PosamozBe številke t 1 a v a dno Din —-*75» ob nedeljah Din
Nareča M pri »pnm .TAJSO®A* BfciUBOR. >r«iw«Kli*»
Cena današssfe Slav. SI« -73
TAROff
eM!*£a,£Aail/ JWl
P »»amezo# ffavada« Dia wj^ ob nedeljah Dia |Vs
UREBNfSlVO — mirnim * mm*-Um. J*reilmm «L Si. * l w» jtrjjri«- fMmm :>t<nri>. M. £% UPRAVA «• uU. » ■ — -
•M a- «. prtli«. dmJTlST
4m> fc. a*. — SHS j||--*- r‘-\fr ntf
N?s!ev
Maribor, torek 23, marca 1S25.
Leto: VII. — Številka: 66.
BORZA
CURTH, (Avala), 22. marca. (Izviru;:). Beograd 9.145, Pariš 18.40, London 25.24') Nowynr:]c ol9.25. Milan 20.87, Berlin 123.70 Varšava 65.50. Praga 15.385, Dunaj 78.20, Bndaipesit 00.728, Bukarešta 2.17, Sofija ■3.75, Atena 7.17.
Mrtvilo v steiipsdsia
Proračunske debate se nadaljujejo, ali zanimanja za njo ni. Poslance bolj finima bližajoča se vladna kriza.
BEOGRAD. 22. marca. Za proračunsko debato ni zanimanja. Precej živahno 3p na knloarjih. kjer se razpravlja o raznih kombinacijah ^n spremembah v RR vladi. Naglasa se, da bo vlada takoj Po »prejetju proračuna napovedala krizo in da jc izpreanemibo pričakovati že Kredi aprila. Naglasa se tudi. da ie sedanja vlada nezmožna vsakega dela.
.  □
Uspeh dr. Misičiča v Parszia
BEOGRAD. 22. marca. Iz Pariza poročajo, da je dir. Ninčie sinoSl odpeto* val. kor je pogajanja zaključil že v soboto. Zadnji 'eeslronek je imel z italijanskim poslanikom bnvonom vezano. Zunanji minister je izjavil novinarjem, da 3e zadovoljen % izidom pogajanj v Parizu. Pogovoril se je o vseli vprašanjih, ki se tičejo naše države. V glavnem se je razpravljalo o sodelovanju našo države z Italijo in Francijo v duhu lu-^arnskili pogodb.
Skupščina nadaljnje debat) o proračunu sceijailncga ministrstva. Nekateri govorniki so se zavzeli- za odpuščene trkov el.i: •tke rudarje in za našo emigrante. Minister jc obljubil, da bo interveniral v kori’?!; rudarjev. Ob 11. uri 15 je bila debata zaključena, nakar je bil pr" račun sprejet.
Shod Sv. Pribičev(ca v Baški Topoli
BEOGRAD. 22. marca. Svetozar Pri-bicevi^ je imel v vasi Baška Topola pri Subotici političen shod, katerega so se ^deleži]; dobravo! jel. M ad j ari in Nemci, “ribičevi^ je govoril o politični situa-®lii in o stališču samostojni n demokratov nasproti narodnim manjšinam in na-Rlasii, da priznava država vse državlja-
ne, toda od njih zahteva, da izpolnjujejo svoje dolžnosti. Zborovanji: je poteklo popolnoma mirno.
Otvoritev češkoslovaške Narodne banke
PRAGA. 22. marca. Včeraj sa je vršila v prii-jotnocitl diplomatskega zbora, elanov vlade, bivšega fins««Cnega ministra in drugih dostojanstvenikov svečana otvoritev češkoslovaške narodne banke. Finančni minister dr. Kugliš je v govoru naglašal, da. so pogoji za napredek sledeči:	1.	Vzo.rna admlnlsitrae-ja.
'2. Gospodaitiiiko ravnotežje" med delom in plačo, cdnonio med produkcijo in proizvodnjo. Prebivalstvo Pa mora sodelovali. da se ustvari ravnotežje n.cd gospodarstvom in valuto. Nato :ie govoril še gouverner banke dr. Pasni si!.
Občinske volitve v Zemunu. BEOGRAD. 22. -marca. Pri včarajširjih občinskih volitvah v Zemunu so dobili sam. demokrati 6 mandato<v.
-t  ............"	....
