagali Vera Nahberger in Eva Jauc. Vsi zmago- valci so prejeli vstopnice za srečanje DAVISOVEGA POKALA med Slovenijo in Finsko v Domžalah. Turnir so člani TKPtuj nadaljevali v noč z zanimivim klubskim srečan- jem in piknikom. o»TK 16 - NASVETI 14..IULI.I 1994- TEDNIK RAZISKAVA O DEŽNIKU IN DEZNIKARSTVU NA PTUJU Darja Petrovič Mihaela Novak Mentorica: prof. Alenka Plohi Raziskovalna naloga zajema po- dročje etnologije. Glavni razlog, da sva se odločili narediti raziskovalno nalogo s tega področja, jebil obisk v ptujski popravljalnici dežnikov, v Krempljev! ulici 3, kamor sva se za- tekli po pomoč zaradi popravila na- jinih dežnikov. Tam sva spoznali gospo Zofijo Zadravec, ptujsko dežnikarico. Ob ogledu njene del- avnice in po pogovoru z njo sva tako dobili zanimivo temo za nalogo. Namen naloge je prikazati vpliv dežnika na življenje ljudi, odnos človek - dežnik, obenem pa prikaza- ti tudi obrt, ki se je iz t. i. klošarske obrti razvila na raven vseh drugih obrti, kot so na primer urarstvo, čevljarstvo ... in danes tone v poz- abo. Pri delu sva si pomagali z razpo- ložjivo literaturo na obravnavano temo, ki pa je ni bilo veliko. V dobršni meri sva raziskavo nasloni- li na terensko delo, saj sva redno obiskovali najino informatorko, gospo Zadravec, od katere sva dobi- li veliko koristnih podatkov o obravnavani snovi. Nabrane ustne in pisne vire sva preverjali v arhivu, na občini in drugih ustanovah. Uporabili sva tudi telefonsko anke- to naključno izbranih anketirancev - prebivalcev občine Ptuj. Nato sva razpoložljivo gradivo uredili, obde- lali in ovrednotili. Naloga je sestavljena iz dveh de- lov. V prvem delu sva na kratko in strjeno predstavili izvor dežnika in njegove predhodnike, sestavne dele in materiale, iz katerih ga izdeluje- jo, nato pa sva prikazali funkcije dežnika in njegov pojav v vsakdan- Zofija Zadravec pri delu v svoji delavnici jem življenju ter odnos ljudi do tega nepogrešljivega predmeta. Ugoto- vili sva, da so predhodnik dežnika - sončnik, uporabljali že Asirci, Ki- tajci in Egipčani, da se je dežnik kot zaščita pred dežjem začel širše upo- rabljati šele v 19. stoletju in da so se na podlagi podobnosti z dežnikom razvila ^tevilna poimenovanja. Pri- mere najdemo v botaniki (Orjaški dežnik), v živalskem svetu (dežni- karska rakovica)... Nadalje sva ugo- tovili, da so dežnik, kot umetniški rekvizit, radi uporabljali tako naši kot tudi tuji slikarji (primer: Matej Sternen - Rdeči parazol), da se je uporabljal kot pripomoček v film- ski in gledališki umetnosti in da se še danes pojavlja kot okras pri na- rodnih nošah... V drugem delu nalogesva kot mi- kroelement obdelali dežnikarsko obrt g. Zofije Zadravec. Gospa nama je povedala celotno zgodbo o dežnikarstvu na Ptuju, od samega začetka, ki sega v leto 1933, ko je dežnikarsko obrt na Ptuju ustano- vil njen mož Jurij, pa vse do danes, ko obrt propada zaradi poplave ce- nenih dežnikov. Ptujska dežnikari- ca živi dobesedno sredi dežnikov in za njih. Osmislili so njeno življenje in se vkoreninili v njenih mislih. Nama je bilo dovoljeno vzeti pod drobnogled ta edinstveni svet dežnikov in ga skozi to nalogo pri- bližati tudi drugim. Pri delu sva se naučili marsikaj novega in zanimivega in kljub temu, da delo ni bilo lahko, sva na- logo uspešno izpeljali do konca. Udeležili sva se regionalnega tek- movanja in dosegli 2. mesto, sedaj pa se pripravljava na republiško tekmovanje. V okviru SŠC Ptuj pa pripravljava tudi razstavo, na kateri bo kot častna gost ja prisotna g. Zofi- ja Zadravec. Iz najine raziskave jerazvidnOjda razen posameznikov, ki jim jedeloz dežniki poklic, ljudje v glavnem ne občutijo dežnika kot neke vrednote, s katero bi bilo treba spoštljivo rav- nati. Mislijo samo na njegovo osnovno funkcijo in se ne zavedajo, da se je njegov vpliv razširil iz gole uporabnosti na nekaj več. Dežnik se je neopazno vtihotapil v številne sfere človekovega življenja. Vpliv njegove vizualne pojavnosti se izraža v številnih poimenovanjih in umetniških upodobitvah. To, kar sva odkrili, v bistvu niti ni tako novo, hočeva le ljudi pripra- viti do tega, da bodo dežnik videli še iz drugih zornih kotov, kar si po na- jinem mnenju zasluži. Na koncu bi se radi zahvalili še najini mentorici, profAlenki Plohi, za pomoč in vzpodbudo pri delu, prof Esteri Jelenko za pomoč pri zbiranju gradiva s področja umetnosti in vsekakor tudi g. Zofiji Zadravec za obilico podatkov s po- dročja dežnikarstva ter vsem osta- lim, ki so kakorkoli pripomogli k nastanku te naloge. RAZISKOVALNO DELO MLADIH Priprava jabolinih krhlfev RAZLIČNI POSTOPKI PRI PRIPRAVI JABOLČNIH KRHLJEV PRED SUŠENJEM V ELEKTRIČNI SUŠILNICI »SUŠA 6« IN ANKETA POTROŠNIKOV Zastavljeni cilj naloge jebil ugo- toviti,, kateri od postopkov pri pri- pravi jabolčnih krhljev da naj- boljše rezultate v šolski električni sušilnici "SUŠA 6." Želeli sva izve- deti, kakšna suha jabolka zahteva tržišče, zato sva izvedli anketo med meščani Ptuja. Predvsem sva se os- redotočili na barvo in obliko suhih jabolk. Sušili sva