Dnevna kronika
— Političen položaj se pri nas tako 2&pleta. da bomo po sprejetju proračuna sigurno dobili vladna krizo. Boo-Rrajslci Insti pišejo, d.i je sprememba vlade1 sigurna stvar. Gre le še za to. ali °sta.nc sedanja koalicija ali ne. če osta-tedaj je. sigurno, da se bosta morala in Stj. Radič umakniti. Ivot nov »»°2 «e cesto imenuje sedanji zunanji Minister N&neie- Seveda 'je čisto nemo* Eoče reči. katera kombi nacij i se bon-»snfCHa, ker se lahko pojavijo še razni ?v> momenti. Vsekakor pa se sedanji larM ne obeta dolgo življenje, kajtt če e v-®ak dan govori in piše. o krizi — in ares ne mine dan. da je ne bi kateri grajski list napovedal — tedaj bi bil , 1'Uež. če bi ta vlada ustvarila kaj več
famozen proračun, s katerim ni za ?l.ina ne vlada ne opozicija in sploh
d(»V
ned banje SDS v mariborski oblasti. V
Jev 14- *• ni. se je vrSil občni zbor kra-
p l1c Organizacije v Račah ob lepi udeležbi.
Rednikom je bil zopet izvoljen posestnik
I"aieS. —■ V soboto 20. t. m.1 zvečer
_ ■'* vršil sestanek somišljenikov SDS v *Veitnt,
5g"f *bor. ki
^-Vršiti ustanovitev krajevne organiza-
njz>i Faleš, —- V soboto 20. t. ni.' /.večer
v SDS v
na katerem je bil izvoljen privrav-ima nalogo tekom meseča
^ Sv. Jurju ob Pesnici jc bil
v ne.
ciic.
delio ?i ,
mov • In" oobro obiskan občni zbor ta-bil --10 kraiQV,lc organizacije. Soglasno je Stant'°**Cn dosedanji odbor z ekonomom
Sesti!11 Tcr^
*c-stanku
-ni kot predsednikom. Na
Sv. ju U v ^Svečini in na občnem zboru ,,Qča| t"U-i.C V -*irieni1 oblastnega odbora po? *anizac')ni ",pin(^or- — Nova krajevna or-*oti in 'h* SC prip,’avl'a tucli v Zgornji Kun-Ustanovitv”UStanOVi.tev izvrSena istočasno z *°va frnii*IJ° °.[S’an‘zac')e v Svečini. Žebo-— V Au V’ b|ove,lsk'h goricah sc krha.
Dolno.HeviIrTud(JK^-C k Vr*n °bCni zbnr ob ^b‘V četrtek, dne IS,, t. m.
Izvoljen jc bil po večini star odbor s predsednikom notarjem Avgustom Kolšekorn.
— Po goveru poslanca dr. Pivka o sodiščih v Sloveniji. Odličen sodnik, višjesodnt svetnik nam piše: Učinkoviti govor narodnega poslanca dr. Ljudevita Pivka v seji narodne skupščine dne 28. februarja t. 1. ocenjujemo sodniki ne Ie kot stvarno utemeljen, ampak tudi kot prepričevalen, ker ga jc diktiral čut pravične vneme za stvar ne le sod-nljskcsa osobja, marveč cele države, ki ii naj bodi dobro ustrojstvo baš justične uprave predpogoj ponosa.
— Društvo narodov se bo preosnova* lo? Pariški poluradni »Petit Parisien« se zavzema za prcus-trojitev Društva narodov in zahteva za vsak kontinent po-fle/ben svet. Vsako teh teles bi zase ob-mvnavalo vprašanje vanio-sti, razorožitve in razs-odišča. Tudi ameriško države (posebno Brazilija) zahtevajo samoupravne skupine za posamezne kontinente po zgledu Panamerikan-iko Unije . Tako lil Zveza narodov prenehala biti saiinoovropska. zadeva m bi v Društvo .pristopile najbrže tudi Združene državi'. Višji svet bi naj tvoril razsodišče.
— Francoski frank zopet v nevarnosti. Vest. Ja bo Brlandova vlada, zopet padla, je povzročila ponovno padanje franka. Včeraj v opoldanskih urah .ie frank nazadoval za L’%. Padec franka jo tudi slabo upljval na Bruselj in Milan. Pariški : M« ti n« bo jutri priobčil predlog, da se v sv.ilto rešitvi franka vsa dosedanja notranja, posojila izplača,:« z novitu velikim i% posojilom, ki bo prosto vseh rlavkov. Na ta. liačin prihranjenih S milijard na leto lu naj rabilo za dotacijo avtonomni amortizacijski. blaga jni, k ( ^ bi prevzela tudi zmnanje dolgov e, čft bi upn.ijfi dovolili.
■— Odsek za razširjenje sveta Društva
im Kitajski pismena vafo-rla na sejo komiteja, ki bo pretcesal1 Visa vprašanja glede razširjenja sveta Društva narodov.
— Usposobljcnostni izpiti za osnovne
šele pred izpraševalno komisijo v Mariboru (na drž. moškem učiteljišča) se prično dne 26. aprila t. 1. zjutraj ob osmih. Pravilno opremljeno prošnje za pripustitev k usposobljcnostnemu izpitu naj se predilože po šolskem vodstvu pravočasno srezketmi šolskemu nadzorniku, da bodo na jkasneje do 11. aprila v rokah izpraševalne komisije. Predsednik.
— Koncil pravoslavnih cerkva. Beograjska -.»Politifea« poroča, da se bo o Binkoštih vršil na gori Atos ekumenski koncil pravoslavna cerkve. Koncil bo reševal razna vprašanja, posebno vprašanje koledarja, drugega duhovniškega zakona itd. Dana je tudi možnost, da se ho koncil pečal z vprašanjem, zbližanja z anglikansko cerkvijo. List domneva, da. 'bo katoliška cerkev odposlala na .koncil svojega opazovalca.
— Fiasko italijanskega .posojila v Ameriki. Sindikat bank Morgan & Čoki je v novembru 1925 razpisal 100 milijonsko dolan-iko posojilo za Italijo, je sporočil, da precejšen del posojila šeni kriit, tako da bi isledil znaten padec tečaja, če bi se posojilo že sedaj začelo izplačevati. To priča, da Amierikanci niso tako navdušeni za Italijo, kakor italijanski fašisti pripovedujejo svetu.
— Odprava smrtne kazni na Češkoslovaškem. Češki listi poročajo, da bo po novem kazenskem zakonu smrtna kazen odpravljena. Izjemo bodo tvorili le zločini v času obsednega stanja',
— Gojenci podoficirske šole v Zagrebu. IV pešadijiska podoficirska, šola v Zagrebu bo 1.0. maja t. 1. sprejemala gojence. Ivandr.da/ti morajo odposlati lastnoročno pisane prošnje (kolekovane) komandami n vojnega okruga. Priložiti je treba potrebna spričevala. Podrobnosti o sprejemnih pogojih so razglašene na občinskih deskah.
— Ucleležancem VI. Ljubljanskega velesejma od 2«. junija do 5. julija je dovoljen 50% popusti od normalnih cen na vseh pirogah drž. železnic za. vse 'brze, osebne im mešane vlake razven luksuznega vlaka S. O. E. za potovanje v Ljubljano od 20. VI. do o. VII. in za povratek od 26. VI. do 10. VII. tl. Tudi za prevoz ra®sfavmega bla?a velja 50% popust v smiislu žel. tarife II. dol V. XIII. Te u-godnoiiti veljajo le na podlagi sejemske legitimacije, ki se. bo predajala v vseh večjih denarnih zavodih in trgovskih korporacijah po 30 Din.
— Praški velesejem. Uprava nnšosra lista, jo prejela večje število legitimacij za praski velesejem. Legitimacija .Mane 22 Din in upravičuje lastnika do r,ulovi-ene vožnje v Jugoslaviji in Češkoslovaškem. medtem ko ima v Avstriji z voznim listkom osebnega vlaka pravico do brzovlaka. Z ozirom na velik pomen
Vedno nedosegljivo v kakovosti o*t«rc i
ScMcM«OVO milo znemke wJcldlw.
Kajti nič na svetu nos ne more napotiti. da po$!ab5amo naše najboljše, kakovost ’ naSega mile.	-3
Mogoče bi nam bilo poceniti nnSe Jeleni* $ vo milo s tem, da bi ne porabHoli „tako dobre" surovine. Ne storimo tega, kajti nam ni samo na iem, da proizvajamo »dobro milo", temveč nam Je na tem, do proizvajamo
najboljše milo!
praškega pomladanskega velesejma, k{ se bo vršil od 21. do 28. t. m. iu na vali-ke ugodnosti, ki jih nudi velesejma)«! legitimacija, opozarjamo interes«rtte, d* si legitimacije pravočasno nabavijo % naši upravi.