pri različnih tempera- turah (30C, 50C, 70C): -brez namakanja - z namakanjem v različne kisli- ne (citronska, askorbinska, ja- bolčni kis) - z namakanjem v kalijev metabi- sulfid. Pri sušenju brez namakanja so bili krhlji in kolobarji najlepšebar- ve pri temperaturi 70C. Pri nama- kanju v različne kisline smo dobili podobne rezultate pri ciironski in aksorbinski kislini ter jabolčnem kisu. Krhlji so bili rjavorumene barve in kiselkastega okusa pri temperaturi 70C. Pri mokrem žve- planju sva dobili svetlo rumeno barvo pri vseh treh temperaturah. Prišli sva do naslednjih ugotovi- tev: 1. Kakor ni brez žveplanja do- brega vina, tako brez žveplanja ne dobimo ustrezne kvalitete sadja, ki ga zahteva trg. 2. S pomočjo ankete sva ugotovi- li, da bi bilo največ povpraševanja po svetlih sušenih jabolkih in po kolobarju. 3. Najbolj ekonomično je sušenje jabolk pri temperaturi 70C in tudi barva krhljev je najlepša. Učenki - raziskovalki Smiljana VERŠIČ in Karmen KARNE- KAR, Kmetijska šola Ptuj Mentorica: Cvetka PINTAR, inž. agr. KRVODAJALCI 28. JUNIJ - Ludvik Vogrinec, Cunkovci 6/b, Gorišnica; Milivoj Ferenčič, Lovrenc 108/a; Milan Štumberger, Mezgovci 40, Dor- nava; Ivan Črešnik, Kajuhova 1, Ptuj; Drago Dobnik, Kungota 38, Kidričevo; Jasna Dobnik^ Regen- tova 4, Maribor. 30. JUNIJ - Branko Lupša, Gočova 65, Gradišče; Franc Pihler, Trnovska vas 15/b; Dra- gan Kokot, Mihalovci 58, Ivanjkovci; Janko Ozmec, Trgo- višče 52, Velika Varnica; Ivan Slukan, Zg. Velovlek 23/a, Destr- nik; Olga Šoštarič, Rimska ploščad 17, Ptuj; Milan Čuš, Ki- car 55/a, Ptuj; Alojz Kelc, Bukov- ci 82/a, Markovci; Roman Liber, Drenovec 1, Zavrč; Stanko Bosil j. Turški Vrh 98, Zavrč; Branko Bratuša, Dornava 102; Marjan Škofič, Formin 7, Gorišnica; Jože Hameršak, Gubčeva 4, Ptuj; Ire- na Lesjak, Tržeč 35, Videm pri Ptuju; Franc Hojžar, Senešci 29, Velika Nedelja; Gorazd Jurkovič, Ob železnici 13, Ptuj; Andrej Ar- nuga, Trnovska vas 49; .Majda Ljubeč, Nova vas pri Markovcih; Darinka Lupša, Gočova 65, Len- art; Ivan Horvat, Jurovska c. 9, Lenart; Zdravko Malek, Gomila 8, Destrnik; Vasilij Juršič, Dvor- jane 9/a, Sp. Duplek; Franc Pišek, Stari log 56, Pragersko; Ja- nez Šijanec, Jamna 12, Videm ob Ščavnici; Miha Peklar, Zg. Du- plek 53/a; Jože Čeh, Nova ulica 26, Sp. Duplek; Jože Vidovič, Lancova vas 53; Branko Rakuša, Sarajevska 8, Maribor; Cvetko Mohorko, Ul. Šercerjeve brigade, Maribor. Kuharski nasveti D^nes bomo pripravili: Vanilijevazmrzila(parfait ali penast sladoled) in ribezove lučke 1. POTREBUJEMO: 4 jajca, 12 dag sladkorne moke, 1 vanilijevsiadkor, 12 dagkristalnegasladkoria,5dlsladkesmetane, 1 žlička višnjevega žganja, 1 žlička maraskina - po želji. Rumenjake damo v kotliček, jim dodamo sladkorno moko in penasto umešamo. Iz beljakov stepamo trd sneg, vanj postopoma vtepemo kristalni sladkor. Stepamo smeta- no, dodamo višnjevo žganje, maraskino in vanilijev sladkor. Rumenjakom dodamo najprej trd sneg beljakov, pre- mešamo, potem pa slako smetano in narahlo premešano. Maso damo v podolgovat model, ki smo ga obložili z alu-fo- lijo. Zmrzuiemo 6 - 8 ur. Če boste zmrzlino zajemali s škarja- mi za sladoled, modela ne rabite obložiti s folijo (samo v pri- meru, če zmrzlino izsipate in režete na rezine). 2. POTREBUJEMO (ZA 6 LUČK): 1 sladko smetanmo, 1 jogurtov kozarec mleka, 1 jo- gurtov kozarec sladkorja, 1 jogurtov kozarec zmiksa- nega rdečega ribeza, 1 rumenjak (tega lahko tudi iz- pustite) Vse sestavine med sobo temeljito pomešamo, vlijemo v model za lučke in zmrzujemo 4 - 6 ur. Pred serviranjem mo- del namočimo v vročo vodo in ga počasi snamemo. Rumen- jak dodamo, če uporabljamo sadje, ki vsebuje veliko vode. Veliko uspeha pri pripravi. •»NadaPignar učiteljica kuharstva V vrtu V SADNEM VRTU spomladi preccpljena ali pozimi pomlaje- na drevesa, poženejo veliko po- ganjkov. Zgoščenost je odvisna od podlage, prehrane in zdravstvenega stanja drevesa, pri vsem tem pa je upoštevati stanje, v katerem je bistveno porušeno razmerje med kore- ninskim in nadzemnim delom sadne rastline. Odvečne po- ganjke, ko se ponehuje obdobje najbujnejše rasti sredi julija, na pomlajenih in precepljcnih dre- vesih, razredčimo in odstrani- mo. Poganjke, ki nc rastejo v pravilno smer, usmerimo, po potrebi pa jim damo tudi oporo. Pri mladih in bujno rastočih dre- vesih ter špalirnih vzgojah, opravimo pinciranje, odstrani- mo koreninske izrastke in nepo- trebne poganjke, ki rastejo iz debla. Vodene poganjke ali bo- hotivke z upogibanjem in usmerjanjem vzgajamo v ogrod-. ne veje, vse ostale pa odstrani- mo. Z nego in zeleno rezjo pom- lajenih in precepljcnih dreves odločilno vplivamo na njihovo vzgojno obliko in začetek rod- nosti, karje tudi bil namen, ko smo se odločili za pomladitev ali precepljanje. Pri pravilno vzgojeni, negova- ni krošnji in redčenju plodov, ni nevarnosti, da bi se zaradi obil- nega pridelka lomile ogrodne veje. V primeru, da paje drevo le preveč obloženo, pravočasno pripavimo opore in podpremo ogrožene ogrodne veje, da ne bi nastala nepotrebna