Iz Koroške
V'
Zastopniki bindišariev na Dunaiu. -Kor«v
ški Slovenec« poroča: Celovški listi pravtiOj da so bili na Dunaju zastopniki jezikovna mešanega ozemlja Koroške. Zglasili so se pri zveznem predsedniku dr. Hainischu in vice* kanclerju dr. VVabru in oba sta obljubila po* moč. Prosili so za vzhodno železnico, s kate« ro vodi vlada ljudi že 6 let za nos, za kmej tijsko šolo v mešanem ozemlju: ker degsla nima sredstev, naj bi dala zveza, elektrarfta v Podroščici se ne sme prodati privatnikom ker se je podjetje že itak izplačalo in ker bi zasebniki ljudi izkoriščali, za cenen kredH kmetijstvu iti ,da se okrajno sodišče v Rožeku ne opusti. Namen romanja na Dunaj Je prozoren. Na čast zastopnikom jezikovno me< šanega ozemlja jc bil prirejen poseben večer, na katerem je govoril poslancc Atnann o razmerah na Koroškem, kjer v vzorni skupnosti žive Nemci in Slovcnci in da je na Koroškem manjšinsko vprašanje v splošno zadovoljno«!
bindišariev — rešeno. Italija je tudi rešila manjšinsko vprašanje na Tirdlskem ¥ splošno zadovoljnost — italijanašev —• pa s* moramo čuditi, da Nemci s to rešitvijo niša zadovoljni.
Mariborske vesti
BeS® pomlad
narodov. Iz Ženeve poroča jo. da je ge- Vijolice so “mavSe." pravoukT in neralni sekretariat Društva narodov po- drugi poavandn« iwmWli aia-i fve^pčiji, Poljsrki, Švici, Argenitimiji 1
Začetek takozvaue astronomske pomladi. Dolgo simo se kisali v dežju, blatu in snegu; srečno smo prebili rekordno zimo iu —.
Hvala Bogu, dobili smo n<-lo pomlad. Pravijo siecir, da jo pomlad zeleua. pisana ali kdovekaka še. Nemara. Al; letos je vse belo. Drevje cvete, strehe cve-tejo, pota cveto.
Brr.... temperatura — toliko da De znmzuje. Kakšna ironija. Sneži!
Da. že drugi dan se sipi je s cenierno-sjvega neha zmes snega, vode in Sodražice. Blato jo po cestah, umazana vode se cedi povsod, sneg ima neko inedlo-bledo barvo ozračje je polno zoprno vlage .in bolezenskih kali.
Tak je začetek pomladil
Zunaj na 'deželi so že’ zeletuda polja, kostanji «o zaveli brsteti, rastno grmev-Mf* J(' obsulo s pop jem, breskve in marelice so čakale, da ponudijo pomladan-»kemrni solncu svoj nežni deviški cvet. vijolice so se rasscvele, p, drugi pozvanjači pomladi.
Kakšna prevaral
Maribor, 21. marca.
Kkvinocij je prinesel namesto *oln« ca in j>omladanflke >štimnnge« «)xqi«0 otožnost, sneg in blato. Ljudje, ki .so **■' njali, da bodo odložili ziniske dirkal«. «1 zavijajo ovratnike do ušes. Skozi pad»< joči sneg čivkajo razočarani ptiči. Su-šec pa brijo norce iz nas vseh. On), %J kaj da-jo na vremenske svetnike, aloradc napovedujejo, da njega prosluli hr4te< april ne bo prav nič boljši... Oba sta harletoina.
A dsdtek-solnce se za nič ne mueni norčavo se zavije v svoj plašč me^IeoT,.
-O-
in Poslovilni večer odhajajoč««« rBX natelja Glasbene Mati0.e g. Frana To-
plea bo nocoj v pondeljek v dvoren! »Union« (bival Bioskop) ob 20. uri. So* delujoči: Vojaška godba (pod vodstvort g. višjega kap. čemiaka). Harfa-Trioi (Irnstvn^ Drave in koncertni pevee /viivtKo. Visi prijatelji an znanci odhaja; jooega se v-mdino vahijo. — Paippat?
1 jalm odbor.
m' Kultnrno pflreflltve v iem tednu
OCOJ v pondeljek oh 20. uri bo v doda; ksou akademija
:vf A’ R b «
< marin o r u, dno 22. martea 1925.
Oeraeral Brusllov
AL*.' *. ■«
$
SS*1 £
$3 IS*
; v Moskvi :le bil dne 20. uroarca pokopa!!! znameniti rosiki general Brusilo v. Na la; 1 n o željo so ga pokopali s cerkve ninni obredi!, ki so pa‘I sorjefefeih funkei-jonarjih zelo redka prikazen. Rdeča vojska jo bila zastopana po oddelkih podio-te in konjenice. Med vladnimi zastopniki. nii bilo nobene važnejše osebnosti. -Brnisi-lov je užival piri ljudstvu velik ngled, zato je imel njegov pogreb \eli-fe=tno udeležbo.