škoda. V primeru vremenskih nes- reč, toče inviharja, ki poškoduje listno površino in mlade po- ganjke, sadno drevje nemudo- ma poškropimo s kontaktnimi fungicidi, da preprečimo razvoj rastlinskih glivičnih bolezni sko- zi rane in pognojimosfoliarnimi gnojili. V OKRASNEM VRTU cvetli- cam odstranjujemo odcvetele cvetove do prvega lista. Iz odcvetelega in oplojenega cveta se prične tvoriti plod odnosno seme, ki porabi sorazmerno precej rastlinske hrane, kar pa gre v škodo razraščanju in tvorbi novega cvetnega nastavka. Pri večini okrasnih rastlin nam namreč ni cilj pridelovanje plo- dov oziroma semena temveč go- jimo okrasne rastline le zaradi cvetja. Pri rastlinah cvetnicah, kijih razmnožujemo s semenom, vzgojimo tega le toliko kolikor ga bomo potrebovali. Za okra- sne rastline, pa najsibo to trajni- ce, dvo ali enoletnice, ki jih razmnožujemo vegetativno, je sprotno odstranjevanje odcve- telihcvetov potrebnozaradi ras- ti in obnavljanja cvetnega nas- tavka, pa tudi videz na odcvetele in zanemarjene cvetlice ne delu- je estetsko in urejeno. Nekate- rim vrstam okrasnih grmovnic, kot so hortcnzije. vse vrste mag- nolij in med trajnicami pritlični nageljni, razraščajo in prepleta- josteblapritleh. Iztakihzdravih in močno razvitih stranskih po. ganjkov, lahko vzgojimo novg sadike. To stori mo tako, da vi, brani poganjek pripognemov zemljo in čezenj prisujemo kupček zemlje. V poaganjek na- redimo na strani, ki bo po upogj. banju spodaj, podolžno rez za vzpodbujanje rasti korenin. Po potrebi takšne poganjke učvrstimo v zemljo z leseno ali žično kljukico. Grebenice grmovnic, kot takšno razmnoževanje imenujemo, naj ostane na mestu vsaj dve vegeta- cijski dobi do naslednje jeseni ali celo preko zime do spomladi, da bi se tako razvile močne in goste korenine. Za nageljne je dovolj, da ostanejo zagrebeni čez zimo, do spomladi jih presa- jamo kot samostojne mlade rastlinice, ko bodo začeli odgan- jati novi poganjki. V domačem ZELENJAV- NEM VRTU pridelane vrtnine so vrtičkarjem koristne, predvsem pa so jim v veliko za- dovoljstvao. Pridelek ni zmeraj po izgledu takšen kot je pri- pravljen in razstavljen v prikup- ni embalaži na tržnici, vendar pa vemo, da je domač in v kakšnih pogojih je pridelan. Kakovost in količino pridelka običajno sodi- mo po kakovosti semena in če s pridelkom nismo zadovoljni kar hitro prisodimo, da seme ni bilo dovolj kakovostno. Zaupajmo semenarjem, saj nan ti zmeraj pridelajo in pripravijo kako- vostno in na kaijivost preiz- kušeno seme,od nas paje odvis- no če smo za naše vrtne pogoje odbrali ustrezno vrsto in sorto vrtnin in če smo za pričakovani pridelek storili vse, da bo ta res kakovosten. Vrtičkarji z nekaj več pridelo- valnimi izkušnjami pri pridelo- vanju vrtnin, si lahko kakovost- no seme pridelajo na domačem vrtu. Okolje s svojimi dejavniki, kot so temperatura, padavine, tla in lega, vpliva na rastline. Rastline so zato, kar posebej velja še za vrtnine, pridelane iz enakega semena v različnih po- gojih različne. Z opazovanjem rastlin v vsej vegetacijski dobi od začetka rasti do cvetenja in obi- ranja, ugotovimo, kako so se pri- lagodile danim rastnim pogo- jem in okolju, in če te ustrezajo večini naših zahtev in pričako- vanj jih odberemo za semenice. Semenice in seme, pridelano v domačem vrtu, lahko ima mno- ge prednosti pred kupljenim, predvsem paje prilagojeno temu okolju in njenim rastnim pogojem. Po biokoiedarju je pripo- ročljivo sejati in saditi rastline, kijih pridelujemo zradi lista 10. in 11. ter 19. in 20. julija, plodov od 11. do 14. ter 20. do 23. julija, korenike 15. in 16. ter 22. in 23. julija ter cvetov in zdravilna zeli.šča 17. in 23. julija. V pone- deljek, 18. julija ni priporočljivo nobeno delo v zvezi z nego rast- lin in obdelavo zemlje. Miran Glušič ing. agr. VPRAŠANJE OBČANA IN ODGOVOR POLICIJE Kombajn na cesti potrebuje spremstvo 5. julija ob 12. uri sta me ustavila dvapolisicta, kosem vozil kombajn po cestivSvetincih. Na kombajnu je gorela rotacijska luč. tudi vse ostale svetlobne naprave so bile vredu. Policista sta me popisala in trdila, da mora biti ob kombajnu spremstvo njihove policije. Zanimame, kdorto, zahteva, še prejšnji minister Bavčar ali Bizjak in kdo je o tem dolžan obvestiti občane. Smo mar prišli v fašistični režim? Nihče nas o ničemeil ne obvesti, rečejo nam samo, da naj pospravimo pšenico in jo prodamo za ušivih 27 tolarjev Potem me ustavlja policija in me drži na mestu, kjer sem dal celo s vojo zemljo za gradnjo ceste. Ljudje pa me gledajo in si mislijo, da sem naredil kakšno krivico. Zanima me, kdo je za to kriv} ali prejšnji komunistični sistem ali novoizvoljeni funkcionarji, t/lenim, da je kriva občina, ki ni naredila nobenih posvetov za kombajniste, da bi, vedeli, kako se moramo obnašati na cesti. Sicer že 22 let vozim kombajn po naših cestah paše nikoli nisem nikogar ogrožal, potem pa mel ustavi policija ob vračanju z njive proti domu, se dela važno in zahteva uresničevanje napojasnejnih zakonov. I Jo ogorčeno pismo je napisal