sporedom. — Jutri v torek ob 19.45 bo v Ljudski univerzi (mala kazinska dvorano.) predavanje s- prof. G as p ari n a o francoski revoluciji. Predavanje bodo 'spremljale številne skioptične slike, ki eo bile nalašč v ta namen dobavljene iz Pariza. Sedanji del obsega najbolj dramatično •'•'V velike revolucije.— V petek dne 26. % m.čb 19.4> predava v Ljudski univerzi g. prof. dr. Zelenik iz Ptuja n rtnvoju francoske misli v tekn stoleti j. — V soboto dne 27. t. -n. bo predaval v istiih prostorih g. Sa.$to P n -1 o-sl e tu š e k o češkoslovaški borbi za svobodo in neodvisnost. Z mnogimi skiop-tičnimi slikami. — Ves teden je v veliki 'kazinski dvorani otvorjena umetniška razstava »kad. slikarja Ante Trstenjaka. Priporočamo, da- si v.sak prijatelj naše umetnosti ogleda to razstavo, ■fci je vzbudi J a pozornost celo v inozemskih kulturnih •središčih.
mr Večer Jugoslov.-ČeškoslovaSke lice. Kakor 'Simo že poročali, bo priredivla Jn-goslov.-češkcslnv. laga v soboto dne 27. t. m. zopet svoj večer. Topot je na vrsti predavanje znanega delavca na polju vzajemnosti med severnimi in j-nžn-toi Slovani sr. ravnatelja Raista Pustoši emi-ka iz Ljubljane. Predavatelj bo očrtal eno najzaniknivejših poglavij iz češkosjov. zgodovine: legijonarsko skci-iio na antantni fronti. Izvajanja bodo pojasnjevale številne sikioptične slike, ki 'so že r-miiie na sebi vredne, da človek poleti to'predavanje. Člani .Tč. lise se vabijo, da pridejo polnoštevilno, Ink ra ti ..naj razvijejo kar najživahnej.šo agitacijo. V step je prost. Predavam je bo pose-til tudi novi Ssl. konzul v Ljubljani g. dr. Pr. Resi, ki se pripelje tega dne prvikrat službeno v Maribor.
m Prevec živahnosti. Maribor je celo ob teni času. ko jenjava zimska družabna sezona, uprav preobložen s prire-. ditvami. Tako se vrše nocoj kar tri kul-turae ozir. družabuo-kultimie prireditve. Za prireditelje, ki mastijo izrabiti še zadnjo priliko pred spomladjo, je sedanje'zimi ko vreime kar nalašč.
m Po justifilcaelji Cl5a in Plahtica, .Obešenje. ki se je izvršilo v soboto na. jetnišoiškem dvorišču, je 5o sedaj predmet vseh razgovorov. Ljudi* se ustavljajo kar na. cesti, sredi blata in »nega in se pomenkujejo o tem. Vga-k ‘Ma-ibor-oaai,v- Prav posebno pa še vsaka 'Mariborčanka se :ie že morala opredeliti na-pram temu dogodku. Čič si je pridobil splošno sočutje in njegova usoda se zdi ljudem .Tako tragična. 7'laht.ič menda nima pri ljudskega glasu niti enega žago vorfljika. ki bi izprosiI tudi zanj od-
Nobena jtaščita vač ni tako
puščanje. Čaruga — pravijo — je šel vsaj pogumno iv1 smrt in je ljudem radi tega imiponiral. Žlahtič. ki ji i imel nobenega msimiiijienjai svojo žrtvijo, pa je .trepetal in se zvi jal kakor največji strahopetec. Sigurno je. da bo Čic ostal ljudem v blagemt spominu, s »j jo s svojo iskreno pokoro in udano smrtjo izbrisal težlke zločine, ki jih je iunel na vesti. Čiča An ŽlaMfca- so v soboto pokopali, ikrvniik Mausner pa je s svojim pomočnikom odpotoval v Sarajevo, da Čaka ondi.. kediaj ga bodo poklicali_ ».na izlet« v to ali ono mesto Jugoslavije.
in Pogreb Žlahtiča in Čiča. V soboto ob 20. uri je frančiškan pater Pavel, ki je Žlahtičari«, Čiča spovedal in spremil k vislicam,-hlaigoslovil njuni 1 rupli, ■kafeor sta ga bila prosita pred smrtjo, i
: ISSK Maribor — nogometni odsek.
Odborova seja se vrši jutri v toirek dne 23. t. ra. ob 6. uri zvečer v Narodnem do mu. — Načelnik.