prizadeti kmetovalec iz Svetincev, mi pasmo za pojasnilo prosili komandirja policijske postaje Ptuj, Silva Skoka^ "če stroj presega širino 2.5 metra, je lastnik dolžan za premik takega stroja po cesti (gre za Izredni prevoz) zaprositi cestno podjetje. Ko opravljaj premik, mora imeti pred in za strojem spremstvo, opremljeno z rotacijsko lučjo, če pa stroj presega širino štirih metrov, mora ob premiku pa; cesti pred njim voziti policijsko vozilo, za njim pa spremljevalno vozilo z rumeno rotacijsko lučjo. Stroj brez spremstva se torej nikakor ne sme premikati po cesti Pravila o tem so v veljavi že precej časa, vendar policija kršilcev doslej ni preganjala, ker je bilo tudi število širokih kombajnov, relativno majhno. Kerje kombajnov čedalje več in ker ta zakon že od nekdaj upoštevmo pri družbenem kmetijstvu, ni razloga, da ga ne bi tud^ pri zasebnih lastnikih kombajnov." Pripravil:JB I if0PNlK -14.JULII 1994 ZA KRATEK CAS - 17 l\|PO-glasbene novice!__ y uvodu pred vsako tekmo svetovnega nojjometnega prvenstva lahko Ij^jte pihalno izvedbo uradne himne, ki se imenuje Glorjiand, izva- jala pi» i" ''^""'^ ^ Sounds ol" lllackness. ameriški pevec MICHAEL gOLTONje izgubil tožbo, saj je njegov hit, iz leta 1991, z naslov- gni Love is a wanderful thing, plagiat, ki so ga izvajali člani sKUpine Islley Brothers. Peti hit ^Michaelovega zadnjega albu- j^a The one thing je Ain't got iothing if you ain't got Love. *** prijeten reggae komad Jum- [jo Jumbo Jumbo je pripravila nova reggae skupina RAGGA 2 SUNSHINE. Info - kviz Ali ste uganili, katera pevka je na sli- ki? Izrežile sličico, v "oblaček" vpišite njeno ime, in če vam bo sreča naklonjena, vam bodo v prodajalni Tehnika Emone Merkurja Ptuj po- darili lasersko ploščo. Prejšnji teden je bila na sliki Whit- ney Houston. CD prejme Valerija Pukšič, Ločič 1, 62254 Trnovska vas. Prosimo, da pride po potrdilo o nagradi k nam rm Tednik. Odgovore pošljite (ali prinesite) na: Tednik Ptuj, Raičeva 6, p.p.95. Rok: ponedeljek, 18. julij. Iz Škotske prihaja skupina HOUSE OF PAN, kije zaslovela s komadom Jump Around. To- krat malo počasnejši hip - hop komad ONPoint.** Novi ameriški rap zvezdnik AHMAD, repa komad Back in a day, ki so ga črnci dobesedno pokupili v trgovinah s ploščami. Bivša Miss Arizone CE. CE. PENISTON je precej shujšala, ampak Ce. Ce. še zmeraj dobro poje kar, dokazuje v skladbi Fm notoveryou.** 17. letni TEVIN CAMBELL, odkritje Princa ima novo ploščo, kije prijetna balada Al- ways in my Heart. Pevka SHANICE pa ima zelo zanimivo skladbo, ki vsebuje Rhythm and Blues, Funky, Pop in Country imenuje pa se I Like. -jL- -t* ■t- -t* Iz ZDA prihaja nova ročk skupina MEAT PUPPETS s prvim hitom Back water. Švedski pevec z imenom D. J. LEVI je posnel plesno skladbo Everyone is Jezus. ^ V Italiji je trenutno veliko skupin, ki se ukvarjajo2 s plesno glasbo. To velja tudi za skupino 2 CO WBOYS, kije podobno kot skupina Grid v svoj komad uvr- stila country glasbo, tako daje komad Everybody confi - don, ki je mešanica med techno in country glasbo. Kanadska skupina CRASH TEST DUMMIEST je z druge- ga albuma God shiffled his Feet za Evropo izdala skladbo After- nooris & Coffe spones. Po hitu I Belive je pevka MARCHELLA DETROIT iz al- buma Jewel pripravila drugi hit I'm no Angel. Kot sem že napovedal, se ROLLING STONES-i odpravl- jajo na turnejo, kmalu bodo iz- dali tudi album, prvi single paje Love is Stronge. David Breznik 1. Love is ali Around-WETWETWET 2. Don 't turn Around -ACE OFBASE 3. United- PRINCE ITAL JOE & MARKY MARK 4.ISwear-ALL40NE 5. Boby I Love your vi/ay - BIGMOUNTAIN 6. Love a in 7 here anymore - TAKETHAT 7.Everybody-D.J.B0B0 8.Crazy-AER0SMITH 9.U&Me-CAPPELLA 10. Anytime you needa Friend- MARIAHCAREV__ Lestvico POPULARNIH 10 lahko poslušate vsak petek v večernem sporedu radia Ptuj (med 20. in 23. uro). Mladi dopisniki ^Mladi dopisniici ^Mladi dopisniki ^ Mladi dOpiSIliki HRANA-VIR ZIVUANJA Kuhinja je razmetana, na pultih leži nezdrava hrana. Mravlje se sprehajajo po slad- korju, po gobah plazijo se črvi. Mi pa vihamo nosove, upiramo se slabi hrani. Slaba hrana vzrokje vseh bolez- ni, dobrega počutja in nesreče v ljubezni. Tamara Matjašič, 7. a OŠ Gorišnica LAZ IMA KRATKE NOGE svetu laže veliko ljudi in mis- lim, da jih je malo, ki ne lažejo, ljudje lažejo, da se branijo, koga potolažijo, dase pohvalijo. Včasih je prav, da se kdo zlaže, včasih pa niprav. Vem, daje lagati grdo. V šoli smo pisali test. Pisah smo ga pri SND. Bil je zelo zahteven. Drugi dan sem se zlagal, ker sem se bal, da bom kaznovan. Mamici sem zatijeval, da testa še nismo dobili nazaj. Naslednji dan paje bila govorilna ura. Tam je mamica zvedela za to oceno. Bila je zelo prizadeta, ker sem seji zlagal. Ko je mamica prišla domov, je bila razočarana nad menoj. Rekla mi je, da naj tega več ne storim, ker ima laž kratke noge. BorutFeguš,5. r. OŠ Kidričevo DNEVNIK 73. aprili 993 njem z avtobusom po sahar- skem pesku, omotica se me lote- va, vročina je neznosna. Zdi se mi, da so ure leto in seje svet postavil na glavo. Po saharski cesti ležijo debele plasti peska, ki ga je čez noč zapihal veter. Vročina je prav neznosna skoraj 43 C. Vseskozi me v ustih žeja. Moji sopotniki se dobro zabavajo, vsak po svoje. Eni igrajo karte, drugi se igrajo štiri v vrsto. Tolažim se da bomo mogoče čez dva dni že v Aleksan- driji (veUko pristanišče) in se bom lahko malo okopal v Sredozem- skem morju. 