Nato .sita bili trupli izročeni pogrebnemu zavodu, fci' jui je pod. vodstvom gosP. ravn. Grba«a odpravil na Pobrežje. Spremljala sta gg. sodni nadsvetniik Stergair in mestni zdravnik dr. Wan!kim,niller. Črno prepleskani krsti so položili v skupetn grob in sicer taiko, da s® glavi1 obeh stikata. Cerkvenih ceremonij ni bilo. Spričo imenovanih zastopnikov oblasti je grobar zagrebel zemljo, ki je za. večno sprejela vase dva nesrečna in izgubljena človeka, ki sta morala v, nastilno smrtjo plačaiti svoje Strašne zmote.
mi Umor trgovca, Rosen feldn v Pod-vinčih pri Ptuju. Radi umora Eoser.fel-rla prijeti in sedaj pri sodišču v Mariboru zaprti Kajiič, ki je priznal umor, je pred kratkem rekel nekemu sodniku: »Skoda, dia nisem ostal v Avstriji, kajti tanil ue bi *biil prišel na vešala. tu pa boni!« Kajiič pa ne ve. da on ne more biti obsojen na smrt. Smirtna kazen ga na/mreš, radi tega. ne more zadeti, ker je izvršil po unioru neko tatvino, radi katere je dobil 8 mesiece težke ječe in je to kaizan že odisedel. Zakon prn.vi namreč, da se sunirtua kazen ne sme poostriti, alko je morilec Izvršil kakšen zločin po umom in je že odsedel to kazen.
m Mariborska podružnica SPD. Občni zbor se bo vršil v torek, dne 23. marca 1926 ob 19. uri. oziroma 20. uri v restavraciji Narodnega donia. Članarina 25 Din se plača pri načelniku dr. Senibru, okrožno sodišče, soba št. 4,. tajniku Volčiču, finančno ravnateljstvo, Slomškov trg 1!, soba št. 16 in trgovcu Kravosu, Aleksandrova cesta 13. Odbor.
m Šele od danes sobote naprej v Klub-baru popolnoma novi spored.
Harodit® sted&SIiie
REPERTOAR.
Torek. 23. marca ob 20. uri »Beneški trgovec« ab. D. (Kuponi).
Sreda. 24. (marca. Zaprto.
Četrtek, 25. marca ob 15. uri ljudska predstava »Cigani« ob znižanih cenah. Ob ‘20. uri »Evangeljnik«. Ab. 13. (Kuponi).
Bneški trgovec na mariborskem odru. Jutri v torek. 23. t.m. ob 20. uri se po-novno vprizjjri nadvse lepa Shaikcgpear-
jeva pravljična veseloigra »Beneški trgovec«, ki je dosegla pri premljeri zelo lep uspeh. »Beneški trgovec« je eno naj-priivlačnejših Sbakespearjov:h del. pri katerem vživa gledajec nepopisno lepoto-in dubovino moč največjega drairt^ega pisatelja Shakespearja. Pri predstavi sodeluje na odwu tud:i del vojaške godbe.
»EvangeUnik« sopst na mariborskem odru. Po daljšem presledku se vprizori na prazniik v četrtek 25. marca zvečer ta priljubljena opera. Ab. B. Popoldne istega dne velezabfn;na l judska igra »Cigani« ob znižanih cenah.
Hudožestvenikl v Maribora. V najkrajšem čaisu pridejo zopet ti svetovni umetniki na 3 gostovanja, na kar se že danes opozarja.
Min©
/pori
Prvenstvena tekma
ISSK RIaribor : S[< Ptuj 6:3 (3:0).
Včerajšnja prvenstvena tekma se je vršila ob jako neugodnem vremenu. — Snecf je sicer ponehal, vendar se temperatura ni hotela dvigniti, a igrišče je bilo jako blatno.
Kakor tekma »Merkur« : »Ptuj«, tudi ta ni nudila posebnega užitka. »Ptuj« sploh-ni predvedel komibraaci jtske i?re, ampak ima svojo dobro stran le v pokrivanju nasprotnika in hitrem tempu napada.
Napad »Maribora« je sicer sijajno prodiral in je dosegel lepe uspehe, vendar pa je njegova itvra dal ek o zaostajala za običajno.. Krilci so preveč sledili napadu in je imel fonvard nasprotnikov prazno polje prav do gola. Ni vedno dobro zanašati se na sigurno obrambo. — Obrambni trio je bil jako požrtvovalen in je izborno zavračal vse napade. Goli, k'1. j’h je dobil »Maribor«, ne Kredo izključno na njihov rovaš, ampaik na ro-vsiš krilcev, ki niso storili dovolj za svoje barve. Vsa desna stran »Maribora« je bila tokrat slaba, kar so na.sprot-njik.i dobro izkoristili.