74. aprili 993 Danes se nam je zgodilo nekaj strašnega. Avtobus seje pokvaril. Tako smo morali dolgi dve uri čakati na vročem soncu. Najbolj sem si zaželel sladoled, ki bi ga v tistem trenutku lahko pojedel eno tono. Danes sen tudi opazil karavano s trgovci, kije bila od nas oddalje- na pribUžno 5 km. Šofer avtobusa, star Arabec, namje povedal, daje to fatamorgana. Vendar še sedaj ne verjamem, ker je zgledalo čisto tako, kot da bi bila res tam. 75. april 7993 Končno! Končno! Končno! Ale- sandrija!!! Pa to ni res!!! Mesto je umazano, tuje raj za podgane in so po moj em splošno priznani sta- novalci mesta. Tu in tam vidiš kakšnega klošaria, berača, mamo s pravim malim otroškim vrtcem. Starej še može, ki nauUci baranta- jo z zelenjavo, sadjem in z raznimi malimi dobrotami, kot so: tobak, čokolada ... No, ja, vendar ima mesto tudi lepe kotičke. Šofer av- tobusanasje skozi mesto popeljal proti plaži, ki ji ne vidiš konca. Povsod je peščena in morie je mo- dro kot nebo. Sto metrov od obale ni globina vode večja kot dva me- tra. Tamkajšnji otrosi nas prav lepo ogledujejo in z zanimanjem opazujemo vse, kar počnemo. 76. aprili 993 Zadnji dam mojega bivanja v Al- eksandriji. Že prejšnji dan so nas obkrožali različni otroci, danesjih je pa tukaj skoraj še enkrat toliko. Ze se spletajo prva poznanstva. Fant, ki govori dobro angleško, se mi je predstavil: Immar Ali. Pred- stavil mi j e tudi ostale prij atelj e, ki imajo zelo težko izgovorljiva ime- na. Enemu je bilo ime Harvarhar, drugi je, bil Abdul - Narmaz in tako naprej Ah se mi je ponudil, da mirazskaže njegovo mesto. Takoj sem bil za to in odpravil sem se z njim. Oborožen sem bil s fotograf- skim aparatom s kamero. Ko sva se sprehajala po zakotnih in manj zakotnih uUcah, sem se počutil kakor Livingstone. Kar malo žal mije bilo, ko sem se ob koncu pos- lovil od njega. Tako se je zame končalo moje popotovanje po Afriki. Alij a in nje- gove prijatelje sem za slovo sUkal na peščeni obali. Luka Korošec, 7. b., OŠ Olga Meglic, Ptuj BILA SEM ČEBELICA Zjutraj sem se prebudila. Umila sem si zobe in se počesala. Potem sem šla nabirat med. Zunaj meje čakalo veUko dišečih cvetk. Leta- la sem s cveta na cvet. Sonce je to- plo sijalo. Srečala sem veUko se- stric čebeUc. Malo smo poklepe- tale. Potem sem poletela domov in sladko zaspala. MijaKrajnc La, OŠ O. Meglic ZASPALI SMO, OJOJ Šolaiji gotovo vse leto nestrpno čakamo počitnice. Običajno se jih veseUmo že ob pričetku šolskega leta. Vendar sem se zimskih počit- nic v Garmischu vesehla bolj kot vseh ostahh. Na pot z vlakom sem se pripravljala že teden dni prej, prav tako tudi vsi ostah pri nas doma. Toda pravijo, da se ni do- bro preveč veseliti in pripravljati, kajti prav takrat gre vse narobe. To včasih tudi drži. Preberite, kako je, če se predol- go pripravljaš in preveč vesehš. Bilo je sončno, precej hladno po- nedeljkovo jutro. Nas, mene in moje domače, paje pri -20 stopin- jah Celzija kuhala vročina. "Zbudi se! Zaspah smo!" je kričala sestra in zaloputnila z vrati, da bi človek lahko kar padel s postelje na noge če bi hotel vstati ah pa ne. Hitro sem se oblekla in stopila na hod- nik, kjer so vsi trije (ati, mami in sestra) tekah sem in tja ter niso vedeU, kaj naj primej o v roke. Z ve- Ukim naporom sem se prerinila mimo njih do kopalnice in si za silo umila oči, da bi lahko videla, ali je ura že res tako pozno ah le tako slabo vidim. Z grozo pa sem ugo- tovila, da zelo dobro vidim in da nam čez petindvajset minut od- pelje vlak iz Maribora, mi pa smo še vedno doma. Vzela sem torbo in odhitela po stopnicah, da bi tudi jaz uspela sebe in svojo prtljago stlačiti v avtomobil. Oč* je štartal motor in začel počas speljevati. Na lepem je skočil iz avtomobila in zaklel: : "Prekleto, prednja zračnica je prazna!" Niti za hip nismo premišljah, ampak smo vsi v trenutku planih iz avta, vzeU vsak svojo prtljago in tekh k sosedovim. Ne vem, če nas je so- sed razumel, kaj smo mu hoteh povedati, ko smo kričah drug čez drugega, vendar je zagotovo ve- del, da moramo čim prej priti na železniško postajo. Čez nekaj trenutkov smo se že peljah proti Mariboru. Pot seje vlekla, kot bi bil Maribor v Ameriki. Na želez- niški postaji smo kar planih iz av- tomobila in hiteh proti peronu se- dem, kjer je stal vlak. Šele ko smo se pripeljaM v Garmisch, smo vi- deU, da smo v pravem vlaku, na pravem peronu in da smo prišU pravočasno na železniško posta- jo. Tako pač je, če se preveč vesehš Patricija ŠlambergerS.b, OŠ Hajdina 18 - ZA RAZVEDRILO 14. JULIJ 1994- TEDNIK i^PNIK 14. JULIJ 1994 POSLOVNA SPOROČILA - 21 22 - POSLOVNA SPOROČILA 14.JULIT 1994- TEDNill f0DNIK -M.JULIJ 1994 OGLASI IN OBJAVE - 23 KMN Poetovio Ptuj v zaključnem delu slovenskega revialnega pokala (SRP 94') Sp. Hajdina - klub malega nogome- ta Krona - Zagi iz Ptu ja je pripravil 11. pozivni turnir za slovenski revialni pokal - SRP 94' in se znova izkazal z izvrsmoorganizacijo. Nastopilo je de- vet ekip, ki so se v predtekomovanju pomerile v treh skupinah. Prvo- uvrščene so se uvrstile v končnico, kjer so imeli največ uspeha igralci Poetovie. Po veliko boljši igri z Mari- borčani so bili slednji prisebnejši pri izvajanju kazenskih strelov, z.aneslji- vo pa so premagali Bistro Zagi. Največ zadetkov je dosegel Franc Fridl (Poe- tovio Ptuj), najbolje je na turnirju igral Milan Emeršič (Poetovio), naj- zanesljivejši v vratih pa je bil Silvo Kornik (Poetovio). Pokale je podelil predstavnik poslovnega centra Krona - Bistro Zagi g. Boris Zagoršek. Dosedanje tekme so pokazale veli- ko izenačenost moštev, ki so igrala iz- redno športno, tako da sodniki niso imeli težke naloge. Kot kaže bodo fi- nalni obračuni za SRP zelo mikavni zategadelj, ker je o favoritu prvenstva težko govoriti. Izidi finalnega dela: Petovio - Kro- na Zagi 3:0, Krona Zagi - Talci 1:4, Petovio-Talci 5:2. Vrstni red: 1. Petovio, 2. Mila-Bra- nik - Talci, 3. KMN Krona - Zagi. Po 11 turnirjih vodijo Carioke - AZ Inženiring s 40 točkami pred Coctail Barom s 36, Pobrežjem Mak (vsi MB), Poetovio po 31 in Križ.evci s 26 itd. "Finale SRP-a bo za nas ponovna priložnost, da se predstavimo Slove- niji v najlepši luči. Doslej se lahko po- hvalimo z odmevnimi dosežki in vid- nimi uvrstitvami. Dovolite, da izrabi- mo to priložnost tudi za promocijo mesta Ptuja," optimistično pravi Pre- di Kmetec "duša" ptujskega malega nogometa. Ivo Komik Noini furnir SD "Mladinec" iz Lovrenca na Dravskem polju prireja v petek, 15.7.1994 nočni turnir v malem nogometu, s pričetkom ob 19. uri in 30 minut. Za zmago- valne ekipe so pripravili lepe denarne nagrade in pokale. V kolikor bo slabo vre- me se turnir prestavi na soboto, 16.7.1994 s pričetkom ob isti uri. DaniloKlajnšek Klub borilnih vešiin Ptuj POLAGANJE IZPITOV ZA VIŠJE STOPNJE Prejšnj i petek je Klub borilnih veščin organ iziral polaganje izpitov - pasov za višje stopnje z.a pionirje, mladince in člane. K izpitu je pristopilo 45 pionirk in pionirjev in 29 mladincev in članov. Uspešno je izpite opravilo 58 kandidatov, ostali pa bodo imeli možnost v je- senskem roku, ko je 2. izpitni rok. Tako so si člani KBV Ptuj priborili: 11 rumenih pasov, 19. oranžnih pasov, 13 zelenih, 8. modrih, 5 rjavih in dva črna pasa. Najvišja pasa - črni pas 1. Dan sta os voj ila mladinca Maja OZMEC in Sebasti- anZINRAJH. Komisija v sestavi mojstrov Vladimir Sitar in Zvone Zinrajh ter nosilec 12. stopnje šolskega pasu Dušan Pavlica, je bila s prikazanim znanjem zadovoljna. Vsi kandidati, ki so izpite uspešno opravli, so prejeli diplome. •>Z.Z. PTUJČANI EKIPNI DRŽAVNI PRVAKI Sedem ocffi či/ streltev z malokalibrsko pištolo proste izbire so si člani SD Ptuj ekipno z 1594 krogi priborili zlato odličje in naslov ekipnega državnega prvaka v sestavi Alojz Trstenjak, Janez Štuhec in Ludvik Pšajd. Najboljši strelec Ptuja AlojzTrsten- jak pa je bil s 537 krogi tretji, Štuhec pa s krogom manj četrti, Pšajd je nastrelil 521 krogov. Mladinci so se kot edina ekipa prvenstva borili za posamične uvr- stitve, tako jebil Vlado Lovrenčičs 469 krogi drugi, Sašo Porok tretji s 465 krogi. Marko Roškar pa je bil šesti... S športno malokalibersko pištolo 30 -I- 30 je ekipa članov z.a dva kroga prehi- tela ljubljansko Olimpijo in s 1648 krogi zasedla drugo mesto v sestavi Alojz Trstenjak, Slavko Ivanovič in Milan Stražišar. Posamezno je bU Trstenjak s 552 krogi šesti, Ivanovič in Stražišar pa sta s 548. krogov zasedla osmo mesto. Mladi- nec Vlado Lovrenčič je kot edini mladinec nastopil v članski konkurenci in je bil 13.. Mladinka Alenka Peteršič je bila med mladinkami tretja, med članicami pa sedma. S standardno malokalibrsko pištolo 20 -1- 20 -1- 20 (Ivanovič, Trstenjak, Stražišar) so ekipno bili člani tretji s 1550 krogi. Posamezno je Stražišar s 531 krogi bil peti, Trstenjak s 512 deveti, Ivanovič s 507 enajsti. Vlado Lovrenčič pa štirinajsti. Slavko Ivanovič I ORMOŽ- Izbrali pet projektov s področja gospodarstva Na zadnji seji ormoškega izvršnega sveta so med drugim opravili izbor projektov s področja gospodarstva po natečaju za razvoj demografsko ogroženih območij. Vseh vloženih zahtevkov je bilo za sedeminštirideset projektov, od tega s področja kmetijstva devetindvajset, sedem za spodbujanje razvoja dopol- nilnih dejavnosti in deset iz področja razvoja malega gospodarstva. En zahtevek pa je bil s področja naložb v druge proizvodne in storitvene objekte ter opremo v gospodarstvu. Skupna predračunska vrednost vseh predloženih projektov je bila345 mi- lijonov tolarjev, zahtevek sredstev iz naslova razvoja demografsko ogroženih območij pa 149 milijonov tolarjev. Okvirna kvota, kije iz tega naslova dodeljena občini Ormož znaša 13,4 milijone tolarjev. Ormoški