. Sodnik p. Nemec je bil jako korekten in je obvladal igro. Jzprogledal pa je v prvi polovici kar dve roki v kazenskem prostora Ptuja.
 	—O—
zanesljiva kakor je nslasrsnj« tudi nialih vlog zn zidanje malih sjanovanj pri kreditni-»tavbni ftadrafp „Mojmir‘, 11 o-
^ t o v iiki trp.	565
Na. pomoč deložirancem ! 1
Clorekoljuhi. ki žele Maribora prihraniti sramoto deložiranih rodbin po cestsh. se vabijo zaradi Bstatjovitre s*mr>pom04i k stan ivanj-ki borzi „Margtan* IlotovSki trp.	5^4
<ubar!co, staro 40 <Jo 55 Jet, zdravo, pošteno, za vsa tl*! matu dela išče veija orož-niika postaja r Prekmurju. I laca po dogovoru. Ponudbe »a opravo pod „ Kuharic* 260‘.
560
Legitimacije — dri. na.uv.
Ijnic! znižune cene — Foto-
at'b* '!?PeliM> Aleksandrova
c. 25 III, ,1 rgovjki dom*. 3
Domača
,,Mednarodna Špedicija"
A. REi/MAN
se priporoča za prevoz lahkih in težkih tovorov, preselitve, ocari-njenje in vskladiščenje v Isstnfh skladiščih.
Pisarna In skladišče:
VolaSniška ulica št. 6
(Pristan).	566
KINO«..
predvaja od 22. do ‘24. tani veliko realistično dramo »Rdeča lilija«. Drame se odigrava v Parizu, slikajoč usodo hčerko ubogega čevljarja Mariise in njene udane ljubezni do načelnikovega sina Jeana iz malega bretonskega sela, ki se v svoji ljubezni, pregnani od doma. zatečeta v Pariz, da tam najdeta možnost zaslonka in s tem svoje zakonske sreče. Osumljenega, da je okradel načelnikovo blagajno, pa Jeana takoj ob prihodu v Pariz aretirajo. Film slika nato silno dramatsko vso težo usode, ki je udarila po obe-b mladih ljubečih se dušah, dokler jima končno po težkem mueeniSbvu zopet ne zasije sreča v tišini rojstnega kraja.
»APOLO KINO«
predvaja samo Se danes »Pustolovščino poročne noči«. —• Jutri dne ,23. t.m. prične s predvajanjem krasnega kclorira-nega filma: »Današnji zakoni« ki je združen z biblijsko tragedijo kralja Davida.
Naše zdravstvene razmere
Dne 1-1. in lo. marca se je vršila v prostorih beoerajake zdravniške zbornice sikupna konferenca delegatov vseh zdravniških zbornic. Trebe je bilo razčistiti položaj, ki se v ujem nahajajo vse zdravniške zbornice, ker ministrstvo za narodno zdravje ne uvažuje njih poslovanja. Ako bi se ta položaj ne razčistil ugodno, bi morale vse zdravniške zbornice izvajati skrajne posledice.
Za predsednika, te konference je bil Izvoljen predisednik zdravniške zbornice za Slovenijo gosp. dr. V. Gregorič. Na dnevnem redu je bila stilizac ja skupne spomenice na gosp, ministra narodnega zdiravja. ki nuj pojasni .ir. ministru težaven položaj vseh zbornic, nasproti svojim članona in nasproti javnosti radi nerazumiijivega prebiranja oj ~trani rni-niistrstva in to že veis čas njihovega obstanka. Po vsestranski temeljiti debati, se je sprejela spomenica, da se ministrstvo opozori na to dejstvo in stavi ob enem predlog, da se v ministrstvu poveri referat v zadevah zdravniških zbor-nic. posebnemu referentu, ki naj bi bil višji strokovni zdravniik-irradiuifc. Ta
naj bo odgovoren za točao poslovanje in. vez med ministrstvom in zbornicanii. Dokler ni tako strokovno ir; odgovorno mesto kreirano, nima zopetno naštevanje posamezni h pritožb nab-.vnega p«-mena. ker bi to vlogo zadela ii-;ta usoda, kot s ja zadela vse, prejšne vloge, t. ;i. ostale id ■narejene. Temu referentu bi se imnllo-žile še enkrat vse š<> nerešene vloge. To spomenico so podpisali vsi delcaati- in se jo sklenilo naprositi g, ministra za avidijenco, da. mu delegati o-ei^no izroče sponieniico in ustmeno pojasnijo položaj njih zbornic.
Drugii. dlan 15. marca je sprejel gosp. minister delegate pod vodstvom predsednika te konference dr. V. Gregorič-a, ki mu je osebno iaročit navedeno sno.neni-eo. V svojemi nagovor« je pov-darjal dr. Gregorič težavno stališče odborov zbornic, ker vv-letcl konstantnih aeaspeiiov zbo'1-nii'c Pri aniniistrsitivu za narodno ■zdravje pri zdiravnikih pada ugledi te instit.ueijo. Prišlo je celo tako daleč, da. je glavna skupščina sarajevske zdravniške zbornice sprejela predlog, da naj vsi funikcijona.rj,i zbornice odlože svoja mandate, aiko se v najkrajšem ča*' s« ti nedostatki pri mlaiistrstvu za narodno zdravje no odpravijo. Preverjen je, dia ne pride do tega in bo g minister vzel zdravniške zbornice, ki so njegovo delo in katere je on poklical v •Javljanje* pod sivojo osebij o zaščito. Zdravniška zbornice so ustanovljene v prid in korist. države, v prid in korist celokupnega zdravniškega stan«. V svojem odg'0'
voru je g. minister obljubil uvaževiilt vse v spomenici navedene pritožbe zbornic in se popolnoma strinja s predlo-gom, '.da. s.e imenuje za zbornične posl« poseben referent, k,v bo za te posle tud1" odgovoren. V nadaljnem razgovoru s posameznimi delegati se je g. minister informiral o podrobnostih delovanja pocdiinih zbornic.
Avdijenca, ki je trajala nad *A lire jn napramila na vse delegate vtis. da bo poslovanje zdravniških zbornic krenil0 na. bolje. Alko pa še sedaj ne bo uspeha, je vsem zbornica! n »dal ju a pot začrtana-
^■□■□fflaifflGJrasCiEsaaoBDBnnDiioBoiBasnBnBoiBaBg
S —	~
KatoSščanS v Hafoešu
Kakor znano, je Habeš edina samostojna krščanska država v Afriki- Pre* bivalci Jlalješa, so hamitiskega plemena in so biili znani že .stairim kulturnim narodom v Orientu. Po najstarejših znanih nam vi.rih sta bila v Etiopiji dva kulta: paganski in hebrejski; slednji j® prišel v deželo začetkom prvega tisočletja pred K1'istem. Krščanstvo se jo zaneslo v Habeš v IV. stoletju po K1*-’ kratko pred svojo proglasitvijo za državno vero. Habeška cerkev je uni.iat-vica in priznava rimskega papeža za cer-kvenega poglavarja. Od židovske vere, ki je toliko časa vladala v tej deželi, so se _ohranili med Kristjani še dandana-šnJ i razni običaji. Tako na pr. h »beški kristjani pred' krstom obrezujejo otroke; katoliški misijonarji mirno trpe to staro versko obliko. Dalje ne smejo ha* beški kristjani uživati mesa nekateri živali, ki so^ proglašene za nečiste. "7 Dolga stoletja ko Habešani praznovali soboto in le >s težavo in po dolgem so jih pripravili katoliški veroučitelji do tega, da se sedaj povsod praznuje nf deilja. Tudi v veri na posmrtno življenj® se čutijo še vedno živi ostanki prejšni® vere. Značilno je, da Ilabešani v načel11 sicer priznavajo katoliški zakon, ki' sl«' ni na_neločljivosti do smrti, vendar Pa se najrajši ženijo civilno, ker 1 ah ko ta* zakon poljubno razvežejo. Veliko vlog0 iinajo v njihovem življenju posti. Ti's° zelo po.gosti. Postijo se dvakrat na ^c" den in sicer v sredo in petek. Vrhu teSfl imajo šo 4—5 postnih časov k,j. trajaj0 voasi kar 45 dni, tako da lahko reč&a*>’ vda se pravoverni PIal5ešani postijo sb°' raj pol lota. Značilno je, da se posti ze zelo strogo in da odlične in starei«® osebe dajejo vzgled drugim. Odkar 3? upel.iano nedeljisiko praznovanje, se slaVJ nedeljski delopust mnogo strožje neg0 Pri nas v Evropi.	'	Ce.P1'-
ro
U
g
Velika ki
Q\
S
*
K)
.Tj^tor: »Mrnboraka Ttek^rn«, T Mari bormprikuvnijc; Stanko DatTlT
T7_ 1 i	»	..
  	s
Podpirajte slovansko tvrdka!
J
Za pomlad	Od.	1.	marca	1936
iUgMgmM prodale KA^O'£evljev
vseh vrst sc
10% po p &a sta
garantirano neispremenjena priznano najboljša kvaliteta
RKS, Hor, Ionska cesta šl. 19