Izvršni svet se je odločil za pozitivno mnenje k petim projektom, ob upoštevanju razvojnih projektov Revita in Crpov. •oVT V SOBOTO V TERMAH IZBOR NAJLEPŠE PTUJČANKt Miss Slovenije 1994 za Miss sveta Edino uradno slovensko tekmovanje za Miss Slovenije 94, ki bo predstavljala našo mlado državo tudi na izboru Miss sveta, tudi le- tos organizira agencija Geržina Videoton skupaj z dnevnikom Slo- venske novice. Zaradi izredno velike medijske privlačnosti in atraktivnosti posameznih predizborov so se organizatorji odločili in obljubljajo, da bo letošnje izbiranje najlepše Slovenke še bolj atraktivno in množično. Pridobili so številne sponzorje, ki bodo vse najlepše Slovenske v predtekmovanjih in finalnem tek- movanju bogato nagradili, najlepša - Miss Slovenije94paboza nagrado lahko letos uživala na 4 tedenskem potovanju po Južni Afriki. V različnih krajih Slovenije bodo pripravili kar 15 predlekmovanj. Prvo je bilo že v soboto, 9. julija v Kranju. To soboto, 16. julija pa bo veliko uradno predtekmovanje za najlepšo Ptu jčanko ki bo sodelovala v tekmovanju za najlepšo Slovenko v Ptujskih termah. Soorganizator te prireditve je gostišče A v Ptujskih termah, za zabavni del bo skrbela popularna skupina Karavans in plesna skupina Kaj, program pa bo povezovala Nevenka Dobljekar. Vse kandidatke, ki so že dopolnile 17 let in še niso stare 24 let, in ki se- veda mislijo, da so privlačne in lepe, se lahko prijavijo na naslov: Gos- tišče "A" Terme Ptuj, Pot v Toplice, telefon: 0609613310 - Damir Prstec. V KIDRIČEVEM TRETJA ŠTAJERSKA NOČ Poletjejeiuinznjimštevilnepri- reditve na prostem. Ena teh bo pri- hodnjo soboto, 23. julija pred bi- strojem Nina in letnim kopališčem v Kidričevem. Na tretji Štajerski noči,kisebopričelaob 18.uri bo to- krat še posebej zanimivo, saj pri- pravljajo zanimivo tekmovanje na- rodno zabavnih ansamblov Slove- nije. Za plaketo bronastega, srebrnega in zlatega Kurenta, ter za lepe denarne nagrade po izboru občinstva, se bo po dosedanjih pri- javah potegovalo kar 10 priznanih narodnozabavnih ansamblov. V zabavnem delu pa že sedaj vzbuja največ pozornosti popularni Moped šov s Tofom na čelu, sicer pa bodo nastopili tudi Igor Podpečan s skupino Zlati zvoki, skupina Ko- met, folklorna skupina iz Cirkov- cev, pa še kdo. Vse skupaj pa bo po- vezoval Vinko Šimek. •»-OAi Poletne muhe viircJništfu sta sc oglasila Darja in Sanji, s schoj pa sta prinesla pollilchčha črncema hrulia, v katerem je zdel rjav ItrošČck. PoveJala sta, Ja so kruh kupili prejšnji Jan, v neposrcJni hližini liroščka pa je hila tu Ji muha. Kaj naj napravita in kako jc to mogoče, sta spraševala. Kasneje smo izveJeli, Ja sta v trgovini takoj Johila nov in svež hichček kruha, saj jc trgovka prvič viJcIa kaj takšnega v kruhu, ki ga proJajajo, in jc hila zelo presenečena. Ncljuha kruhova gosta pa sta tako vzpoJhuJila tuJi mcJijsko pozornost. Polet- ni čas jc scvcJa poln tu Ji poletnih muh, ki sc pretihotapijo v vsako stanovanje, v vsak prostor in niččuJncga, če priletijo tu Ji tja, kjer pripravljajo h rano. Zgražamo sc naJ njimi, če pa jih najJemo v kupljenem in "neoporečnem" prchramhenom artiklu, pa šc toliko bolj. Tu hi sevcJa morali še toliko holj paziti na leteče vsiljivce. Pa venJar tuJikruh pečejo le ljuJje. c^McZ Ansambel Ekart v Avstraliji Na povabilo Slovenskih izseljencev iz Avstralije potuje ansambel Ekart iz Prepolj na 6 tedensko turnejo po sedmem kontinentu. Kot je pred odho- dom povedal vodja ansambla Jože Ekart, bo njihovo gostovanje v Avstraliji predvsem zelo delovno, saj bodo imeli koncerte v Perthu, Adelaidi, Melbo- urnu, Sydneyu, Canberi, Brisbaneu, Alboryu, Geelangu in še kje. Naj vam jih še na kratko predstavimo: Poleg vodje ansambla Jožeta Ek- arta nastopajo še: njegov sin Andrej Ekart, ki igra kitaro, Stanko Štuherc igra harmoniko in klaviature, basist je Renato Kapun, Zlatko Munda igra poleg klarineta še diatonično harmoniko (kot njegov oče Viki), trobento igra Srečko Zagoranski, vse skupaj pa na odru lepša pevka Blanka. Ansambel Ekart v novi sestavi, v kateri bodo obiskali Slovenske zdomce v daljni Avstraliji. ČRNA KRONIKA VOZNICA IN SOPOTNICA RANJKNI Po lokalni cesti od Pleterij proti Lovrencu na Dravskem polju je v petek, 8. julija ob 10. uri vozil kombi Sebastjan Tomanič. Med vožnjo skozi Župečjo vas je v ostrem de- snem ovinku zapeljal na levo stran cestišča in trčil v osebni avto, ki gaje nasproti, pravilno po svoji desni vo- zila Jerica Lamberger. V trčenju sta se voznica Jerica L. in njena sopot- nica Mirjana K. hudo ranili. Obe so prepeljali v bolnišnico. Z AVTOM ZAPELJAL S CESTE Branko Križanec iz Majšperka je v petek, 8. julija okoli 23. ure vozil osebni avto po regionalni cesti od Slovenskih Konjic proti Poljčanam. Med vožnjo skozi naselje Ziče je v blagem ovinku zapeljal s ceste. Pri tem se je avto prevrnil prek strehe in končno obstal na kolesih. Voznik se je v nezgodi hudo ranil in so ga pre- peljali v bolnišnico. KOLESARKA TRČILA V OSEBNI AVTO Mladoletna Simona F. z Vrhol, KS Poljčane, se je v soboto, 9 julija zvečer peljala s kolesom po lokalni cesti skozi naselje Licenci pri Slo- venskih Konjicah. V ovinku je zapel- jala na levo polovico ceste in trčila v osebni avtomobil, ki ga je nasproti vozila Cvetka Furman iz Jerneja pri Ločah. Kolesarkaje bila hudo ranje- na in so jo prepeljali v bolnišnico. STRELA ZANETILA POŽAR Med neurjem, ki seje vtorek, 5. ju- lija popoldne razbesnelo nad Slo- venskimi goricami, je ob 16. uri udar strele zanetil požar na gospodar- skem poslopju Stanka R. iz Ormoža. Zgorelo je ostrešje, okoli 50 ton sena, ognjeni zublji pa so uničili tudi precej kmetijskih strojev in orodja. Ocenili so, daje škode za okoli 10 milijonov tolarjev. SAMOVŽIG V PEKARNI V četrtek, 7. julija nekaj pred 20. uroje nastal požar v likalnici Rujske pekarne na Rogozniški cesti v Ptu- ju. Ogenj soptujski gasilci hitro po- gasili in tako preprečili večjo škodo, ki sojo ocenili le na okoli pol milijo- na tolarjev. Ugotovili so, da je začelo goreti zaradi samovžiga z ol- jem prepojenih prtov v likalnici, ki je v prvem nadstropju nad pekarno. UMRL NA KRAJU NESREČE Petindvajsetletni Jožef Toplak iz Lenarta se je v ponedeljek, 11. julija ob 0,40 peljal z osebnim avtomobi- lom znamke škoda po magistralni cesti od Šentilja proti Mariboru. V ostrem desnem ovinku pri Pesnici je zapeljal na nasprotni vozni pas in z levim prednjim delom avtomobila trčil v tovornjak, ki gaje nasproti vo- zil Karel Dobrina iz Maribora. Topla- kov avto je po trčenju odbilo na ban- kino, kjer je obstal. Voznik Toplak pa je bil tako hudo ranjen, daje na kraju nesreče umrl. VLOM V STANOVANJE Neznani storilec je med 4. in 7. ju- lijem, ko stanovalcev zaradi dopus- ta ni bilo doma, vlomil v stanovanje Franca H. v Ulici pete prekomorske brigade v Ptuju. Premetal je stano- vanje in med drugim odnesel 2000 DEM. DVA VLOMA V SLOVENSKI BISTRICI V času od sobote popoldne do nedelje, 10. julija zvečer je nezna- nec vlomil vbutikOK, lastHeleneS. v Žolgarjevi ulici v Slovenski Bistrici. Odnesel je več različnih tekstilnih izdelkov in s tem lastnico oškodoval za dobrih 250.000 tolarjev. V nedeljo, 10. julija med 10. in 21,30 paje bilo vlomljeno v trgovino Stik v Potrčevi ulici v Slovenski Bi- strici. Vlomilec je odnesel glasbeni stolp in s tem lastnika Branka P. oškodoval za okoli 50.000 tolarjev. RODILE SO - ČESTIT™| Andreja Hriberšek, Strmec]? Zg. Leskovec - dečka; Vej' Plohi, Stritarjeva 1.3, Rog.si^j? na-Jureta; Jožica Rak, Videžil' I Slov. Bistrica - Tadeja; J^J' ( Ravnik-Reš, Volkmerjevaj Ptuj - Marušo; Anica Koledujt ■ Ciriculane 29, Cirkulane - Maj« ; Brigita Kovačec, Muzejski tj, 2/a, Ptuj - Lauro; Brigita KrajJ Vel. Okič 16, Zg. Leskovec-dj klico; Zdenka Beranič, Hajdoj, 2/a, Hajdina - Mihaela; Marjet- Petrovič, Zakl 41, Podlehnik Kristijana; Mirica Bohinec, kovci 99/c, Markovci - deklico Lidija Bratuša, Tomaž 25 Tomaž - Davida; Mateja Šila|, Kungota 58, Kidričevo - Kristja na; Angela Zajšek, Kungota 73 Kidričevo - deklico; Terezijj : Javšenak, Kicar 76, Ptuj - Brigi. to; Violeta Cimerman, Hum 34 Ormož - Matejo; Darinka Dajnko, Prešernova 19, Ptuj. dečka; Nada Golob, Pobrežje 91, Videm - Nino; Darinka Šegula| Prvenci 27, Markovci - Aleša. POROKE: Marjan Krajnc, Pongrce 32/a in Jožica Krumpak, Selška c. 8, Ptuj; Srečko Fekonja, Ločki Vrh 10 in Lidija Vescnjak, Ločki Vrh 10; Marjan Kmetec, Sp. Leskovec 6/a in Suzana Čeh, Spodnji Leskovec 6/a; Robert Pungračič, Drenovec 7 in Marti- na Horvat, Spuhlja 98/a; Miran Krajnc, Cankarjeva ul. 11, Ptuj in Marinka Zemljak, Dravinjski Vrh 63; Miran Malovič, Mestni Vrh 17/a in Anita Tement, Go- milškova ul. 3, Ptuj; Andrej Le- vanič. Mestni Vrh 15 in Suzana Glamuzina, Trg Svobode 30 Trbovlje. UMRLI SO: Janez Kekec, Nova vas pri Ptuju 69, Ptuj, * 1923-1 l.julija 1994; Neža Kai- sersberger, rojena Pušnik, Skor- ba 28, 1918 -130. junija 1994; Franc Kline, Bukovci 161,:!; ' 1920-13. julija 1994; Frančišek Rižnar, Rotman 14, :i: 1937 -14. julija 1994; Marija Fuks, rojena Kodrič, Apače 187, 1924-t 2. julija 1994; Ana Marija Kukovec, Volkmerjevac. 10, Ptuj,:;: 1915- t3.julija 1994; Terezija Predika- ka, rojena Kozoderc, Lovrenc na Dravskem polju 80; Amalija Ne- mec, Ul. Dr. Hrovata 10, Ormož, :i: 1914-t5.julija 1994. J Firma EME Kot dopolnilo k vašemu sestavku z dne 30.6.1994 na tematiko EMEJ delavci, osebni dohodki, vam dodat- no pošiljamo potrdilo podpisano od Tončka Cesmika, da je6.5.1994pre- jel vseprejemke in OD, ki jih je ime- la firma EME do njega. Prosimo vas, da v kolikor je to mogoče objavite tudi to kradlo novi- co, saj je marsikomu iz članka raz- vidno samo neargumentirano na- migovanje na več mesečne zaostan- ke pri izplačilu OD. Darja Vilar POTRDILO Spodaj podpisani Tonček Cest- nik, rojen 3.5.1962, stanujoč Volk- merjeva 29, 62250 Ptuj, zaposlen v fu-mi EME ENGINEERING d.o.o., Borisa kraigher ja 3,62310 Slo ve. Bi- strica, na delovnem mestu strojnega tehnika potrjujem, da sem dne 6.5.1994 prejel vse prejemke in osebne dohodke, ki jih je imela fir- ma EME do 7.3.1994 do mene. Tonček Cestnik